10. NOVEMBRA 1948 - ŠT. 16
CRNOH3ELEM
VESTNIK SINDIKALNE PODRUŽNICE S T. 1 »LJUDSKA PRAVICA«
POZDRAVLJAMO II. KONGRES KPS
IZPOLNILI SMO PROIZVODNI PLAN PO OBSEGU
Obveznost, ki smo jo prevzela, da bomo dosegli proizvodni plan do II-kongresa KP Slovenije, smo čaistno izpolnili dne 8. novembra ob 14. uri. S to zmago nismo le počastili kongresa KPS in mu po svojih močeh dali poudarka, temveč smo tudi 22 dni preči riolkom izpolnili svoje planske obveznosti. Svojo nalogo pni izpolnjevanju petletke izpolnjujemo kljub težavam, l^i jih imamo z materialom in zaradi nenačrtnega pošiljanja naročil.
Da smo dosegli plan-, je uispeh naporov večine delavstva v produkciji, dalje rezultait pravilne organizacije dela po odidelikovodjiih in upravno-ope-rativnem vodstvu našega podjetja.
Pri kampanji, ki smo jo v zadnjem 6a,su vodili z:a dosego plana do 10. novembra, smo naleteli na razumevanje večine, vendar so pa posamezniki tudi godrnjali, češ kolikokrat so stali istroji, zdaj pa hočete, da to nadomestimo! Saj nismo krivi, če ni dela. Ras niso krivi, pa tudi vodstvo vodjetjia ni krivo. Gre za objektivne težave, ki so nujne pri graditvi novega družbenega sistema. Toda mi gremo naprej, ne glede na te godrnjače ter imamo pred .seboj samo
en cilj: izpolnitev petletke — dvigniti našo zaostalo deželo in jo povesti v socializem, in .siiceir ne le po ntrti, lepi poti, temveč čez vse težave, napore in sam oz a t a j e vam j e •
Plan je po obsegu in vrednosti izpolnjen ! Nekateri oddeiliki pa niso- še izpolnili svojega plana; njihov zaostanek so nadomestili oddelki, ki so plan že presegli. Da bomo do konca leta izpolnili plan tudi po sorti men to, to je po posameznih oddelkih, bo naloga teh zaostalih oddelkov, da storijo vse, kar je mogoče za izpolnitev elana- Objavljamo tabelo, ki kaže, koliko odstotkov celotnega plana sa posamezni oddelki izpolnili -po mesecih.
Vodstvo podjetja izreka vsem delavcem i:n delavkam, oddelko vod j eni in nameščencem priznanje iin zahvalo ter apelira, nanje, da bj. še stopnjevali delovni polet. Posebno zahvalo zaslužijo udarniki in traicioraaliizaterji ter vsi, ki so z boljšo organizacijo pripomogli do tega uspeha. Tudi v bodoče bo treba dvigati strokovno raven, izboljševati delovni proces An gojiti tovariške odnose, da bomo izpolnili vse naloge, ki n-as še čakajo.
ODDELKI	jan.	febr.	marec	april	maj	junij	julij	avg.	sept.	okt.	8. nov.
Ročna stavnica	9*93	18-51	29-02	38-12	46-45	53*33	5959	66-90	75*45	84-47	86-56
Strojna stavnica	9'89	18-85	29'52	38*88	47-59	55*70	64*11	76-66	89*35	102-26	105*47
Stereotipija	9*41	19-22	29-24	38-63	46-63	55-48	63*53	72-30	81.37	90 96	93*17
Klišarna	9*28	17-45	25-46	32'83	39-34	45-14	51-52	58*34	65-66	73*70	75*67
Lito-risalnica	11-27	20-13	30-18	38-87	48-25	59-16	67"35	72-96	83*35	96-88	100*93
Lito-pretisk	14-05	25-25	39-70	53-48	64-32	77*48	89*60	101'97	114-27	128*16	134*20
Bakro-retuša	12-15	20-92	30-30	35-42	44*40	53-42	59*86	67*40	78-82	91-02	95*34
Bakro-jedkalnica	9-40	15-38	19*09	24*52	32-50	40-64	46-71	51-33	58-82	66*22	66*96
Fotografija	8-84	17-04	25-53	33-73	40-18	47-58	55*42	62*79	71-68	8B76	84-15
16 četverk	13Y>7	20-50	37-54	50-12	62-60	75-67	87-23	97-60	109-71	125*71	129-14
8 četverk	11-28	20-78	32-69	43-62	53-71	65-65	75*04	82-63	94*12	112*10	115*81
4 četverke	10-50	20-16	3V73	41-10	50-19	61*67	71-79	83*25	96*78	110*53	113*92
2 četverki	9-91	18-54	28-60	37-24	45-82	55’72	63"71	72*35	84-34	95'92	99-02
1 četverka	7-90	15'25	25-47	33'75	41-34	49-91	57-33	64-17	77-09	96-46	100-80
Rotacija	9-34	18*—	26-98	35-51	44-16	53-01	62*13	78*63	91*26	103-91	106-73
Offsettisk	13-99	27-88	41-87	61*84	75-09	85-78	96-81	108.80	120-39	135*81	139*95
Bakrotisk veliki	13-97	25-22	33-77	40*42	49-73	56*76	59-77	72*73	82-24	93*99	96*36
Bakrotisk mali	8-11	16-27	21*51	26*56	32*—	39-27	45*54	45-88	48-08	49-88	49*88
Knjigoveznica ročna	10'71	19-78	32-69	43-19	53-28	62-26	70*95	81-14	93-11	105-32	108*43
Knjigoveznica strojna	7'61	16*23	26-56 33-72		40*84 | 48-80 j 57"10			65-99	74.67	83-21	85-91
Celo podjetje	10-47	19-70	30-09	40-—	48-62	57-33	65-65	74'65	85-44	97*09	100*-
tllllllllll»llllllllllil»lil|l*ll!lllllllll!llll|llllll|||||ll!IIIIIM	...................I....mil................
Drugi kongres Komunistične partije Slovenije bo prvi veliki zbor slovenske partije po osvoboditvi; že to mu daje poseben pomen, zakaj šele zdaj se bo prvič na javnem kongresu slišala beseda prvoborcev delavskega razreda in Partija bo nastopila kot avantgarda delovnih ljudi v svoji zgodovinski vlogi, ko se pri nas bije odločilni boj za socializem.
Zdaj ni treba več prikazovati ter dokazovati, kakšno vlogo ima Partija v vsem našem družbenem življenju. Po tolikih zgodovinskih zmagah, katerih pomena ne bo mogel nikdar nihče izbrisati ■— med osvobodilno vojno in po nji — sleherni zavednejši delovni človek gleda v Partiji, njeni vlogi in razvoju potrdilo, da so se uresničila in se uresničujejo stremljenja delovnega ljudstva:	otresli
smo se vekovnega jarma izkoriščanja človeka po človeku in vedno bolj je očitno, da se bližamo velikemu smotru — socializmu.
Če imamo pred očmi, da ima II, kon-(Res KPS poseben pomen in značaj, ker {e sklican po V. kongresu KPJ in ker “o v času, ko je boj za izpolnitev petletnega plana na višku, razen tega pa * tretjem letu po osvoboditvi in enajst *et po ustanovitvi Komunistične partije Slovenije — tako da bo mogoče položiti obračun o delu silno pomembnega, zgodovinskega razdobja — sprevidimo, da j!e gre za zgolj slovesen dogodek v zgodovini Partije. Ugotovitve in sklepi na kongresu bodo nedvomno posegli najgloblje v naše družbeno življenje ter bo-
odločilnega pomena za . ves nadaljnji »*v0j naše ljudske republike, p Naš delovni kolektiv se zaveda, da je *• kongres KPS največji politični dogo-
dek pri nas ter da mu morajo vsi naši delovni kolektivi dati poudarek ne le s predkongresnim tekmovanjem, temveč predvsem s pripravljenostjo, da bodo navdušeno prevzeli vse naloge v nadaljnji borbi za socializem ter uresničili vse sklepe, ki jih bo v zvezi z dolžnostmi zavednih graditeljev socializma sprejel kongres.
