------ 403 ------ Dopisi. Iz iieiuškega Stajarskega 26. nov. P—c. — Pač prav imale, ljube „Novice^', ko bi se dalje branili zoper take vrage, kakor je ^Tagespošta" & Comp., ki je žvekala unikrat o našem „programu", ki ste ga, ljube „!Vovice'% pač zares vsem Slovencom iz serca vzele, kakor stara baba v zapečnjaku. Tudi pošteni Nemci pravijo, da take kvante v eno mer so že 55fad'^ — Zdaj pa mi se rešite zag:onetko. Kako to? da je unidan nek nemšk časopis prinesel na herbtu pod svojim zavitkom cel kup slovenskih novinskih listov terdemu pa iuače sovsema poštenemu Nemcu? Debelo je gledal Nemec 5. in 6. list ,^Slov. Prijatla" , pa tudi 12., 13. In 14. list jjGlasnika'', 6. list ^učit. Tovarsa«, 11. in 12. list ^Danice" bili so mu gotovo bela vrana; nekako bolj znane so mu bile „Novice" , kterih mu je prišel 20., 21., 22., 23. in 24. list, in od kterih je že gotovo marsiktero černo in debelo bral v nemških lažnjivih novinah. Pridjana je bila tudi 15. pola občne povestnice in 10. in 11. pola Btenografičnih zapisov o sejah deželnega zbora v Ljubljani. Iz Saviiiske doline 21. nov. R. — Pri nas se tadi prosti ljudje čedalje bolj zavedajo, da brez enakopravnosti noben narod ne more biti srečen; spričba tega je, da se je v naši bližnji soseski sv. Jurja pod Tabrom okoli 60 po-sestoikov s svojimi duhovskiini pastirji v peticija (Id ^osp. ministra Schrnerling-a z veneljem podpisalo. CiHto dru2:ac pa je v našem kraji s srenjskimi pisarji. Ni dol^o, kar sem nekemu pisarju rekel, da „N'ovice" posebno rad čitam; on pa mi zaverne: ,,lch lese das Blatt nicht; es ist mir zu gemein'*. V serce bi me bila zbodla beseda 8irove2:a človeka, ako bi ne bil pomislil, da je možek že — star siromaček. Nevolja pa me tare, da je v naši dolini neki mlad pisar, ki za več srenj službuje, pa od materne^a na-se;2:a jezika slišati ne more. Ako mu kdo pove, da iS:osp. notar Bratkovič na V^ranskem že marsikaj po slovenski piše (^Hvalal), ga kar kerč prime po celem životu: slovenščina mu jako merzi, slovenski kruhek mu pa vendar diši! Ni pa čudno, da se Stajar svojih narodnih pravic še premalo zave, kakor je bilo v dopisu iz Cernomlja omenjeno, kajti večidel le ima unete neumskače za svoje srenjske pisarje in predstojnike. Nedavnej, kar je bil neki kmet pri meni ter mi rekel: ,,Ako bi jaz ,,Novic'' ne bral, g;otovo bi jaz neumškutarskim ljudem verjel; al ,,Novice" nam tako živo razjasnujejo, kaj je za nas dobro in potrebno, da lahko ločim domačo pšenico od neumškutarske Ijulike. Več kmetov pri nas že „Novice'' bere, pa svetujem se, naj bi vsaka slovenska srenja vsaj v prihodnje svoj list imela, da bi jih odborniki, predstojniki in pisarji zvesto brali, in si tako razun druzlh potrebnih naukov tudi pola«:oma in saj po kapljicah ljubezen do svoje«:a naroda pridobivali. Ne smem pa h koncu še zamolčati, da žalibos;! ravno v tistih srenjah, kjer 80 predstojniki kerčmarji, se je pošteni policijski red čisto pogubil; ravno tam so vedno med božjim opravilom in cele noči litoži odperli, ter so namesto lepe;2;a iz;ajledu 3e pohujšanje celi srenji. ,,Srečna srenja, koja ima