ov c ‘tudi j ska len j lanlcn hi\rarut J>rca -i 1:0 vo nesfco ZMAGA MLADINE LETO IV. - H. 49 V KOČEVJU 28. NOVEMBRA 1959 S Cena 10 din Dan republike v jubilejnem letu Med prazniki, ki jih narodi po vsem svetu proslavljajo, zavzemajo povsod prav posebno mesto tisti, s katerimi proslavljajo narodi velike dneve svoje zgodovine. Med take velike dni, ne samo v naši zgodovini, ampak tudi v zgodovini Evrope, upravičeno štejemo dneve, ko proslavljamo obletnico II, zasedanja protifašističnega sveta Jugoslavije v Jajcu leta 1943. Zasedanje v Jajcu šteje med naj-hrabrejša dejanja v zadnji vojni. Odmev tega zasedanja je bil zgodovinski in tako s polno upravičenostjo proslavljamo ta dan kot dejansko rojstvo nove Jugoslavije. Proglasitev republike istega dne leta 1945 samo dopolnjuje vsebino, ki je bila temu dnevu dana že s sklepi zasedanja v Jajcu. Nova Jugoslavija nosi še vedno pečat časa, v katerem se je rodila. Obiskovalcu muzeja narodne osvoboditve v mestecu ob reki Plivi se odpre vsa veličina, a tudi groba neizprostnost časa, v katerem se je kovala. Veliko zanimanje za majhno deželo na Balkanu ni prenehalo, in to predvsem zaradi tega, ker dejanje v Jajcu ni bilo edino in ne zadnje hrabro dejanje malih, skozi stoletja tlačenih, neupoštevanih in izkoriščanih narodov Jugoslavije. Naš današnji mednarodni ugled, kakor tudi mednarodni položaj, ne bi bil nikoli tak, kakršen je, ako ne bi tudi naše današnje politike ln vseh naših naporov in stremljenj preveval duh, ki je bil tako karakterističen za zasedanje v Jajcu, kjer so se v času najhujših borb in ob velikem riziku sestali vsi vidni politični in vojaški predstavniki vseh jugoslovanskih narodov, ki so se bojevali proti okupatorju. Vsak narod je ponosen na velike dni svoje zgodovine. Tudi mi smo lahko ponosni na te velike dni, ponosni smo lahko na vso svojo zgodovino, ker ni bila lahka. Ni bila lahka niti do zasedanja v Jajcu niti vsa leta, ki so temu zgodovinskemu zasedanju sledila do konca vojne in še po njej, ko včasih ni bilo prav nič lažje kakor v času hudih bojev. Veliko se je spremenilo od tistih dni in iz leta v leto- se ta razlika veča. Človek že skoraj pozabi na skromne razmere v katerih je živelo tista leta naše ljudstvo, ko je ustvarjalo najhrabrejšo epopejo svoje zgodovine. Majhne lesene barke so se borile z modernimi nasprotnikovimi bojnimi čolni in torpedovkami, danes pa gradimo vijo med napredne dežele, notranje čvrsto, svobodno ln neodvisno, kot ustvariti deželo zadovoljnih in ponosnih ljudi, to ni bila lahka naloga. A vendar je danes to že stvarnost in bo jutri še večja, ker bomo bolje živeli kot živimo danes. Doseči take rezultate kakor jih dosega naša dežela vsa ta leta, ne bi bilo nikoli mogoče, ako se ne bi ena izmed političnih sil pripravljala na to delo že celih štiri- 25.000 tonske ladje; po gorskih deset let. Brez Komunistične par-stezah so se prebijale naše enote tijc Jugoslavije bi naše neodvisno- iz dežele v deželo, danes pa gradi mladina ponosne betonske steze in sti ne bilo več, ker bi nas pobrali viharji medvojnih in povojnih let PREDLOGI IN ODLOKI ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Zvezni izvršni svet je na zadnji seji sprejel predlog zveznega družbenega plana in proračuna za leto I960, predlog zakona o proračunu in finansiranju samostojnih ustanov, predlog zakona o spremembah in popolnitvah zakonika o kazenskem postopku in več drugih odločb. Predlog družbenega plana za prihodnje leto določa, da se bo narodni dohodek povečal za 8,1 %. Proizvodnja v industriji naj bi narasla za 14 %, v kmetijstvu pa za 1,3 %. Osebna potrošnja pa se bo povečala za 6,1 %. Planiranje tako visokega porasta proizvodnje, potrošnje in investicij omogoča dosedanji dinamični razvoj. Družbeni načrt za prihod- odpira pot domačim vozilom širom in nas razporedili na lestvico blo- n je leto 'j= r°dločilnega pomena tu- vse države. V urah kratkega premora na pohodu je bilo treba zakleniti šibico, da te ne bi izdala sovražniku, a danes rastejo mogočne električne centrale in deželo preprezajo daljnovodi. Upravljamo tovarne in podjetja, odločamo kov in satelitov. Pa tudi to le zaradi tega, ker je partija znala skozi dolgo vrsto let, ne koristoljubno čuvajoč svoje najboljše kadre, povezati se z delovnimi ljudmi in je zaradi tega ni bilo mogoče zlomiti od zunaj, kakor so to ne- o pogojih življenja, rišemo svetle kateri računali in kakor je v vseh perspektive in jih iz leta v leto uresničujemo, zopet zarišemo nove in jih zopet uresničujemo. Povojni dobi obnove in nato izgradnje ključne industrije in velikih naporov vseh ljudi pri vzpostavljanju osnovnih pogojev za samostojno in neodvisno življenje, je v marsičem bila podobna naloga naših proletarskih divizij, ki so pred šestnajstimi leti prejele nalog Vrhovnega štaba, da je treba osvoboditi Jajce in pripraviti vse potrebno, da bi se lahko na varnem ln predvsem v miru odvijalo najpomembnejše politično zasedanje med našim osvobodilnim bojem. Brigade in divizije so to nalogo odlično opravile, zasedanje se je v ledu Lvršiio. Končana