Kongresa pa bi ne počastili dovolj že s tem, da bi pokazali pripravljenost za izpolnjevanje nalog ter dolžnosti. Ko zdaj hkrati proslavljamo zaključek letnega proizvodnega plana v našem podjetju, se moramo vprašati predvsem po pomanjkljivostih in ovirah, ki so nas ovirale, da nismo dosegli lepših uspehov. Tudi naše delo je del tistega velikega
dejanja, ki rase iz neštetih deležev delovnih kolektivov po vsej državi, da bomo končno vsi zgradili socializem. Zato tudi mi izpolnjujemo naloge, ki so del uspehov Partije — stopamo po poti, ki nam jo kaže Partija. Zaradi tega nam ne more biti vseeno, kako opravljamo svoje naloge. Tudi mi se hočemo uvrstiti med najzavednejše borce, ki jih kliče v prve vrste v borbo za lepšo prihodnost naša Phrtija.
Kongres torej moramo pričakati pripravljeni kot zavedni borci, ki jih vodi Partija ob jasni perspektivi k novim zmagam, svojo pripravljenost pa je treba tudi pokazati povsod in pri vsaki priliki, zlasti pa pri poklicnem delu. Naša pripravljenost in delo bodi pozdrav II. kongresu KPSI
ŠE ENKRAT, NALOGE KOMISIJE ZA TEKMOVANJE
IN TARIFO
Nekateri zelo pogosto naglašajo, da je eno najpomembnejših področij sindikalnega dela komisije za tarifo in tekmovanje. Ta trditev vsekakor dirži. Vendar večina članov še vedno n';ma pravega pojma o nalogah komisije, zaito jih bom še enkrat navedel.
Prva naloga je: borba za plan in znižanje polne lastne cene: s tem je v neposredni 'zvezi socialistično tekmovanje z normami, udarniki, nova-torji, dalje vzgoja strokovnega kadra in kontrola nad stroji- Druga naloga je skrbeti za praviillino nagrajevanje delavcev.
Komisija ne dosega pravih uspehov kljub vsem pričakovanjem- Zakaj? Ena glavnih napak je, da dela v komisiji predvsem le en delavec. O uspešnem delu bomo mogli govoriti le tedaj, ko bodo delali visi člainli komisije, člani sindikata pa jim pomagali.
Kot zelo neuspešno moramo oceniti delovno akcijo v počastitev I. kongresa ESJ. Na gradbiščih in. v produkciji je bilo zajetih komaj 32 odstotkov članov, če pa upoštevamo, da so nekateri delali v soboto in nedeljo, se pa odstotek sodelujočih članov zmanjša na 20 odstotkov. To nikakor ni uspeh za nas, temveč polom. Končno pa ni mogoče pričakovati boljših uspehov, če v organizaciji delata le dva ali celo- en sam človek.
Zadnja proizvodna konferenca tudi n,i bila najboljša. Namesto da b; razpravljali o izboljšanju dela, so morali oddelkovodje omenjati pomanjkljivosti, ,ki bi morale • biti že zdavnaj odpravljene- Pri pregledu sklepov zadnje konference je pa bilo ugotovljeno, da ni bilo mogoče izpolniti niti tistih
nekaj sklepov, ki smo jih sprejeli na zadnji konferenci. Čudno je, da je v našem podjetju tako hudo za strojepiske, da ni bilo moigoče pretipkati normativov pomožnega materiala za strojnico knj;iigotis>ka.
Zadnje čase je bilo precej razburjanja zaradi norm, Pr-i določanju norm je glavni normirec napravil napako, ker ni da! prej norm oddelkovnim tarifnim komisijam v diskusijo- To vprašanje je bilo na zadnji seji obratne tarifne komisije rešeno, tako da bo odslej vsaka sprememba norm preji pre-disk utiran a. Vendar pa ne morem razumeti, kaj so takrat delali oddelkovni referenti za tarifo-. Nobenega ni bilo, ki bi o tem obvestil komisijo za tarifo in tekmovanje. Predsednik komisije je o vsem tem zvedel šele po ovinkih, prav gotovo si pa na ta. nači n ni mogoče ustvariti jasne slike. Referenti naj v bodoče takšne stvari takoj sporočijo ter tako preprečijo nepravilnosti;
Vodstvo podjetja je pred nekaj dnevi razdelilo okrožnico po oddelkih, naj hi tam, kjer še niso, takoj ustanovili oddelkovne tarifne komisije- Naloga komisij je, da sodelujejo pri določanju in korekturi norm, poiščejb vzroke zastoja v proizvodn ji in jih sami odpravijo kolikor je mogoče, sicer bi jih pa naj javili vodstvu podjetja. Prav tako je njihova 'dolžnost skrbeti z,a pravilno nagrajevanje delavcev v oddelku, 'dajati stvarne predloge vodstvu podjetja, skratka naloga komisi je je skrb za produkcijo, norme, udarnike, raeionalizator je. znižanje polne lastne cene din (reguliranje plač. Predsednik komisije mora dajati mesečno
poročilo vodstvu podjetja, po potrebi tudi večkrat, Oddelkovni referent pa mora sodelovati prav tako v komisiji-Samo tako bo mogoče doseči pravilno |»ovezavo med oddelki, vodstvom podjetja in sindikalno podružnico. Komisije pa so za svoje delo moralno odgovorne vsem članom sindikata in vodstvu podjetja.
Najvidnejši so uspehi na področju vzgoje strokovnega kadra. To je predvsem zasluga tov. Ne n man a, ki ta sektor vodi. Prav na pobudo komisije so bili ustanovi j eni tečaji v ročni stavnici in knjigoveznici- Vodstvo podjetja pa je na žalost pokazalo premalo zanimanja za to lin še nadalje prepušča vso skrb komisiji. Prav tako je vse graje vredno netova riško kritiziran je izdelkov tečajnikov, kakor se je to zgodilo v nekem oddelku. Komisija prosi vse tovariše, ki imajo doma grafične revije —- tudi nemške — in strokovne knjige, da hi jih prepustili ali prodali sindikatu, tako: da si bomo uredili dobro strokovno knjižnico, kit bo v pomoč našim mladim tovarišem.
(Podružnica ima mnogo sindikalnih revij in precej strokovnih knjig v svoji knjižnici, članstvo.pa za to knjižnico doslej še ni pokazalo primernega zanimanja- Vsekakor bi bilo treba strokovno knjižnico še izpopolniti. — Op. ur.)
Ker je uredba o mezdah na -splošno uredila mezdna vprašanja, ima komisija na tem področju prav za prav malo dela. Vendar je še treba marsikaj urediti, zlasti tam, kjer še ni konkretnih predpisov, če bodo takšna vprašanja še nastajala, na j vsakdo predlaga konkretne in sprejemljive predloge, tako da se ne bodo 'razprave o lem vlekle cele ure, nazadnje pa bi niti ne prišli do pravih zaključkov.	J. P.