di>bre, pravične odbornike, zvestega predstojnika in ponižnega pisatelja I" V Terstil 27. nov. + — „Sferza" piše, da je bila v nedeljo jutro 17. dan t. m. v kapeli velike kasarne vojaška slovesnost. Cetertemu batalijonu c. k. polka ,5Wimpfena'' št. 22 je bil podan tisti prapor, ki je leta 1859 v bojih na ItalijansketJi vodil grenadirje ravno tes:a polka. Pri tej priliki je tudi g. major vojakom govoril v neinškem in slovanskem jeziku, kazaje, kake dolžnosti ima vojak do svojega prapora. Na koncu je zaklical cesarju: „živio!'' (v kterem jeziku, ne vemo), in vojaki so po nemški in po slovanski zagermeli: „živio!^' — 20. dan t. m. je imela tudi teržaška čitavnica ^besedo". Peli so se štirje kori, namreč: „bubanj", „b I ej s k o j eze r o", „kozacka" in Jeukotova: „naprej''. Vsi štirje so bili jako všeč, posebno pa zadnji, s kterim se je končala tudi naša ^jbeseda.^ Vse ffa je hotlo še enkrat slišati, kar se je tudi zgodila. Pevcom, ktere je zopet naš verli Ceh g. Le^ro izverstno vodil, moramo dati vso pohvalo, da so se pridno vadili in kaj lepo peli, Gosp. Lego nas je tudi sam razveselil s tremi češkimi samospevi. Pel je po svoji stari navadi prekrasno: ^n a d B e r o u n k o u ; — K d y ž j s e m j a k vam c h o d i-vaval; — Sil jsera proso." Izverntnemu pevcu se je ploskalo, da ni bilo konca ne kraja, in poklican je bil zopet na oder. Ceh gosp. Wilček je delal na vijolončelu. Podal nam je dve prekrasni igri. Perva je bila salonska, druga pa je imela varijacije neke ruske narodne. Na klavirju mu je pomagal znani virtuoz gosp. Lafon. Gospod Wilček je umetnik, da mu ni dosti enacih. Njegova igra je bila vsem tako mila, da zopet ni bilo ploskanja ne konca ne kraja; poklican je bil še enkrat na oder. Gosp. Ščitom ir Vilhar je govoril Toma novo pesem: „Slav-jauska mati". Junaško se je obnesel, kakor v zadnji ^besedi"; zopet ploskanje, da ni bilo ne konca ne kraja. Gosp. Ivo Kovačevič pa je govoril Preradovičevo pesem: „putnik^^ Ko je nehal, ni bilo prej miru, da je prišel še enkrat na oder. — Z veseljem smo brali, da je bila tudi perva ;,beseda" ljubljanske čitavnice tako krasna; posebno se je marsikdo čudil g, Miroslavu Vilharju^ za kterega je j^Ost und We3t" djal, da nam je brez upanja izgubljen. Iz Tersta. (Preklic). Ker sem dobil založnika poslovenjenemu Viljem Telu, preklicujem naročbo v 46^ Novičinem listu. Dozdanjim naročnikom pismeno. Fr. Cegnar. Iz okolice luokroiioske na Dol. na sv. Andreja dan. — Dovolite ljube „Novice'*, da vam tudi prost kmetic par besedic piše in vam razodene veselje, ki smo ga ta mesec že enkrat v kancelii mokronoški doživeli s tem, da nam gospodje zapisujejo po nase, kar jim povemo. Človeku je rieizrečeno lahko pri sercu , ako potem ve, kaj podpiše ali podkriža. Ni tedaj čuda, da je prevesela ta novica kot blisk šla po celem našem kantonu. Le čisto resnico vam tedaj povem, da vsem nam, ki smo slišali v kancelii pervikrat po domače zapisnike pisati, so se svetile lica od veselja, in da neki moj sosed (srenjsk svetovavec) se ni mogel zderžati, da je na glas v kancelii rekel: Taka je prav; zdaj bomo saj