obnova ln izgradnja ključne industrije je omogočila, da se v zadnjih letih lotevamo novih nalog, ki začenjajo neposredno vplivati na dviganje življenjske ravni in dajati sadove dolgoletnih naporov vsega naroda. Osnovne misli in ideje, ki jih danes sprova,jamo v našem življenju, so dejansko bile že zapopadene v tem, kar je bilo sprejeto v Jajcu, in pozneje, kar je bilo zastavljeno s proglasitvijo republike. Uvrstiti Jugosla- ® Številne svetovne časopisne agencije in listi so objavili ohšime odlomke iz govora predsednika Tita, ki ga je imel ob otvoritvi avtomobilske ceste Paračin—Niš. Nekatere velike agencije iz Anglije, ZDA, Francije, Zahodne Nemčije, pod nadoblastjo Belgije, ki pa bo bogato kolonijo nerada izpustila iz rok. ® Britanski obrambni minister bo prihodni teden obiskal zahodno-nemško prestolnico Bonn, kjer se bo z zahodnonemškim obrambnim Italije in drugih dežel so obširno ministrom razgovarjal o nadaljnih dobavah poročale o govoru našega predsednika. Pravtako so posvetili govoru hodni Nemčiji. Le britanskega orožja Za-ta je lani vna- drugih primerih bilo mogoče. Zaradi tega ni mogoče ločiti praznika rojstva nove Jugoslavije od praznika štiridesete obletnic« ustanovitve jugoslovanske Komunistične partije. Brez dolge vrste junakov, ki so pozabili na življenjske radosti in se žrtvovali idealom svobode in socialne pravičnosti, si nikakor ne bi mogli zamisliti takšnih rezultatov narodnoosvobodilne borbe, niti borbe same Ker je zasedanje v Jajcu, oklica-nje republike in povojna pot Jugoslavije tesno povezana s Partijo oziroma Zvezo komunistov, zato je ta praznik tudi praznik Zveze komunistov; iz istega razloga pa je tudi letošnje jubilejno leto praznik vseh dobromislečih Jugoslovanov, ki odobravajo neodvisno in hrabro pot, ki jo vodi Jugoslavija doma in v svetu. Ko v današnjih izboljšanih mednarodnih odnosih počasi prodira zavest, da je le v sožitju med narodi in medsebojni pomoči pogoj za splošni napredek in blagostanje sveta, so to samo tista načela, na katerih je zbor v Jajcu osnoval novo Jugoslavijo in uredil odnose med njenimi narodi in so hkrati načela, ki jih je Jugoslavija dosledno uporabljala v svoji zunanji politiki in na katerih je tudi gradila svoje odnose do drugih dežel in narodov. Iz tega in vrste drugih primerov je razvidno, da zgodovinsko zasedanje v Jajcu ni samo pomembno za nas Jugoslovane, ker je pač odločalo o naši prihodnosti. Na tem zasedanju so bila objavljena kot program tudi mnoga načela, ki so kot visoko človeška, napredna in spoštovanja vredna, kot rezultat silne borbe in žrtev, ko so se celi narodi srečali s smrtjo iz oči v oči, postala sestavni del vseh na- di zato, ker bomo z njim izpolnili poglavitne naloge perspektivnega družbenega načrta gospodarskega razvoja od leta 1957 do 1961, to je leto dni pred rokom. Izvršni svet je nadalje še določil, da bodo gospodinjstva plačevala presežek elektrike v zadnjih dveh letošnjih mesecih po 10 din in ne 30 kot je bilo prvotno določeno. Javnim uslužbencem pa bodo izplačali novoletno nagrado v znesku 50 odstotne mesečne neto plače. ej vedno izpolnila svojo obljubo. Tako je bilo tudi so izpolnili 7 dni pred rokom in 22. novembra je let trasa Paračin—Niš na cesti »Bratstva in enot-obilsko cesto, plod dela tisočev delovnih rok naše , „„ i predsednik republike tovariš Tito. Nato je v Nišu govoril pred več kot stotisočglavo množico. Tovariš Tito je v svojem pomembnem govoru poudaril, da nam mladina pri razvoju naše socialistične dežele ogromno pomaga. Nova cesta, ta prispevek naše mladine, je za vso našo skupnost izrednega pomena. Za mlade ljudi je bila avtomobilska cesta prava šola. Številni mladinci in mladinke so se na številnih tečajih usposobili za razne poklice. Pri gradnji avtomobilske ceste se je utrjevalo bratstvo in tovarištvo mladine iz vseh predelov naše dežele. Letos je bilo zgrajene 110 km nove avtomobilske ceste na odsekih Paračin—Niš in Negotin na Vardarju—Demir Kaplja. Drugo leto se bo pridružilo cesti novih deset in deset kilometrov, ki jih bo spet zgradila mladina. Gradila bo vse dotlej, da bo mogočna magistrala povezovala od severne meje naše dežele do juga. Od skupne dolžind ceste 1079 km je na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti« doslej zgrajenih že 640 km. Drugo in naslednja leta bodo spet jurišale na kubike mladinske brigade naše dežele skupaj z nekaterimi mednarodnimi mladinskimi brigadami. Ne bo dolgo, ko bo cesta, magistrala mladosti, v vsej dolžini služila svojemu namenu. Tovariš Tito je na veličastnem slavju v Nišu med drugim tudi dejal, da je naša mladina tudi tokrat v polni meri izpolnila svojo nalogo in je zaželel, da bi naša mladina tudi v bodoče hodila na delovne akcije, ki jih bo še veliko. Mladina bo tudi v bodoče kot doslej izpolnila vse naloge, ki bodo postavljene pred njo. II. plenum CK ZK Jugoslavije Prejšnji teden je bil v Beogradu drugi plenum Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Plenumu je predsedoval generalni sekretar ZKJ Josip Broz Tito. O nekaterih organizacijsko političnih