NAŠA DELOVNA DISCIPLINA SE UTRJUJE
Izboljšati disciplino od 10.53 odstotkov izgubljenih ur na 5.39, je prav gotovo lep uspeh. Pa se je toliko govorilo, da nismo dosti zreli in da ne razumemo svojih nalog pri izpolnjevanju petletke. Z izboljšanjem discipline, in to s prostovoljnim izboljšanjem, moramo dokazati, da pri nas niso potrebne denarne kazini in sem tudi osebno prepričan, da jih bomo morali pri nadaljnjih izboljšanjih odpraviti. Posamezni oddelki naj prediskutirajo stanje, ki ga kaže spodnja tabela, ter naj tisti disciplinirani delavci, ki jim je za to, da njihov oddelek prednjači v najmanj-
šem procentu izgubljenih ur, skušajo pozitivno vplivati na ostale. Ni tukaj vprašanje samo neupravičenih izostankov in zamud, temveč moramo tudi upravičene izostanke skrčiti na najmanjši minimum. Isto velja za bolezen, če si bolan, si bolan, toda 7.03 odstotkov bolezni v maju in oktobru 4.37 odstotkov je dokaz, da imamo tudi nekaj bolnikov, ki bi bili radi bolniki in se jim je to tudi posrečilo. Bomo videli, če so se res spametovali, da je procent tako padel.
Neljubo mi je, da se moram ponovno spotakniti nad ročno stavnico; mor-
da ji delam krivico, toda čudim se, da se je »špetak preselil iz knjigoveznice ravno v stavnico, katera ima že tako dosti drugih težav nad seboj.
Upravičene izostanke mo-ramo v prvi vrsti zmanjšati. Kljub izboljšanju je procent še vedno prevelik. Predlagam, da oddelki prevzame jo konkretne obveze, kje in za koliko se bo zboljšalo. Zavedati se moramo, da je z vsako izgubljeno delovno uro dotično delovno mesto prazno, da je manj produkcije, da se režija razbije na manjše število izdelavnih ur, s čimer se naša polna lastna cena viša. Naša prvenstvena naloga, poleg izpolnitve plana, pa j® znižati polno lastno ceno. R. Č.
ODDELKI
Ročna stav.
Stroj. stav.
Stereotlpija
KUšarna
Lito-risal.
Lito-pretisk
Bakro-retuša
Bakro-jedk.
Fotografija
Knjigot. str.
Rotacija
Offsettisk
Bakrotisk
Knjigovez
Skupaj
Procent Izgubljenih delovnih ur od skupnega števila ur, ki hi morale biti opravljene
Neupravičeni izostanki
0.28
0.31
0.75
1'48
0-32
0-16
9.90 3'41
0-17,1-04 - 11-10 0-27,1"45
0-74| 0*34
VII. |viii.
0-21
0'39
0-45
5*09
0-04
0*45 0*58 4*89 0*20. 0*30
0*84|0*78j0*74 0*20
IX. X.
— 0 13 0*16 —
0*26 0-27
0 42 -
Upravičeni izostanki
Bolezen"
Zamujanje
V.	VI.	VII.	VIII.	IX.	X.	v.	1 VL	| VII.	VIII.	IX.	1 X*	V.	vi.|vii.	
1-61	0*77	0*20	1-45	1.05	1*07	13*95	9'20	14-41	9*47	8*92I10'24I0*01					0e04
		0*09		—	—	7*82	4*84	5-58	4'27	4*93	5-64	—	—	—
				0*33										
0*25	3*89	0-28	0*28	0-49	0*04	3*07		0*85	2*81	2*97	5*25			
7*33	3*14	0*02 5'62		2*41	3-29	9-63	1.05	2‘71	3*58	3*42	.1*92	0*07		
				8*57		11*70.12*41		15*29				0*10		
0*65	17-58	5-16		V22	0-96			2*58	5*57					
	0*14			0*02		8-47	0-77		10*56 13*32		7*39	0'01		
		0*15	2*87	0"85		2*88	0*56		-		1*17	0*16		
3-53	1*21	6*15	4-12	V42	0*01	5*55	8*62	7-61	4*38	2*60	048			0*02
-			0*18	5-42					-					
0*06	0-39			4*79			1*16	0*66	2*08	0*89	0-81			
	0'13				0*52	V01								
4*72	3,88| 3*56		0 96	1-32	2*15	8*20	5'45	5*35	T—	4 56	6*71			
													-	-
VIII.
0-01
o-oi
0-01
0-01
0*16
0*03
0-05
0-04
0*03
0*01
Skupaj
V. VI. VII. VIII. IX.
15'8611*47 14*8310-92 8* 13j 5*171 6*07 “*"
4*04' 4206' 1*14 0*12 26-90 7*61 3*18 0*01 11*80 12*41 20*39 0*65 17*58, 7*74 8*49 0*92!	-
3-04 0*56 ' 0'15 9*27 10*89 14*24 1*10, —
o-oi
0*01
0*01
0*02
0"02 0*37 0*02 1*01
3*01 5*58 013
— 113*671 9*68 9*12
3*14
'9*23
5*57
10*57
2'88
9*10
0*19
2*09
8 27
0*0210*53
8*31 7*77 6*85
6*01 -0-091 0'55 5*89, 8*87
9-99 5*27 0"33 3*48 6*13 8-57 214
13*34 - a 1*28 1*18 4'18 5*42
11*45
5*06
5231
5-62
0*01
Vrt
7*39
0-66
1-38
5*63
5*39
OBISK INŠPEKCIJE DELA V NAŠEM PODJETJU
Po poldrugem letu je naše podjetje spet obiskala uradna komisija, ki sta jo sestavljala delovni inšpektor in uradni zdravnik- Zastopnikom sindikata in podjetja sta pojasnila namen obiska.
Uradna organa sta pregledala vse prostore, kjer so zaposleni delavci, in menzo- Informacije so jima dajali za' stopniki podjetja iin sindikata ter posamezni delavci.
Komisija si je temeljito ogledala prostore. Mnogi tovariši so videli komisijo in zdaj bi radi zvedeli, kaj bo ukrenila, ko je videla minogo delavnic prenapolnjenih s stroji in z ljudmi ter se prepr.čala, da večtirna prostorov sploh ne ustreza sodobnim higienskim zahtevam. Komisija je videla mnogo stvari, ki jih navadno spregledamo ali pa se jih namenoma izog.bijemo. Predvsem je videla ter se dobesedno z nosom prepričala, da so vsi prostori pretesni za toliko strojev in uslužbencev. To je seveda vprašanje, ki ga dandanes ne more rešiti uprava podjetja in ne delavstvo. Morali bomo še potrpeti tnekaj časa, preden bomo mogli začeti zidati nova poslopja im vanje preseliti oddelke, za katere so tu pretesni prostori- Dotlej pa je uprava podjetja vendar dolžna skrbeti za čim boljšo delovno zaišč.to, kolikor je pač v sedanjih razmerah mogoče.
Komijsijia je nadalje videla vse tisto, kar je napisano v 13. številki našega glasila. V tistem članku je nakazano marsikaj, kar je treba storiti, da bodo vsi delavci zaščiteni pred nevarnimi posledicami pri delu. Več pomanjkljivosti, ki so omenjene v tistem članku, je odpravljenih, nekaj ji ih pa še čaka, predvsem tiste, ki jih ni mogoče odpraviti, ker ni potrebnega materiala.
Po ogledu nam je komisija povedala, kaj je ugotovila. Upravi podjetja je naložila, da mora odpraviti več pomanjkljivosti pri Strojinih varnostnih napravah. To bo treba urediti, najsi stroj obratuje v starem ali novem poslopju, V nekaterih oddelkih bo treba
tudi uredi tij električno razsvetljavo, kakor jie- že urejena v drugih delavnicah, in skrbeti, da bodo vsi prostori očiščeni vsak dan-
Podjetje bo tudi moralo poskrbeti za boljšo ventilacijo v oddelkih; kar je bilo doslej narejenega, je mnogo premalo. Gre za to: ventilatorji izčrpavajo slab zrak iiz prostorov, ni pa nobene priprave, ki bi dovajala svež zrak v prostore.
