LISTEK. Slovenska žena. Referirala gdč. abif. RUSOVA na shodu narodnoradikalnih abiturientov v Trstu 26. in 27. avg. 1910, (Dalje.) Jasen smoter imamo pred aeboj in vse 8Toj« duševne sile borao zastavljale v dosego tega smotra. Zavedamo ae, kako eminentae važnoati je prava izobražena žena za tako mal narod kakor arao mi; največje važnosti pa je brezdvomno rodovinska žena-mati. Ona je središče rodovinskega življenja, blažilno vplira na vso rodovino, ona bo delala v prihodnosti za izboljšanje razmerja med možem in ženo in slednjič je njej poverjeno najbolj vzvišeno delo: izreja in vzgoja svojih otrok! Vsakomur je jasno, kakšnega pomena je prara vzgoja, zakaj od vzgoje poedincev je odvisna vzgoja narodova in s tem njegova usoda. Slovenska žena bodi torej svojemu uarodu vrla vzgojev a 1 k a ! Da pa bo mogla Slovenka izvrševati te svoje dolžaosti, se mora pospeti do one izobrazbe, ki jo bo uaposobljala v to. To je predpogoj, zakaj aamo v resnici izobražena žena bo mogla vzgajati svojo deco v narodnem, naprednein, modernem duhu in tako bo ona povzdignila avoj narod k izobrazbi, kulturi in po njej k svobodi. Iz vsega navedenega sledi jasno, da prihaja pri nas Slovencih pred\rsem kulturna in pa socialna stran ženskega vprašanja v poštev. Krasna in idealna misija je poverjeua slovenski ženi. Koliko je še neobdelane ledine, ki eaka na Slovenko kakor kulturno in socialno delavko. Stopi naj na polje izobrazbe in odpre 8e jej ogromno polje dela. Izobraževati in vzgajati mora najprej sama sebe, dabo zmožna vzgajati avojo deco. Širila pa bo tudi izobrazbo in prosveto med narodom in mu pomagala na odo stopnjo kulture, na kateri bo istovrsten z drugimi kulturnimi narodi. Kako velikega pomena bi bila izobražena žena v narodnoatnem vprašanju in koliko bi storila lahko za narodno obrambo, zlasti v manjšinskem i n podrobnem d e 1 u ! Mnogo dela jo 5aka tu, saj je treba poraisliti: kdaj se razvije pri kmetiškem ljudstvu naroduostni čut, in nasprotno : kdaj iz- gine caredno damstvo, med katerim je le malo častnih izjera. Ia kaj jo čaka vse na polju h u m a n i t e t e ! Dvajseto stoletje ae po pravici imenuje stoletje otrokovo. Narodi so spoznali to avojo največjo dragoeenost in ji začeli poavečati vso skrb. Slovenska žena, stori tudi ti tako! Mnogo je pri nas, zlasti v mestih ubožne, osirotele ia zanemarjene mladine, a zavodov, ki bi jo jemali pod avoje okrilje, je tako malo. Kje pa so brezposelne služkinje, delavke? Naša žena naj zastavi vse svoje moči in stopi naj v trd in neizprosen boj proti a 1 k o h o 1 u , zaatrupljevalcu našega narodal Vprašanje za vprašanjem atopa na dan, ki še niso rešena, tako n. pr. poselsko vprašanje, o katerem se je precej pisalo v BSlovenki", gospodinjsko vprašanje, izseljevanje našega ženstva v tuje kraje, prostitucija in drugo. Skrajni čaa je, da ae alovenaka žena dvigne iz avoje letargije, začne razvijati in usposobljati avojo še nerazvito mo6 in energijo. Očrtali smo nekako v glavnih potezah polje, na katerem naj bi razvijala žena avoje delovanje, toda vse bi bila zopet le loterija, dokler niinamo realne podlage, na kateri bi začele zidati Slovenke avojo stavbo. Udejstvitev teh načrtov bo možna le tedaj, kadar bodo Sloveuke V8eh stanov koneentrirale svoje moči v skupnem delu v dosego svojih teženj, svojih atremljeiij. Treba torej enotue vezi, ki bi vezala ženstvo v a e h a 1 o j e v ia to bi bila močna krepka organizacija, ki bi spajala ženstvo vseh atanov. Ia Tprašajmo se: ali iraamo Slovenke organizacijo, v katero bi zamogle vstopiti naše žene, da bi delovale v naprednem, raodernem duhu ? Ako se ozrerao po naših ženskih organizacijah, opažamo razen nekaterih stanovskih društev, dve najpomembnejši, v katerih se zrcalijo razmere naše dobe. In to je klerikalua BK. S. Z.u, ki je jako delavna, ia pa BSplošno slovenako žensko društvo", sloneče na naprednem programu, a skrajno nedelavno. Slovenaka javnost, predvsem ono izobražens ženstvo, kolikor ga imamo, naj vendar že enkrat odpre oSi in opazuje agilno delovanje klerikalcev med našim ženstvom. Kako globoko je že poseglo njihovo delovanje, zlasti med nižje sloje in prodira polagoma v vse aloje! (Konec.)