vprašanjih je govoril Dobri-voje Radosavljevič. Med drugim je dejal, da smo si v minulem obdobju nabrali dragocene izkušnje na vseh področjih naše dejavnosti, posebno v ideološki rasti članov ZK in delovnih ljudi. Tovariš Radosavljevič je posvetil posebno pozornost vlogi aktivnosti komunistov v organizacijah in vodstvih SZDL. Mijalko Todorovič je govoril o aktualnih problemih ekonomske politike in dejal med drugim, da so triletni rezultati v prejšnjih letih najboljša politična kontrola in izredno potrdilo pravilnosti teoretičnih in praktičnih osnov našega programa. Govoril je tudi o rezultatih gospodarskega razvoja ter uspehih našega gospodarstva, ki so osnova za še večji napredek. Zaključno besedo po obširni in bogati razpravi je imel tov. Tito, ki je med drugim dejal, da na tem plenumu navedeno stanje realno izraža graditev naše dežele in da je bil na plenumu v glavnem zajet, ves razvoj v zadnjih letih. Opozoril je na nekatere negativne pojave nediscipline in neodgovornega govoričenja, s katerim je treba prenehati. Govoril je tudi o našem nadaljnjem ekonomskem razvoju ini poudaril, da bomo šli dosledno po začrtani poti naprej. Nov predlog za reorganizacijo občin Zadnji torek je bila v Ljubljani tacij turističnih objektov na. posa- mest in naselij. Občine naj bi po skupna seja obeh zborov Okrajne- meznih turističnih področjih okra- pravile svoje perspektivne plane ga ljudskega odbora Ljubljana. Razpravljali so o perspektivnem programu razvoja turizma v okraju Ljubljana, določili nove člane Mestnega sveta, razpravljali o spremembah odloka o prometnem davku, dali soglasje k določitvi polo-čs.v plač uslužbencem in razpravljali ter sklepali o predlogu za združitev nekaterih občin v okraju. Program turističnega razvoja predvideva vrsto gradenj in adap- ja. Ta so po zaokroženih turističnih enotah razdeljena na pet področij. Več o tem, predvsem o turističnih objektih na našem področju, bomo obširneje poročali v prihodnji številki. V razpravi so odborniki predlagali še vrsto drugih gradenj in za razvoj turizma ter pri tem upoštevale koncentracijo obč. sredstev in sredstev gospodarskih organizacij. Na koncu seje so odborniki razpravljali in sklepali o reorganizaciji nekaterih občin. Na predloge občinskih ljudskih odborov Dobre- adaptacij, predvsem cest. Odborni- polje, Sodražica in Lašče o priklju- ki so bili soglasni, da bi bilo treba določiti vrstni red posameznih gradenj in pri tem upoštevati tudi urbanistično komunalno ureditev Zakaj politično mrtvilo? V naših občinah, ki se bodo bi imeli to pred očmi, ne bi prišlo kmalu reorganizirale, oziroma uki- do političnega mrtvila, nile, se opaža v zadnjih tednih po- Prav tako so za svoje delo od-litično mrtvilo. Kje so vzroki, da govorni tudi odborniki občinskih je delo množičnih organizacij za- ljudskih odborov dokler traja nji- stalo? Res je, da lahko smatramo to stagnacijo za začasen pojav, ki pa bo imel lahko negativne posledice v bodočem delu. Prav sedaj je pred političnimi organizacijami obilo delat Naj omenimo stanovanjsko reformo, izobraževalno delo, občni zbori in volitve novih vodstev SZDL in drugo. Veliko več časa za sestanke je v jeseni kot v poletnem času, ko so kmečki ljudje zaposleni na polju ali drugje. hov mandat. Nikjer ni zapisano, da so sedaj, ko so občine Dobrepolje, Lašče in Sodražica v fazi reorganizacije razrešeni svojih dolžnosti, ki so jim jih na volitvah zaupali volivci. Prav v teh dneh, ko se bliža leto h kraju, bi morali biti odborniki na sestankih tolmačiti delo ObLO v preteklem letu. S porajanjem novih, večjih občin, bo odpadlo veliko samostojnega dela na krajevne organizaci- tovariša Tita veliko pozornost indijski listi in poudarjajo predvsem njegove besede o kitajsko-indijskih odnosih. Objavili so tudi odlomke iz govora o razmerah na Balkanu in poudarjajo ugotovitev, da bi sestanek državnikov balkanskih držav terjal skrbne priprave in da bi morala Albanija opustiti svojo divjaško gonjo proti Jugoslaviji. Odlomke iz Titovega govora je objavila večina norveških listov. Vsi listi so posvetili pozornost predvsem Titovim besedam o koeksistenci, politiki Francije do Alžirije, sestanku velikih, kot tudi sestanku predstavnikov balkanskih držav. O predsednikovem govoru v Nišu so poročali tudi listi v Grčiji, Avstriji in drugih deželah. . , „ , . . ših povojnih hotenj in dejanj, so prej plačala 42 milijonov funtov taka prodrla v svet in postala šterlingov za nakup raznih vrst osnova za številna priznanja in za orožja za svojo vojsko. Doslej so spoštovanje, ki ga danes naša de-dobili Nemri za 13 mdijonov Jun- žela uživa Dokicr bomo delaii j„ živeli po teh načelih in jih pri- Reorganizacija občin ne bi sme- čitvi teh občin h gospodarsko močnejšim, je posebna komisija to proučila in skupaj z odborom za notranja vprašanja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS pripravila naslednji predlog: Občina Sodražica naj se v celoti priključi občini Ribnica, Dobrepolje (tudi Struge), k občini Grosuplje, občina Lašče pa delno k Ribnici, oz. k občini