Nujno jie tudi — kar je podjetje dolžno po zakonu — da podjetje uredi kopalnice za delavstvo. Seveda bodo težave z materialom, vendar pa bo za to ureditev določan dal jši role, tako da bo dotlej mogoče priskrbeti material.
Ugotovljeno je bilo, da je delavstvo v nekaterih oddelkih izpostavljeno zelo težkim razmeram delovnega procesa. To velja predvsem za strojnico, bakrotisk, Mišama in pretisk; v teh prostorih se razvija mnogo plinov zaradi mešainjia raznih kislin in kemikalij z barvami Zdravnik je ugotovil, da so omotice, glavobol in izpadanje zob samo posledica dela v neprimernih prostorih. Pod podobnimi pogoji dela delavstvo v strojni in ročni stavnici ter v stereotipi ji. Taim je polno svinčenega prahu ali hlapov, ki nastajajo pri topljenju svinca- Nujno potrebno jie, da podjetje preskrbi električni sesalec za prah v ročni stavnici.
Kakor rečeno, komisija je videla tudi stvari, ki se jih mi navadno izogibljemo, čeprav smo poklicani, da bi jih sami odpravili, za kar bi biloi dovolj malo dobre volje, in sicer: nesnažno st na straniščih, cigaretni ogorki, sadni ogrizki, zmečkan papir Itd. po hodnikih itn drugje. Žalostno slino so nudile tudi odprte garderobne omarice, kjer so se kopičili odpadki. Podjetje se je obvezalo, da bo oskrbelo ključavnice in ključe za garderobne omarice.
Sindikat in uprava podjetja morata napeti vse sile za odpravo omenjenih pomanjkljivosti, ki so nekatere precej hude.	O. G.
OBRAČUN 0 NAŠEM PROSTOVOLJNEM DELU
Štab naše delovne brigade poroča:
Naša delovna brigada se je v predkongresnem tekmovanju pred 1. kongresom obvezala, da bo izpolnila svojo obveznost v počastitev II. kongresa KP Slovenije. Ker niso vsi tovariši in tovarišice storili svoje dolžnosti, je malo upanja, da bomo obveznost izpolnili pred kongresnimi dnevi. Štab si je med letom zelo prizadeval, da bi privabil na prostovoljno delo vse tovariše in tovarišice, ki so se obvezali delati.
Obvezali smo se, da bomo letos opravili 16.486 delovnih ur. Letos smo prvič delali že marca na Ambroževem trgu. Zadnjič smo doslej delali 28. oktobra. Ta akcija je pa bila prav žalostna, saj so se dela udeležili le trije tovariši.
Oktobra je delalo 81 tovarišev, ki so opravili 1137 delovnih ur. Tovarišice so opravile 764 delovnih ur; delalo jih je 62. Skupaj smo torej opravili oktobra 2341 delovnih ur, če prištejemo k temu 441 delovnih ur v tednu snaženja. Če bi se vsak mesec tako marljivo udeleževali prostovoljnega dela, bi že izpolnili obveznost.
Do 1. novembra smo opravili skupno 15.195 delovnih ur. Ko ocenjujemo dosedanje uspehe, je treba tudi upoštevati,
da ima naš sindikat nekaj članic, ki so bile na raznih delovnih akcijah izven republike in pri delu v Sloveniji izven sindikata. Nekatere so bile na delovnih akcijah več mesecev. Zato niso mogle izpolniti svojih obveznosti v naši delovni brigadi.
Opraviti moramo še 1212 delovni ur. Če bi prišteli ure, ki so jih tovarišice opravile v mladinskih delovnih brigadah, bi bila naša obveznost že presežena.
Naša brigada je bila dvakrat pohvaljena, in sicer za delo na progi V. kongresa in pri delu na Ambroževem trgu.
Naš uspeli bi bil mnogo slabši, če bi ne bilo med nami posameznih prostovoljnih delavcev, ki so opravili mnogo več delovnih ur, kakor so se obvezali. Svoje obveznosti so presegli za več ur naslednji tovariši:	Karel Starc (mladi-
nec) 352 ur (obv. 50 ur), Jože Zupančič 135 ur (obv. 100), Bojan Ajdič 106, I. Čebokli 115, I. Opara 401 (obv. 300), Anton Zrnec 542 (100), Iv. Srakar 250 (30), Korenčan 107 itd. Skupno so opravili 2300 delovnih ur.
Tudi med tovarišicami so se posamezne zelo odlikovale, n. pr. Ivanka Jeriha, ki je prejela zlato značko, dalje Darinka Rode, ki je v enem mesecu opravila 180
delovnih ur. Tovarišica Jožefa Rakar je pa opravila že 340 delovnih ur, čeprav je prezaposlena doma in v knjigoveznici.
Kakor imamo zelo požrtvovalne delavce in delavke, prav tako nam nekateri ne delajo časti. Mladinec Boris Velkavrh se je obvezal, da bo opravil reci in piši deset delovnih ur, ni. pa doslej opravil niti ene same ure.
Naša brigada ni med zadnjimi po številu značk. Doslej je prejelo 72 tovarišev značke prostovoljnega dela, tovarišice pa bodo zdaj prejele skupno 48 značk. Zlato značko z rdečo zvezdo so prejeli trije tovariši (Opara, Zrnec in Starc). Zlato značko prejme I. Srakar. Deset tovarišev ima srebrne značke, 58 pa bronaste. Tovarišice so prejele eno zlato z rdečo zvezdo, dve zlati, 10 srebrnih in 35 bronastih.
Naš delovni kolektiv šteje 458 članov, in sicer: 291 moških, 167 žensk in 120 mladine. Spričo naše številnosti ne bo tako težko izpolniti obveznosti, zlasti če se zavedamo velikega pomena II. kongresa KPS. Na stavbiščih je še vedno dovolj dela in marsikje primanjkuje delovnih moči. Prispevajmo po skromnih močeh tudi s prostovoljnim delom graditi socializem!
Za štab delovne brigade: Anton Zrnec
KONCERT SLOVENSKEGA VOKALNEGA KVINTETA
Kulturnoproisveitma komisija se je obrnila ina koncertmoi poslovalnico s prošnjo, -da bi prisili k nam gostovat umetniki, ki obisku jejo sindikalne podružnice v Sloveniji. Dne 27. oktobra so nais ti umetniki obiskali in nam omogočili lepo umetniško prireditev, Skupina umetnikov je imela tokrat svoj 350. nastop- Predsednik naše podružnice tov. Možina je umetnike toplo pozdravil, jim čestital k njihovim dosedanjim uspehom ;in se jim zahvalil za obisk. Sodelovali iso člani Slovenskega vokalnega kvinteta, član 1 iub-ljanskega dramskega gledališča Jože Tiran -in popularni Ježek (Milčinski). O koncertu je napisal naš recenzent naslednje poročilo:
Pevski kvintet, ki je gostoval pri nas na povabila našega sindikata, je uvodoma zapel M. Rozinovo »Obroče brezhibno. Skladba bi mnogo pridobila, če bi jo 'izvajal številnejši zbor.
R. Petrovčič je ob spremljavi harmonike zapel srbsko partizansko »Puško m-oja«- Podal jo je zanosno in doživljajoče-
T. Petrovčič je zapel Volaričevo »Rožmarin« — tudi ob spremljavi harmonike- Pesem je pisana za klavirsko spremljavo in težko prenese harmoniko, čeprav je spremljevalec izvrstno opravil svojo nalogo.
Kvintet je zapel še Rozinovo »Jutrii gremo v napad« im končno ves ansamfol »Hej tovariši«, ki nas je vse prevzela, saj eo jo tudi peli -kakor treba. Imel sem vtis, da hi vsi hoteli pritegniti zraven.