vedili, kar se nam piše! — Gospodje taki ne kažejo s tem le sebi na čast, da so možje po volji božji in cesarjevi, temuč tudi lepo poterjujejo ^ da hočejo kmetu, ki ni imel časa, se ptujih jezikov učiti, pravični biti v vsem in ne slepe miši loviti ž njim v jeziku, ki ga ne razume. Čast in hvala takim gospotiom! Bog jim daj dobrot Matevž. Iz Notranjskega 30. listop. B. — C. kr. okrajna gosposka v Sonožečah je nji v slovenskem jeziku nedavnej pod št. 3003 izročeno vlogo po slovensko rešila. Odlok je v tako lahkem in gladkem zlogu spisan, kakor da bi bila ¦v ' ^ ta urednija ze od nekdaj v tem jeziku odpisovala. Se več: ona je v prošnji nekake slovniške po2:reške pri sklanjanju lastnih imen celo popravila. Ne manjka se tedaj uradn!k na veke; nobena živa duša je ne bo več iz grobu zbudila. Kdor piše sedaj še ž njo, dela le zmešnjave, in dela, ko da bi merliču hotel jesti dajati ali pa odrašeuega človeka še zfiiiraj v zibelko siliti, ki je bila sicer nekdaj za-nj pripravna, sedaj pa mu je že desetkrat premajhna,^ Nadjama se, da bojo gospodje, kteri imajo to reč v rokah, jo od vseh strani pretehtali in storili, kar je pravo — po besedah sv. Pavla. Iz Ljubljane. Kdor je udinjan za korešpondenta, da vsaki teden pisari po časnikih ali iz hudobije ali za plačilo, stikuje po vseh kotih, da mu gradiva ne zmanjka in pobere vsako laž ali pa belo sam obrača na černo. Tako sera bral, ne vem že ali v ^Preši'^ ali v ^Tagespošti^'^ ali v obeh, da je gosp. Ambrož, ko je bil predstojnik strelišne družbe, s svojimi zidarijami zakopal strelišče v velike dol- ------ 404 ------ irove. Ker sem jez izdeloval oačerte za tedanje zidanja in t»em bil vodja vseh stavb, tedaj tudi pričujoč pri vseh sejah tadanjih odbornikov, sem v stanu povedati, kako je bilo in kaj, ker „čuti je treba dva zvona, da se resnica prav f^poziia". In to je bilo tako-le: Družbeniki na strelišču so «eleii več prostora, ker jim je cela prostorina pretesna bila. Kako naj se to razširi, so sklenili vsi odborniki, ne pa firedstojnik sam. Ko je vse to z^orej dozidano bilo, sprožijo odborniki misel, naj se napravi novo ke^lišče ¦oilzunaj na dvoru. Jez sem si na vso moč prizadeval, od-iiornikom to misel iz L:lave izbitl in sem jim dokazoval, da je bolje, ako keg^lisče na desni in levi ostane noter v dvorani, kjer s:a vsakdo berž vidi in se, ako Ima veselje za to i;?ro, je lahko berž loti, — da novo kes:lisče s skarpami, streho in vsemi dru2:imi napravami bo prizadjalo velike stroške, -blizo 3 do 4000 ffold., — da bojo pa dol)odki novega, Jjudem skritega ke^lišča se zmanjšali itd. Al vse moje besede so bile bob v steno; neki odbornik, od ktere^a sem ^Mislil, da La bom najlože na svojo stran dobil, mi je celo zažu^al, če nočem jez prevzeti dela, se bo že lahko kdo ilrns dobil. Res, da sem tudi g^osp. Ambroža želel na svojo «*tran dobiti; al rekel mi je, da on ne more v tej zadevi nič storiti, ker odbor hoče tako imeti, zoper kterega se ne more ustavljati. In naredilo se je z velikimi stroški novo ke^lisče, — al poterjuje se tudi moje prerokovanje, iiSL 80 sedaj njegovi dohodki manjši. Pa kakor 8po