Ljubljana-Rudnik. Okrajni odborniki so v celoti sprejeli ta predlog in se z glasovanjem izjavili zanj. Poročevalci navedenega predloga so obrazložili, da bi kakršnakoli delitev teh občin na več občin tem krajem samo škodovala. Nujno je, da se kraji združijo v eno gospodarsko celoto, ki bi imela tudi pogoje za nadaljnji obstoj in razvoj. Nesmiselno bi bilo, da se k občinam priključijo kraji, ki teritorialno sploh niso vezani z občino. Razpravljali so tudi o reorganizaciji občine Loška dolina, ki ravno tako nima pogojev za nadaljni obstoj. Navedeni predlog o reorganizaciji občin bodo predložil; Ljudski tov orožja. O nadaljnih britanskih dobavah orožja naj bi se sedaj pogovorili. ® 1. decembra bosta odpotovala iz Rima na uradni obisk v London premier Segni in zunanji minister Pella. Pričakujejo, da se bosta italijanska državnika razgovarjala o stališču zahodnih dežel glede razgovorov med vzhodom in zahodom in o težavah v gospodarskih odnosih zahodnoevropskih dežel. Med obiskom bodo proučili tudi možnosti sodelovanja na Sredozemlju in na Srednjem vzhodu z ozirom na namen Zahoda, da gospodarsko po- znali tudi drugim, toliko časa bo duh II. zasedanja AVNOJ živ, naša pot v življenju naroda in narodov hrabra, odločna in neodvisna, naša dežela pa ponosna in spoštovana. Boris Mikoš je in krajevne odbore, ki naj bi la^livatTna noD^čanVe aktivne- bili v več'j- meri kot dosle-> podalj" LaSn noltočnm to dmžbenih or- šek dela ljudskega odbora. Na vse skupščini Ljudske republike Slo-ga de a po t čnih i r t . treba sedaj priprav- venije, ki bo o zadevi dokončno ganizacj. Pray sedaj bi morale ° g* * čas ne b0 ^hftel. odlo^la. biti organizacije najbolj aktivne lja“' u , pri tolmačenju novih stvari, ki so aktualne za vse državljane. Kar je bilo v zadnjem času zamujenega, nadoknadimo v prihod- V britanskih krogih so deman- maga tem področjem. tirali vest, da so se ZDA, Velika Britanija, Francija to Zahodna Nemčija sporazumele, da bi predložili Sovjetski zvezi, da bi bila konferenca na najvišji ravni med 25. aprilom in 31. majem. Poudarili so, da glede dneva sestanka še niso dosegli sporazuma. V Parizu Pa obratno trdijo, da so dosegli Ameriški predsednik Eisenhower se je vrnil iz oddiha v Washington, kjer se bo pripravil na veliko potovanje v Evropo, Azijo in Afriko. Na potovanje bo odšel v začetiku decembra. Eisenhower bo prepotoval nad 35.000 km. • V New York so prispeli trije člani začasne alžirske vlade, ki na- litičnih organizacij v prizadetih občinah naj storijo vse, da se bo politično delo razvijalo z enakim tempom, kot na primer v Kočevju in Ribnici. Več samoiniciative pri delu naj bi pokazali tudi krajevni odbori organizacij. Vodstva organizacij so odgovorna za svoje delo vse do takrat, proizvajalcev. Zakon bo v kratkem dokler ne bodo razrešena svojih predložen Ljudski skupščini LRS dolžnosti. Tega bi se morali od-inbo verjetno veljal z novim letom, govorni zavedati v večji meri. Ce Naloge pred Zadružno zvezo V Ljubljani je bila 19. novembra Veliko so govorili tudi o vzreji njih dneh. Občinska vodstva po- redna seja okrajne zadružne zveze, mlade živine na področju našega " -- " ’ Na sejt s0 razpravljali o realiza- okraja. Vsakomur je znano, da leži ciji plana jesenske setve in o glavno breme razvoja okrajnega vprašanju gnojil. Ugotovili so, da kmetijstva ravno na živinoreji, da akcija za pritegovanje privatnikov imamo prav na tem področju naj- v kooperacijo ni potekala v celoti boljše pogoje. Da se izpolni plan ZAVAROVANJE KMETOV Pred dnevi je Izvršni svet LRS sprejel osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih po načrtu, vendar so bili uspehi še vedno boljši kot lani. Trenutno je akcija nekoliko zastala, potrebno pa jo bo v mesecih pred pomladno setvijo zopet poživiti, če hočemo, da bo izpolnjen plan kooperacije. sporazum o sestanku s SZ, vendar meravajo seznaniti delegate OZN da točnega dneva ne bodo določili prej, preden se ne bodo sestali zahodni predstavniki v Parizu. ® Dve najmočnejši politični stranki v Belgijskem Kongu sta sporočili, da bosta bojkotirali decembrske volitve za teritorialne in občinske svete. Stranki sta izdali memorandum, v katerem zahtevata neodvisnost Konga najkasneje v •tirih letih. Kakor vemo, je Kongo z gledišči alžirskega osvobodilnega gibanja o možnostih, da bi s pogajanji dosegli opustitev sovražnosti v Alžiriji. Francozi zamerijo ZDA ker so trem alžirskim voditeljem odobrile vizume. Ministrski predsednik Debre je sporočil ameriškemu poslaniku v Parizu, da francoska vlada sodi, da to ravnanje ni v skladu s francosko-ame-riškim zavezništvom. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR * LJUBLJANA čestita vsem prebivalcem okraja k 29. novembru Dnevu nove Jugoslavije živinoreje, je potrebno predvsem napolniti vse že obstoječe hleve in hleve v gradnji v bližini Ljubljane s kravami molznicami, da se zagotovi mestu zadostna preskrba z mlekom, in izpolniti plan pitanja mlade živine v prihodnjih letih. Program pitanja mlade živine predvideva za področje okraja do konca leta 1960 vzrejo 16.000 telet. 