Obe ruski: »Razbojniki« in »Odno-zvu-čno gremit kolokoloik« ne spadata več v okvir sodobnih prireditev, čeprav sta bili morda nekaterim všeč.
Pevcem smo od srca hvaležni in bi jih radi slišali še večkrat v naših prostorih. Želimo -si sodobnih pesmi, našo narodno pesem in pesmi naših slovanskih bratov.	—i-
SKRB ZA NAŠO OBRATNO RESTAVRACIJO
Prvega oktobra je začelo poslovati precej ctelavsko-namesčenskih restavracij. Ostale menze se še preurejajo, tako da bodo kot restavracije začele poslovati najkasneje do konca tega leta, za kar so uprave podjetij neposredno zadolžene.
Tudi naša menza se je dne 1. novembra preimenovala v restavracijo. Oči vseh so uprte v to spremembo z zavestjo, da se dviga in utrjuje organizacija množične prehrane, pri kateri bo vodstvo podjetja vložilo vso skrb in voljo, sindikat pa organizacijsko pomoč in množično kontrolo.
Takoj ob začetku je težko presojati ta ukrep, vendar se nehote marsikomu od prizadetih, ki se že hranijo in se še bodo hranili v naši restavraciji, vrine vprašanje, kakšen bo efekt te vsesplošne izboljšave.
Zdi se mi potrebno, da nakažem že kar v začetku nekaj ugotovitev, ki jim bo morala uprava restavracije v svojem bodočem delu posvečati pozornost. Začenjam pri rezanju živilskih nakaznic. V tem pogledu obstojajo razni nejasni pojmi. Mnogo je godrnjanja glede rezanja odrezkov za kruh ali drugih živil. Nejasnosti nastajajo tudi glede razlike, ki bi se morala upoštevati pri" rezanju prioritetnih in ostalih živilskih nakaznic. Iz vsega tega sledi, da bi morala uprava menze sklicati sestanek vseh abonentov ter jim točno nakazati nastalo spremembo. Če že tega ni bilo mogoče, naj bi pa skušala seznaniti vse prizadete z okrožnico ter jim stvar pravilno obrazložiti.
V naši restavraciji je aboniranih poleg domačih gostov še večji del iz Kar-tonažne tovarne, Poročevalca, Triglavske in Blaznikove tiskarne, skupaj 5 grafičnih podjetij, kar .znese dnevno 260 kosil in 90 večerij. Vsekakor je to zelo visoka norma dnevnih obrokov, zlasti kar se kosil tiče, tako, da se vsakdo vpraša, kako to v naši kuhinji sploh zmorejo. Ne smemo pozabiti, da se bo krog abonentov v zimskem času gotovo še povečal, kar bo upravo restžtVracije stavilo pred težko preizkušnjo.
Vsekakor bo treba s primerno organizacijo in dobro voljo vseh omogočiti, da se bodo težave sproti odpravljale, kar nam bo uspelo, da bomo stanje v restavraciji polagoma izboljšali ter prilagodili ljudem in razmeram. Našemu delovnemu človeku ne gre samo za to, da
poje svojo določeno porcijo, ampak tudi za način in okolico, kako to hrano sprejme. Znano nam je, da človek nima posebnega teka ob še tako okusnem kosilu ali večerji, če mu pride med jed okrušena glazura kuhinjske posode ali ko zaradi pomanjkanja krožnikov in ostalega pribora potrpežljivo pričakuje in med tem časom opazuje nekulturno in pomanjkljivo postrežbo. V naši restavraciji mora biti poskrbljeno za zadostno število strežnega osebja, ki bo sproti počistilo in pospravljalo in urejalo obed-nico. Strežno osebje naj bo čisto, v belih haljah, toda ne brez naglavnih rut, kar kljub opozorilu še vedno opažamo. Naglavne rute naj bodo povezane čez lase, da ne bo primerov, ko dobi abonent v hrani las, ki mu skvari še tako dober tek. Pravilo naj bo tudi, da se vse ku-t hinjsko osebje večkrat letno zdravniško preišče ter bolne osebe takoj premesti iz obrata. Posebno pozornost je treba posvečati »bacilonoscem«, ki so največja nevarnost za abonente.
Čiščenju posode in jedilnega pribora naj se posveča največ pozornosti. Umivati . bi bilo treba vsaj v treh vodah, končno s kropom, tako da posode ne bo treba brisati, ker s cunjo slabo pomitega krožnika bolnega človeka lahko okužimo vso posodo, čiščenju zelenjave mora biti temeljito. Posebno pozornost je treba posvetiti čiščenju presne zelenjave, ki pride neprekuhana na mizo.
Poglavje zase v naši restavraciji je pritožna knjiga. Ta mora imeti v socialističnem gospodarstvu poseben pomen. Z njo mora biti vsakomur omogočeno, da nadzoruje in vanjo vpisuje razne pomanjkljivosti, da opozarja na napake, zaznamuje nerednosti, stavi pohvale in predloge. Skratka, prav vse napake, ki bijejo v oči ter jih obratna restavracija ne sme poznati. Ta knjiga je pri nas bolj težko dosegljiva. Ljubosumno jo hranijo in kadar vprašaš zanjo, jo strežno osebje težko poišče in pravi, da ni pritožb. Posrečilo se mi jo je dobiti v kuhinji. Toda pred kuhinjo te svari napis, da vanjo nezaposlenim vstop ni dovoljen.
Ko pregleduješ to knjigo, ti je zanimivo in poučno zrcalo dobrih in slabih strani gostov na eni strani in uprave z uslužbenci restavracije na drugi. Opaziš tudi, da je cel list v knjigi kratkomalo iztrgan ter prideš do zaključka, da vidi uprava podjetja ali vodstvo restavracije
ft
v pritožni knjigi nekako nujno zlo, na vpisovanje vanjo pa gledajo kot na nekako prenapetost, morda tudi nepotrebnost, ki povzroča upravi restavracije samo sitnosti v odnosu do nadzornih organov.
Jasno je, da je tak nazor zgrešen. Pritožna knjiga naj bo vsakemu gostu pristopna. Ima naj velik vzgojni pomen, zlasti še dandanes, ko se postavlja restavracija šele na noge, ko so kadri še neizvežbani, ko imajo nekateri še vedno nepravilen odnos do dela in marsikaj grešijo, kar povzroča nepotrebno kritiko in zabavljanje na račun naše restavracije.
Te napake je treba pri nas nujno odpraviti. Pritožni knjigi pa dati tisti pomen, ki ga po svojem širokoljudskem smislu in namenu demokratične kontrole mora imeti.
Marjan Možina
MEDSEBOJNA POMOČ PRI DELU
Sklepe, sprejete v strojnici in objavljene v 13. številki »Črno na belem« ter predloge v 14. številki nekateri izpolnjujejo tako, kakor kaže slika.
SKOJEVEC MARKO
Pisalo ise je letoi 1943- Fašistični' postojanki v Metliki so se od vseh strani bližale štiri partizanske brigade.
Požgani domovi in oguljeno drevje je štrlelo nad holmom pri Suhorju, kamor so se pioimilkale dolge kolone udarne brigade Toneta Tomšiča. V tihem večernem mraku, ko ja nebo žarelo- in se je slišalo samo oddaljeno grmenje nekje od Karlovca, prasketanje tabornega ognja in globoko1 v dolini hrzanje mul, je namestnik politkomisarja brigade tov. Rok, sekretar partijskega biroja brigade, poklical k sebi vse partijce in skojevce brigade ter jim kratko obrazložil nocojšnja-akcijo lin še posebej poudaril:
»V nocojšnjem napadu morajo biti prvi člani Partije! Dolžnost vas vseh je, da nocoj s svojim zgledom še prav posebno vnesete v vse edinice duha
borbenosti. Partija pričakuje od vas zmago!«
Temna noč je legla na belokranjsko gričevje in vsak čas je bilo pričakovati, da prileze izza Žumberka luna, ki smo se je navadno razveselili, nocoj smo jo pa preklinjali. Četa za četo se je spuščala proti postojanki; izvidnice so bile že daleč pred nami.