2e tu pa so dosedanji rezultati vprav porazni, saj na 38 obstoječih pitališčih prevzamejo v vzrejo lahko samo 3200 telet Zadruge in poslovne zvdže bodo morale odločno reševati vprašanje pitališč in nakupa telet, ker sicer ne bo mogoče realizirati postavljenega plana ... VREME Pričakujemo suho vreme. Manjše padavine so možne konec meseca. V začetku decembra ponovna ohladitev, ki pa ne bo trajala več kot Itiri dni. S Hifflimi silosi so lepo perspektive i Novo kovinsko podjetje v Kočevju, ki bo začelo z delom v pri- vodnja naših novih izdelkov je za hodnjem letu, bo imelo pomembno vlogo pri razvoju občine. Najvaž- _ ^as v naprej prodana. Kupci nejša proizvodnja naloga podjetja bo izdelovanje avtomobilskih in Kakor"ri LSSkuSh, so^aši proizvodi bili deležni velikega za- stabilnih cementnih silosov. »Iz tega lahko razberemo, da bo novo podjetje v precejšnji meri prispevalo k hitrejšemu razvoju komune. Ali lahko poveste kakšen bo po sedanjih predvidevanjih finančni uspeh podjetja?« »Po dosedaj sklenjenih pogodbah Pobudo za izdelovanje je dal tehnični vodja podjetja »Dom«, nimanja tudi pri tujih trgovskih tovariš Franc Rudel. Sam je v zelo kratkem času izdelal tudi celotni delegacijah. Sovjeti so se resno za- ,,rr rr, izčrpne odgovore v imenu bralcev najlepse zahvaljujemo. Njemu m Saudska Arabija in Etiopija, vsemu kolektivu pa želimo, da bi z uspehi začetnega dela tudi v bo d oče nadaljevali. »Povejte nam nekaj o razvoju nju in stabilnih silosov za cement, kovinskega obrata »Doma« in Tovarni avtomobilov v Priboju kako ste prišli na idejo o izdelo- smo ponudili kooperacijo s tem, da nam ona dobavlja kamionske šasije, ostala oprema pa naj bi se izdelovala in montirala v našem »Rezultati na velesejmih so za- vanju cementnih silosov v vašem podjetju?« losov. Vrednost proizvodnje je po predvidenem programu okrog 600 milijonov dinarjev. Kljub velike-res razveseljivi. Zanima nas, ka- mu povpraševanju po opremi za ko nameravate razvijati proiz- transport razsutega cementa, mora vodnjo naprej, še posebno z ozi- Podjetje z ozirom na perspektivno rom na sklep zadnje seje ObLO Proizvodnjo vključevati svoj redni Kočevje, kjer je bilo dokončno Proizvodni program postopoma v odločeno, da se ustanovi novo izdelavo opreme za prevoz hidrira-kovinsko podjetje.« ne&a aPna- ki 3e P° podatkih Za- »Omenjeni rezultati na velesejmih v°da za raziskavo materiala in $ ... Vsem adttvt 0red""VO in «*PraVa »4o*lc n*v»roa Kni'PoweX°'C *&£**** £ASOP'sH° ZAVORO X oHos ki ti(k Vse odpravite na krajevnem uradu! »Kovinski obrat »Doma« se je podjetju. Po šest mesečnih razgo- so postavili pred kolektiv proizvod- konstrukcij Ljubljana še veliko Zaradi bližnje reorganizacije ne- svojem krajevnem uradu. Delo razvil iz remontnih delavnih SGP vorih smo letos v aprilu s tovarno ne naloge v veliko širšem obsegu, bolj rentabilen kot prevoz ce- katerih občin, bodo začeli delovati krajevnega urada obsega prijavno »Zidar« Kočevje. Po osamosvojitvi pAP sklenili pogodbo o sodelova- Ta širok obseg proizvodnje nam je men^a’ ker predstavlja v ceni sa- krajevni uradi na sedežih sedanjih in odjavno službo — vse delo main ustanovitvi novega podjetja nju. Naša prva naloga je bila, da narekoval hitro povečanje naših mo, embaliranje 15 % stroškov, občin v Dobrepolju, Laščah in v tične službe. Krajevni uradi izda- »Dom«, so se z ozirom na uspešen izdelamo projekte in prototipe si- proizvodnih kapacitet, tako v po- Mlinska industrija že sedaj pro- Sodražici. jajo živinske potne liste, razna po- razvoj v preteklosti nudile nove losov na avtomobilih, prikolicah in gledu povečanja prostorov, stroj- u^a.ie možnosti transporta mlev- O teh vprašanjih so razpravljali trdila, tu se vlagajo razne vloge možnosti za nadaljni razvoj ko- stabilne silose do sejma tehnike v nega parka in kadrov. Karakter sk'k izdelkov po tem načinu. Prav tudi na nekaterih zborih volivcev, na Občinski ljudski odbor itd. Prt vinske dejavnosti. Proizvodnja raz- Beogradu. Vse delo je bilo izvr- proizvodnje zaradi velike potrebe tako ie možno tak način transpor- Nemara nam je delo krajevnega krajevnih uradih so tudi poravnalnih transportnih sredstev, ki se je §eno v štirih mesecih.' 2e pri odlo- po prostoru in zaradi obsega pro- ta HpoFabiti pri Prevozu umetnih urada še vse premalo znano, zato ni sveti. Državljani bodo skratka čitvi, da izpeljemo to nalogo, nam izvodov zahteva zelo velike delov- Spojil m močnatih krmil, premo- je bil tudi v nekaterih krajih ne- skoro vse opravili doma, na kraje bila jasna potreba po takih pro- ne površine, katere pa podjetju se- Sovega prahu, sladkorja in druge- upravičen strah pred reorganizacijo jevnem uradu, izvodih v naši državi, predvsem za- daj niso na razpolago. Zato je ga materiala v razsutem stanju. Z cbčine, češ, sedaj bomo imeli ve- Predvideno je tudi, da bo pred- radi naglega napredka industriali- nujno, da se reši vprašanje de- _____________________________ .... ...______ ___ ,c_______ozirom na vsa ta dejstva je per- like stroške, ko bo treba hoditi po sednik ObLO enkrat mesečno, če zarije in mehanizacije v gradbeni- lovnih prostorov, ki naj omogočijo spektiva podjetja zajamčena, od- opravkih v oddaljeno občino. bo potreba tudi večkrat, imel na štvu. Naše ugotovitve pa so se po- redno proizvodnjo predvsem v ta- visna pa ie predvsem od prizade- Državljani bodo lahko skoro v sedežu krajevnega urada .uradni vanja kolektiva in pomoči celotne celoti vse posle, ki so jih imeli dan. Ob teh dnevih se bodo lahko K. O. doslej na občini, lahko opravili na državljani obračali na predsednika občine v raznih zadevah. Uradne kazale kot zelo skromne v pogledu kem obsegu, da zadostimo potre' na komercialni uspeh, ki smo ga bam prve etape transporta cemen- komune.« imeli na sejmu tehnike v Beogradu ta v razsutem stanju v Jugoslaviji, in zagrebškem velesejmu.« Ozko grlo proizvodnje predstavlja strojna obdelava posameznih ele- -BUl »S prvimi izdelki ecmetnih si- mentov, zato bo moralo podjetje losov ste prejeli na sejmu teh- povečati število varilnih agrega-nike v Beogradu in pa velesejmu tov, uvesti avtomatsko varjenje in v Zagrebu lepa priznanja in šte- nabaviti nekaj novih obdelovalnih vilna naročila. Ali lahko poveste strojev. Kvaliteta strokovne de-kaj več o tem?« lovne sile v podjetju nam omogoča »Na beograjskem sejmu se je zaposlitev tudi več nekvalificira-»Dom« predstavil za jugoslovansko n'k delavcev. Izvršitev nalog v gospodarstvo s povsem novim iz- podjetju nam bo možna ob pomoči delkom. Ze pred pričetkom sejma ObLO Kočevje, ki je v zadnjem smo zasledili v vseh večjih jugo- času pokazal veliko razumevanje Za velik iisneh nadietia »Dom« slovanskih dnevnikih in tednikih za naš napredek. mi izdelavi cementnih^ silosov gre slike in komentarje o kamionskih Po predvideni skupni proizvodnji SvST iSrsilosih 1« stabilnih silosih. Tudi siloso, ih prikolic, ,o bo obseg pr,- tehničnemu vodji tega podjetja dneve na sedežu krajevnega urada bo imel tudi tajnik občine. 2e iz teh vrstic lahko razberemo, da nam bo občina potom kra ■ jevnega urada prav tako blizu kot je bila doslej in da z reorganizacijo občin po tej plati ne bomo nič izgubili. DELOVNI CAS TRGOVIN ZA PRAZNIKE V Kočevju bodo v soboto 28. novembra t. 1. odprte vse trgovine neprekinjeno od 8. do 17. ure. 1. decembra bodo vse trgovine odprte od 8. do 12. ure. Mlekarna bo v nedeljo 29. novembra zaprta, v ponedeljek 30. novembra in torek 1. velesejmu v decembra pa bo odprta od 6. de obisk Domovega razstavnega pro- izvodnjih nalog zelo povečal. Za štora je bil zelo lep. Med obisko- montažo opreme za prevoz cementa valci naj omenim naše najvišje dr- so nam potrebne prikolice. Zaradi začela že pred leti, je našla lep žavne predstavnike, predsednika tega je potrebna združitev te pro-odziv na tržišču. Zaradi nestalne Tita ter tovariša Rankoviča in izvodnje na njihovo sorodnost.« zaposlenosti skupin, ki so izdelovale Kardelja, ki so se vsi zadržali pri stavbno ključavničarska dela, je silosih. Najdalj se je zadržal to-bilo podjetje prisiljeno iskati tako variš Kardelj, ki se je podrobneje smer proizvodnje, ki bi zagotovila zanimal o konstruktorju, kapacite-redno zaposlitev vseh članov na- tah podjetja, številu delovne sile šega kolektiva in omogočila pove- podjetja in ostalih problemih pod-čanje celotnega dohodka podjetij. jetja. Bil je navdušen nad tem, da Po ustanovitvi našega podjetja je to podjetje prav v Kočevju, so bile dane realne možnosti za Kljub temu, da so bili komerci- Vrvež vzdolž Morave in Var- stroji za gradnjo cest so opravili bližno dvajset metrov dolga rjava Izza kavarnice na robu mesta se razvoj v tej smeri. Lani smo te- alni dnevi na sejmu v Beogradu dar j a je potihnil. Tam, kjer sta še vsa težja dela in sad njihovega zaplata. Za zakrpanje te luknje je je težko hropeč priplazil ogromen meljito obravnavali perspektivni samo trije, so se naročila vrstila od preteklo leto srbski in makedon- skupnega truda je tu. Naselja so bila določena naša četa, ostali pa moder kamion, za njim drugi, razvoj v tej smeri in se odločili prvega do zadnjega dneva. Podoben skj kmet orala in sejala, kjer so izumrla, brigadirji in delavci so so delali drugje. tretji... Na vseh je pisalo z veli- za i'delavo kamionske opreme prodoren uspeh je bil dosežen tudi se razprostirala širna polja valo- šli domov, hrup strojev pa je za- »V približno dveh dneh boste go- kimi belimi črkami »BULGARIA«, za prevoz cementa v razsutem sta- na velesejmu v Zagrebu. Proiz- veče pšenice, se pomikajo kolone menjal ropot avtomobilov ... tovi,« je dejal mlad tehnik, ki nam Za hip smo prenehali z delom in Prodoren uspeh so na sejmu tehnike v Beogradu in Zagrebu predstavljali prvenci cementnih silosov kočevskega »Doma« 10. ure dopoldan. Magistrala mladosti X Laščah kooperacija i živino avtomobilov po široki, moderni cesti. Da ni cestišče še tako devi- In jaz? Ponosen sem, da sem bil je odikazal delo. Pokimali smo. Na- šteli. »Pet... deset... dvajset. del tega mogočnega mehanizma, še orodje so bile lopate, nekaj triindvajset... trideset. ..