»Cankarji bodo napadli kolodvor, d,a hi človek vsaj teren poznal!« je godrnjal komandir Jaka in krepko pljunil čez mulo, ki je nosila »biredo«-Strel iz bunkerja jie oretrgal nočno tišino, odgovoril mu je drugi na nasprotni strani postojanke-
»Da nas niso opazili ti umazanci’ Le hitro na položaje, za menoj!« je skoraj zakričal Daki in že so hiteli sklonjenih glav za njim.
Tretji bataljon, ponos tomšieevcev, je, že ležal na hrbtu pod žično oviro
ter neslišno strigel bodečo žico. Niso nas še zaslišali. Slišal si samo globoko dihanje in škrtanje Škarij. Poleg mene je ležal mali Marko, skojevec, in šepetal:
»Škoda, da sem danes mitraljezec-Laže in bolje bi s puško in z bombami izpolnil partijsko nalogo, kakor tako, da bonn zadaj kril vaš juriš!«
»Hitro, tovariši! Luna bo vsak čas vzšla, v bunkerjih se slišijo glasovih Ne vem, kdo je to rekel. Spominjam se samo, da so si dogodki sledili z bliskovito naglico.
Vpitje Italijanov v bunkerjih, P°' velja belogardistov, streli in eksplo-zije-.. Topovi črnosrajčnikov na gr‘vcU so streljali naravnost na naše položaje, prameni letečih granat in svetleči n izstrelkov so o žar j ali noč.
Tiščali smo se k zemlji: kepe zeimlj® so so vsiip-avale na nas — v usta in °c"
/
MAJHNA OVIRA -
V	našem podjetju je razen velikega v tovornega dvigala malo ročno dvigalo
za prevažanje manjših stavkov iz ročne stavnice v knjiigotiskarsko strojnico. Manjšega dvigala ne moremo že dalj časa uporabljati — zaradi zvonca. Zvonec bi namreč s pogostim zvonjenjem vznemirjal ter motil pri delu tovariše v ročni stavnici. Zato ...
V	zvezi z uporabo tega ročnega dvigala je en električni zvonček nameščen v ročni stavnici, drugi pa v strojnici,
, da bi signalizirali tovariše v stavnici. Na primer: Strojnik potrebuje stavek za tisk; zato položi nakaznico v ročno •dvigalo in pozvoni; tovariš v stavnici potegne dvigalo v stavnico, vzame nakaznico, poišče stavek, ga potem položi v dvigalo in pozvoni, da signalizira v strojnico. Pri takšnem delovnem procesu je stavek že v nekaj minutah pripravljen v strojnici za stroj. Če...
Strojnik pa tega dvigala ne more uporabljati (zvonec!), zato mora sam ■oditi s čolnom po stopnicah (če ni pri rokah pomožnega delavca) v prvo nadstropje v stavnico po stavek. Pri tem potrati najmanj dvakrat toliko časa,
HUDE POSLEDICE
kakor če bi stavek prejol po dvigalu. Vzemimo pa primer: pomožna delavca uporabljata veliko dvigalo, ki ga pravkar iztovarjajo; zato čakata, da bo dvigalo prazno; potem gresta po stavek v stavnico. To utegne trajati precej časa. Dogodi se pa tudi, da morata pomožna delavca v stavnici še čakati na stavca, ki je odšel bodisi v Strojnico s korekturo ali kam drugam. Tako utegne miniti celo pol ure, preden strojnik prejme majhen stavek, ki ga čaka s strojem. Medtem pa čaka tudi drug stroj, da pomožna delavca umijeta valje in stavek.
Zdaj pa pomislite, koliko časa izgubimo s takšnim prenašanjem stavka, če se to polnovi po desetkrat na dan! Razen tega pa, koliko elektrike se porabi za veliko tovorno dvigalo! Zato...
Da, zato je bilo že precej hrupa zgolj zaradi tistega zvonca. Strokovnjaki iz elektrarne so ga že večkrat popravljali, ker je bil zamašen s papirjem. Zadeva z ročnim dvigalom pa še vedno ni urejena. Zaradi te majhne ovire nastaja velika škoda. Zakaj je ne odpravimo?
pravljal o tem vprašanju, je ugotovil, da se posamezni funkcionarji sindikalnih podružnic kakor tudi nekateri od-delkovodje premalo zanimajo za to vprašanje. Pozival je vse sindikalno funkcionarje, naj svoje nekvalificirane, polkvalificirane delavce in delavke prepričajo o potrebi in koristi takšnih tečajev.
V članku, ki je izšel v 14. številki našega glasila in ki govori o strokovni vzgoji, je pohvalno naglašeno: »Pri-učevanje pomožnih delavcev v posameznih grafičnih strokah je največjega pomena, ker primanjkuje kvalificiranih delavcev.«
S prirejanjem strokovnih tečajev bomo odpravili v precejšnji meri tehnično zaostalost in strokovno neizobraženost, ki zadržujeta napredek grafične stroke. Jasno je, da bo vzporedno z napredkom strokovne izobrazbe med delavstvom napredovala tudi grafična stroka.	A. Zrnec
(Članek je bil napisan, preden so bili prirejeni tečaji. — Op. ur.)
NAŠA PROSLAVA OB I. KONGRESU ESJ
VZGOJIMO NOVE KADRE!
Prvo leto petletke je prineslo nešteto ■delovnih zmag in nepreceljivih izkušenj; drugo leto pa prinaša tudi mnogo novih vprašanj. Med njimi je zlasti pereče usposabljanje delovnih moči. kvalificiranih delavcev v grafični stroki.
Stara Jugoslavija ni posvečala vzgoji boljših kvalificiranih delavcev dovolj pozornosti, zato ni prav nič čudnega, če nam zdaj primanjkuje kvalificiranega kadra. To pa nam narekuje, da s čim hitrejšim tempom usposobimo ne le polkvalificane, temveč tudi kvalificirane in visoko kvalificirane delovne moči.
Zvezno ministrstvo je 6. januarja 194? izdalo navodilo o ustanavljanju strokovnih tečajev v tovarnah in drugih obratih za usposobitev polkvalifi-ciranih im kvalificiranih delavcev. Prireditev takšnih tečajev predlaga sindikalna podružnica v sporazumu z upravo podjetja republiškemu ministrstvu. Po 20. členu teh predpisov je rečeno, da je namen tečajev usposobiti tečajnike za kvalificirane delavce.
Tudi v naši sindikalni podružnici bi bilo nujno potrebno prirediti tečaje za posamezne oddelke. V poštev bi prišli strojnica in knjigoveznica. V teh oddelkih je največ nekvalificiranih in polkvaBficiranih delavcev (ne le tovarišev, temveč tudi tovarišic), ki bi imeli veselje, da bi se izučili. Omeniti moramo, da naletiš še zdaj v posameznih oddelkih na tovariše, ki nasprotujejo, da bi se ženske dalje strokovno izobraževale ter dosegle z moškimi enako kvalifikacijo.
Zvezno ministrstvo za dello je izdalo uredbo za usposabljanje priučenih delavcev, ki že dalj časa delajo pri istem delu in so nad 18 let stari ter imajo prakso (najmanj leto dni praktičnega znanja), nimajo pa teoretične izobrazbe in globljega vpogleda- v stroko. Za takšne delavce bi naj v podjetju priredili tečaje. Delavci bi si na teh tečajih pridobili znanje, kakršnega si pridobijo vajenci.