« In še ško čisto in novo, da polja in hri- Ponosen sem na svoje in delo vseh krampov in nosil in dva nabijača. pet smo jih našteli. Vsi so se nebi ob cesti ne kažejo umazano- nas, ponosen pa sem tudi na to, Nad našimi glavami se je mogočno, skončno počasi premikali v klanec rjavih ran na svojih plečih, bi da sem pomagal graditi avtocesto, dejal bi sovražno, dvigal nasip, iz mesta proti severozahodu. Pred »Rezultati pogodbenega s odelo- letu ne bo zmanjšal, ampak celo človek pomislil, da je že leta in socializem, lepše življenje ... rjava zaplata pa nas je izzivalno nekaj dnevi smo jih opazovali, šli vanja za pšenico in ječmen so bili povečal. V začetku leta 1960 bomo ieta tako, da že leta drvijo tovorni Ražanj je na moč vsakdanje, gledala. Za našimi hrbti je dre- so v nasprotni smeri, slabši kot lani. Domača pšenica imeli 860 glav govedi, na kraju ;n osebni avtomobili po tej cesti, majhno podeželsko mestece med malo mestece, navpično nad gla- »Kaj neki vozijo?« je nekdo »kadolca« je dala letos slab pri- leta pa okrog 900 glav. To bomo Zaključnega slavja ob otvoritvi Paračinom in Nišem. 2e stoletja vami pa je neusmiljeno pripekalo glasno izrazil misel vseh. delek, zato smo sedaj poizkusili z dosegli s pametno politiko v ži- odseka avtoceste se je v nedeljo se stiska med dva, z mogočnim sonce. »380 v senci!!« »Kaj neki! Zobotrebce ali pa italijansko pšenico vrste »tasila« in vinoreji. Krme je dovolj, zato udeležil tudi maršal Tito. Preden gozdom porasla hriba, na odprti Pljunili smo v roke. Kopači so »šmirgel papir«!« se je pošalil Božo> ječmenom vrste »peragis«. Reči je kmetje redijo vsako živinče, če je je prerezal trak prek ceste, je v strani pa se ga dotikajo velika ko- zavihteli krampe, dekleta prijela naš večni šaljivec... »Dajte, dajte, treba, da so bili doseženi z ječ- le dobro za vzrejo.« daljšem govoru pozdravil mlade ruzna in pšenična polja. Dolga za lopate. Zemlja je bila trda, raz- tretja četa vam je napovedala tek- menom kolikor toliko zadovoljivi Za razvoj živinoreje je zelo po- graditelje, pohvalil njihovo delo. leta so prebivalci, pol kmetje, pol pokana... 2e dalj časa ni deže- movanje...!« Prišel je Pero »aqua- uspehi v kooperaciji.« membno tudi umetno osemenjeva- Jugoslovanska mladina je bila meščani živeli svoje mimo živi j e- valo... duktus«, in prinesel vodo, Zopet Upravnik Kmetijske zadruge La- nje. 2ivino umetno osemenjujejo na vedno nosilec naprednih idej, bila nje ob glavni cesti proti jugu, v Sončni žarki so se zagrizli v bro- smo se zagnali v nasip, drveli s šče Lojze Babnik mi je v pogo- vsem področju zadruge že od 1. ja- je vedno na čelu množic, ki so sto- Niš, Bolgarijo, Grčijo. Majhno me- naste hrbte, žgali neusmiljeno. Pot preobloženimi nosilnicami po str- voru, ko sva razgovarjala o po- nuarja letos dalje. Umetno oseme- pale v boj za lepše življenje; in steče s tlakovano cesto, pošto, ne- nam je curkoma lil po čelih, zali- mini deset metrov na vrh. Zaplata godbenem sodelovanju na področju njevanje se je dobro obneslo. s tem delom, z nesebično pomočjo kaj spomeniki in velikim številom val oči in usta, skelel. Prepotena se je krčila, roke so bolele, noge njihove zadruge tudi pojasnil, za- Potem sva »obdelala« še plan pri izgradnji socializma, je ponovno trgovin, kavarn, slaščičarn, kjer koža se je kovinsko lesketala na klecale. Zdelo se nam je, da se '~l~ inon 'r .............. ' " človek lahko dobi odlične bureke soncu. sonce nikamor ne premakne, na- in baklave, čevapčiče in druge srb- Nositi zemljo na nosilih ni bilo sprotno, da vedno bolj pripeka.. • ske slaščice... Brezdelno so se lahko. Od kraja je še šlo, ker ni Vsak je molčal in skušal napraviti kaj tu ne »gre« s pšenico. Pšenica prašičjereje za leto 1960. Kmetje dokazala, da je vreden naslednik človek lahko dobi odlične bureke soncu, zaradi višinske lege ne daje pravih naj bi vnovčili potom zadruge 690 predvojne in medvojne revolucio-uspehov, zato tudi v bodoče ne bo- komadov prašičev s povprečno težo name mladine. do preveč »forsirali« setev pšenice, prašiča 130 kg, kar znese skupno Nikakor ni bilo lahko delo zgra- sprehajali po ulicah, posedali po bilo treba nositi daleč in še niso čimveč. Kaj, da bi nas oni iz tretje »Pri nas ima vse pogoje živinoreja, 89.700 kg. V tem niso zapopadeni diti skoraj 110 km najmodernejše kavarnah in premlevali vsakda- bolele roke in noge. Kolikor bolj prehiteli, napravili več kot mi, da zato bomo predvsem v to smer raz- prašiči, ki jih bodo klali kmeto- ceste in v njen nasip vgraditi nad nje mestne novice, zvečer pa so pa smo šli proti vrhu, bolj je bilo mi sami ne bi izpolnili obljube!? vijali pogodbeno sodelovanje.« valci za svoje potrebe. milijon in pol kubičnih metrov posedli pred hiše, v naraščajočem naporno... Ne! Potem je pripovedoval kolikšen Številke, ki smo jih navedli, nam zemlje. Na letošnjih akcijah v Sr- mraku kadili in se pomenkovali »Fantje,« pravi desetar, ki so ga Končno se je sonce le premaknilo plan ima zadruga za krompir, oves same dovolj zgovorno pripovedu- biji in Makedoniji je sodelovalo čez cesto... splošno klicali Kovalski, »kaj ko in se skrilo za nasip. S hladom so Letos pa je bil miini tek nji- -žem Od Paračina do Niša sc vije nova cesta — delo naše mladine bi se zavzeli in to reč dokončali se nam povrnile moči, še z večjo silo smo letali po nasipu, nalagali na nosilnice dvakratno breme ... veliko gradbenih podjetij iz vse gade. Razgibale so doslej tako eno- »Zakaj pa ne bi? Potrudimo se!