Ko je tretji plenum krajevnega sindikalnega sveta 5. decembra 194? raz-
Naša podružnic® je 22. oktobra priredila skromno proslavo v počastitev I. kongresa Enotnih sindikatov Jugoslavije- Namen proslave je bil manifestirati, da se zavedamo velikega pomena dosedanjega dela in sedanje vloge naših sindikatov. Na žalost pa v primeri s tem n,i bila dovol j lepa udeležba, čeprav se je prireditve udeležilo več članstva kakor navadno.
O pomenu kongresa je govoril tov-Peter Dornik; kratko je opisal tudi delo razrednih borbenih sindikatov pod vodstvom Partije pred vojno. Prikazal je, kako pomembno vlogo imajo sindikati: dandanes, ko gradiimlo socializem.
V zvezi z našim predkongresnim tekmovanjem je tov. A. Zrnec poročal o prostovoljnem delu naše delovne brigade. Podatke o dosedanjih delovnih uspehih brigade objavljamo na drugem mestu-
Z zborovanja smo odposlali resolucijo na kongres Enotnih sindikatov ter poročali, kakšne uspehe smo dosegli v predkongresnem tekmovanju. Izrazili smo voljo, da se bomo še nadalje odločno borili za prvo mesto med grafičnimi delovnimi kolektivi v državi
Čakali smo, da bi vsaj trenutek prenehala deževuti-toča krogel. Rili smo izdani — sovražnik nas je pričakoval!
Začutil sem toplo roko in se ozrl; ■•Bali mitraljezec Marko se je stisnil k Bieni. Kri mu je zalivala obraz. Oči
se mu svetile. Mitraljez je krepko uščal k sebi. Bil je že ranjen.
.p »Zdaj bo juriš! Boš videl, da bol poznam Dak';ja- Vsi boiste vdrli v bun-5erje in izpolnili nalogo Partije, samo toz bom moral ostati tu. Ali lahko juriša m z varni?«:
v Strahovita eksplozija naju je oglu-da. Zemlja se je dvignila in spet pa-Med šumom padajoče zemlje sem usal .slovenske glasove v bunkerju toed nama: »K... partizanske, ali ste P^šle po rajžek? Tu ga imate!« Dolg /dal jo zasikal na naše položaje. Ali Talino večno ležali med bodečo žico? y smo dobili nalogo ležati ali pa se umakniti? Ne! Naprej!
Zašklepetali so mitraljezi in streli »mavzeric« so udarili v sovražna gnezda. Gromki hura! 'n juriš! iz partizanskih ust, partijcev in skojevcev je za-diomel čez belokran jske griče- Šakali so otopeli v svojih brlogih nad to drznostjo. Samo trenutek so otopeli, toda dovolj dolgo:, da so prve partizanske bombe že trgale njihove bunkerje.
Še deset metrov sva imela z Markom do bunkerja. Belogard st je peklensko sikal iz line z mitraljezom. Za menoj je zaropotalo Ozrl sem se. V svitu ilune je stal mali Marko deset metrov pred bunkerjem razkoračen, tiščal pod pazduho mitraljez in spuščal dolge rafale v strelsko lino belogardista. Sovražni ogenj je za trenutek utihni, dovolj, da sem planil pred bunker in vrgel skozi lino težko protitankovsko granato.
»Za Tita, za Partijo!« je še vzkliknil Marko. Zabobnelo je, bunker se je stre-
sel... Nove čete so jurišale in tolkle sovražnika. Toda poslej nisem več videl vsega.
Mali Marko je ležal nad svojim mitraljezom, ga krčevito tiščal, vlažni lasje so mu padali na znojno čelo in krvava pena mn je silila iz ust.
Priskočil sem im ga dvignil.
»Reci Dakiju, da sem nalogo izpolnil. Kaj ne, da sem jo izpolnil?« in vlila se mu je kri ,iz ust.
Zameglilo se mi je. Našega malega -Marka ni bilo več. Skojevec je bil, doma tam izza Kolpe, ljubljenec vse-, ga bataljona.
»Marko je padel, pomagal je razstreliti bunker!« Ta novica je šla kot blisk po vsem bataljonu. Zagorelo je v prsih slehernega borca in med jurišem, kakršnega poznajo samo partizani, smo prebili zadinje ovire.
R. č.
■-
5JB hi

V tekmovanju v različnih panogah fiz-kultuire med! Ljubljansko .in Triglavsko tiskarno, Slovenskim poročevalcem in na.-šo Ljudsko .pravico so bila vključena tudi šahovska srečanja. Igranje je bilo določeno na šest desk. Pretekli teden je bila borba zaključena z derby-tekmo Slovenski poročevalec : Ljudska pravica.. Rezultati posameznih nastopov moštva Ljudske pravice m bili naslednji:
Ljudska pravica : Triglavska tiskarna 4% : l'A
Omladič : Janežič 1:0; Hren : Mlakar 1:0; Avguštin : Duibrovič 0:1; Kozamernik : Požar Vi :K; Vrečar : — 1:0; Kranjc : - 1:0.
Ljudska pravica : Ljubljanska tiskarna 5:1
Omladič : Hu.hm.ayeT 1:0; Hren : Grilanc 1:0; Avguštin : Konupoš 1:0; Accetto : Verbič 0:1; Vrečar : Recek 1:0.; Kranjc : Turk 1:0.
Ljudska pravica : Slovenski poročevalec 5:1
Omladič : Gerže.lj 1:0; Hren : Ravnihar 1:0; Avguštin : Lipair 1:0; Kranjc : Jeran 0:1; Accetto : Miilanovič 1:0; Kozamernik : Ahčan 1:0.
Tako si je moštvo Ljudske pravice osvojilo I. mesto .s 14 in pol .točkami, drogi je Slovenski poročevalec z 10 točkami, tretji so tovariši iz Ljubljanske tiskarne z 8Vi točkami in četrti Triglavska tiskarna s 3 tačkami.
Vse tekme eo se odigravale v lepem, tovariškem duhu in so veliko pripomogle k medsebojnemu spoznavanju.
Dne 04. oktobra srno tekmovali v Ceilju v okviru prireditev »Tiskarskega dne«.
Od štirih najavljenih ljubljanskih tiskarskih moštev za šahovska tekmovanja je v Celju nastopila samo Ljudska, pravica, ki je tako obenem predstavljala ljubljanske tiskar j e-šahiiste. Po skupnem kosilu v Celijiski koči, kamor smo prispeli v poldrugi uri, se je začelo tekmovanje v obliki brzotuirniirja. Celje, Maribor in Ljubljana so prijavili po eno .moštvo, Ta brzoturnir pa je dal nadvse zanimive in nepričakovane rezultate. Vsa srečanja so se končala s 3:8 neodločeno! .Borbe so bile vse ostre, vsak je hotel zmagati, remis se ni. končala nobena igra. Moštvo. Ljudske pravice je •nastopilo v zelo oslabljeni postavi, kljub temu pa je zasedlo I. mesto. Srečanja so se končala:
Ljudska pravica : Maribor 3:3 Hren : Focajt 1:0; Avguštin : Gabri-j,am jun. 1:0; Accetto : Gabri jan sen, 0:1; Vrečar : Žunko 0:1; Novak : Saje 0:1; Pokov eo : Rud el 1:0.
Ljudska pravica : Celje 3:3 Hren : Perc 1:0; Avguštin : Lapornik 1:0; Accetto : Kroflič 0:1; Vrečar : Drvarič 1:0; Novak : Maver 0:1; Pokovec : Kuisterle 0:1.
Maribor : Celje 3:3 Pocajt : Pero 1:0; Gabri jan jun. : Lapornik 1:0; Gabriijian sen. : Kroflič 0:1; Žunko : Drvarič 1:0; Saje : Maver 0:1; Rudel : Kuisterle 0:1.
Mednarodna šahovska pravila določajo v primeru enakega števila točk za zmagovalca tisto moštvo, ki je doseglo največ je število točk na prvi polovici desk. To pa je bilo v celjskem tekmovanju moštvo Ljudske pravice, ki je s svojim uspešnim nastopom povečalo skupno število osvo-jenih prvih mest. Svoj dober glas kot šah is ti pa smo let os z veliko težavo dokazali, kajti celjski in mariborski igralci eo precej napredovali. V biodioče bo treba bolj paziti na taka prestižna tekmovanja!
Lado Hren
FIZKULTURA V NAŠEM SINDIKATU
Na področju fizikulture, zlasti še posameznih športnih sekcij našega fizkul-t urn ega aktiva, smo dosegli pretekli mesec lepe uspehe. Največji uspeh so dosegli naši fizikultumiki na športnem tekmovanju grafičarjev v Celju. Sodelovali so v lahkoatletskih tekmah, v crossu, v namiznem tenisu, nogometu'in šahu.
Objavljamo rezultate itreh prvoplasi-ranih tekmovalcev ■ v posameznih disciplinah v Celju.	.
Ženske: skok v daljavo: 1. Majda Tal er 3,84 m, 2. Mira Jarc 3,74 m, 3. Matilda Polc 3,44.
Tek na 60 m: 1. Majda Vrviščar 9,4, 2. Ivanka Jeriha 9,5, 3. Anica Žaloher 9,7.
Met pentlje:	1. Mira Jarc 24,10 m,
2. Pavla Tal er 23,95, 3, Majda Vrviščar 19,75.
Moški: tek na 100 m: 1. Jereb Franc 12, 2. Jože Suhar 12,2, 3. Viktor Eferl 12.2.
Tek na 400 m: Franc Jereb 56,3, 2, Ciril Debeljak 58, 3. Jože Suhar 60,3.
Met bombe: 1. Viktor Eferl 62 m, 2. Jože Suhar 57.1, 3. Boris Gabri jan 54.40.
Met krogle: 1. Viktor Eferl 11,55 m, 2. Karel Polutnik 11,16 m, 3. Jiože Suhar 9,88 m.
Skok v višino: 1. Ciril Debeljak 165 cm, 2, — 3. Jože Suhar in Franc Jereb 155 cm.
V tekmovanju v krosu sta tekmovalca Vidmar in Porenta zasedla 4. in 5. mesto.
Lep uspeh pa smo .dosegli v tekmovanju 'balkanskih štafet, kjer si je naša štafeta v postavi Vidmar, Jereb, Suhar in Sintič priborila I. mesto in lep pokal.
V	tekmovanju nogometnih moštev smo zasedli drugo mesto, tekmovanje v namiznem tenisu pa ni bilo zaključeno. (V pr-vem srečanju smo premagali. Maribor s 5:0.)
Ob zaključku lahko rečemo, da so nas naši fizkulturniki častno zastopali v Celju.
V	našem podjetju imamo tudi moštvo odbojke, 'ki nas ,je zastopalo na sindikalnem prvenstvu Ljubljane in na nekaj manjših turnirjih. Ker se sindikalno prvenstvo Ljubljane zaradi slabega vremena ni regularno končalo, je vodstvo tekmovanje predčasno zaključilo Naši odboj kaši so se izmed 24 moštev .plasirali na 8. mesto, kar je vsekakor lep uspeh. Odigrali so tele .tekme: LP : Litostroj 1:2, LP : Kemična 2:0, LP : Traktor 2:0, LP : notranje ministrstvo 2:0, LP : gradbeno ministrstvo 1:2, LP : DOZ 1:2, LP : Slov. poročevalec 2:1.
Kakor smo omenili, so se odbojikaši udeležili tudi tekmovanja na turnirju, ki ga je priredil Slovenski poročevalec. Naši igralci: Kranjc, Hočevar, Pokovec, Potočnik, Šerbec in Sedevčič so premagali vse nasprotnike in si tako priborili žogo, ki je bila nagrada za prvoplasirano moštvo. Rezultati na tem turnirju so bili: LP : Slov, poročevalec 2:1, LP : Ljubljanska tiskarna 2:1, LP : Triglavska tiskarna 2:0.
VEČ ZANIMANJA ZA FIZKULTUR0!
Skoraj vse leto je naša fizkultura — spala. Najprej se vsiljuje vprašanje: Kje je naša mladina, ki bi se morala uveljavljati v fizkulturi? Ali mladina misli, da je dovolj utrjena za naporno delo? Da je fizkultura brez pomena? Da je škoda nekaj ur na teden?
Človek ima občutek, kakor da marsikdo gleda na fizkultura po strani ali zviška. Ali se zavedate, da fizkultura krepi telo in voljo?
Za fizkultura je vedno dovolj prilike. Bliža se zima. Na snežnih poljah se bodo krepili in si utrjevali zdravje ne-š'teti. Ali bi ne bilo prav in lepo, če bi se jim pridružil tudi naš fizkulturni aktiv? Prirejali bi tudi izlete, in sicer na Kamlnaške planine in v osrčje Triglava.
Toda načrtov ne moremo delati, če ne zbudimo zanimanja med miadino. Zdaj smo izvolili za fizkultura novega referenta (tov. Merlaka). Tovariši mladinci in mladinke, strnimo se ob novem referentu v delaven in močen fizkultur-ni aktiv, ki bo v čast podružnici! Povejmo, kaj si želimo, pomagajmo pri delu, saj je predvsem od nas odvisno, da bo fizkulturni' aktiv spet zaživel-Fizkulturni referent ne bo mogel doseči nobenih uspehov, najsi bi bil še tako dober, če mu ne bomo pomagali, če ne bomo vsi sodelovali! Pristopajte torej v fizkulturni aktiv, pomagajte z dobrimi predlogi!	S. K. -
ZIMA JE PRED NAMI
Tovariši, zima jie pred nami, februarja bo že smučarsko grafično prvenstvo v alpski kombinaciji in pat rol nem teku- Tekmovali bomo za prehodni pokal, ki so si ga lani priboril i celjski grafičarjii. Vodstvo našega fizkultur-nega aktiva se je letos zapriseglo, da si moramo priboritjii pokal. Jaz pa m.iislim, najsi se u.pirava aktiva še tako renti, pokala vendar ne bo, če ne Ido dobrih smučarjev.
Če isi malo ogledamo naš smučarski kader, sprevidimo, da je prav tako kakor pri; drugih disciplinah, otari gadje so res stari ali se pa starajo; s kakšno Marjanco še gredo v hribe, tekmovati se jim pa mnogo ne lljiubi. Mladina pa ima .raje druge zabave v zakajenih prostorih. Če .slučajno gre smučat, omaga v planinski- bajti globoko ginjena. Takšni .so izgledi našega boja za bleščeč zimski pokal.
Vendar sem mnenja, da se bo d a D nekaj doseči, saij zime še ni- Ko bo P® zapadel! prvi sneg, bomo morali začeti resno trenirati- Naloga uprave aktiva je torej, da napravi račun o kadru ia tudi o njegovi opremi ter preskrbi, česar še ni. Nij vrag, da bi ne dobili čevljev, s katerimi je največja -težava. Načelo je vendar: Fizkultura širokim ljudskim množicam! Zimsko tekmovanje moramo pričakati bolje pripravljeni, kakor smo poletnega v Celju to naj bo skrb uprave aktiva.
MadC*ia,sade,&uj v naient fvzJkuitu>iHejn aktivu/