« Proti sedmi uri je bilo samo še Jugoslavije. Z najmodernejšimi lično življenje, postavile svet na Sklenili smo in se še bolj zagrizli dva kvadratna metra rjave povr- glavo. Mesteca se je dotaknila av- v delo. Glave so postajale omo- šine... Po nasipu je prišel mladi tocesta... Dan na dan so kora- tične, misli težke, težje od nosil, tehnik, obstal in začudeno zmajal kale po njegovih ulicah delovne Krampači so vihteli krampe, no- z glavo: »E, momci, dobro radite! brigade, med njegovimi zidovi so silci so se zaletavali v sovražni Nisem vedel, da ste Slovenci tako odmevale udarne pesmi... nasip, 2vone pa je nekje na sredi dobri delavci...« Naša brigada, druga študentska nasipa vihtel nabijač. Bil je po- »Vidiš pa sedaj!« Še nekaj nosil-iz Ljubljane, je stanovala v dva doben Golijatu: mišice na rokah še nekaj najnapornejših naletov na kilometra oddaljenem naselju, de- so poskakovale, pele, koža se mu nasip in delo je bilo opravljeno, lali pa smo precej časa tik ob me- je svetila, ko je v enakomernih Zavriskali smo in kot bi ves dan stu. Brigadirji na robu mesta smo presledkih hitro vihtel nabijač. počivali, zaplesali po nasipu... živeli svoje življenje, mesto svoje. »Pok... pok... pok ...« je odme- »Tovariši, danes smo dosegli Kadar pa smo bili prosti, smo se valo prav v mesto. normo 160 %,« je zvečer pri zboru sprehajali po mestnih ulicah, v ti- Na robu mesta, skoraj naslonje- dejal komandant. »Res, dobro ste kali nosove povsod in se pomenko- na na nasip, je dremala Ciganska delali, posebno četrta četa, ki je vali z ljudmi. Imeli so nas radi, četrt. V majhnih, iz opeke in ilo- mnogo pripomogla k tem procen- okoliški kmetje pa so nam večkrat vice zidanih hišicah žive Cigani, torn...« nosili na traso sadje: debele slive, Njihovo življenje je nekaj poseb- Tisti večer v taboru ni bilo sme-jabolka, sladke marelice. nega, prav nič podobno življenju ha, ne pesmi, ne muzike. Vsi smo Nekoč, proti koncu julija, smo Ciganov drugod. Pomagajo pri bili preveč zbiti, vendar srečni, da delali popoldne. Nasip bodoče ce- delu okoliškim kmetom, pasejo nji- smo izpolnili svojo nalogo, da smo ste, okrog osem metrov visok, je hove svinje, njihova bivališča pa bili pohvaljeni. Tisti dan smo prebil že zdavnaj narejen, zdaj pa smo so na moč čedna. Včasih pripaše magali sončno pripeko, nasip in bo-njegova pobočja že nekaj dni ob- stara Ciganka čredo svinj mimo dečo grudasto zemljo.. . Tisti dan lagali z rodovitno črno prstjo. Na nas, nas prijazno ogovori in gleda smo premagali sami sebe... eni strani je bilo delo že gotovo, naše delo. Zdi se mi, da ne razume na drugi strani pa je še zijala pri- našega navdušenja ... Franc Grive* in drugo v skupnem pridelovanju jejo, da je živinoreja in prašičje- okrog 51 tisoč mladink in mladin- (kooperaciji) s kmetovalci. V letu reja na prvem mestu v gospodar- cev v 480 brigadah. Mladim gra- hovega življenja pretrgan. Prišli danes?« I960 bo predvidoma obsegalo po- ski postavki marsikaterega kmeto- diteljem je priskočilo na pomoč so delavci, stroji, mladinske bri- »Kje pa?!« godbeno sodelovanje za oves 15 ha, valca na tem področju, krompir 35 ha, deteljo 60 ha in travniki 81 ha. Pogodbena vzreja telet naj bi znašala 100 glav. »Z akcijo za uresničenje plana bomo Sli med kmetovalce te dni, ker moramo s temi stvarmi zaključiti do 15. decembra,« je pripomnil tovariš upravnik. Pogovor se je potem razpletal okrog vzreje oz. pitanja mlade živine in prašičev - bikonov. »Kmetje zelo radi sklepajo pogodbe za pogodbeno pitanje živine in prašičev. V našo pisarno prihajajo sami. Skupno imamo sklenjenih okrog 300 pogodb, ki jih bomo realizirali do konca tega leta. Kmetje imajo veliko zaupanje v zadrugo. Vedo tudi, da se da s pitanjem telet in prašičev zaslužiti.« Zadruga ima že izdelan plan odkupa živine in prašičev v prihodnjem letu. Plan predvideva odkup živine v skupni teži 130.000 kg. — od telet do volov in plemenskih krav. »Kljub precejšnjemu odkupu pa se stalež živine v prihodnjem Uspehi kolektivov v tretjem tromesečju Pokazatelji pri uresničevanju letnih planov gospodarskih organizacij v občini Kočevje za tretje tromesečje nam dokazujejo, da se kolektivi trudijo, da bi bili plani pravočasno izvršeni in celo prekoračeni. V industriji je do 30. IX. dosegel najboljše uspehe kolektiv Rudnika rjavega premoga Kočevje z ustvarjenimi 77,7 % celotnega dohodka, narodni dohodek pa so ustvarili v višini 91,1 %. Sledijo: »Tekstilana« s 75,6 % celotnega dohodka in 78,2 % narodnega dohodka, LIO (KGP) Kočevje 73,5 % celotnega dohodka in 68.8 % narodnega dohodka. Zelo lepe uspehe pri uresničevanju plana je doseglo podjetje »Avto«, ki je v zadnjih devetih mesecih ustvarilo od predvidenega plana 84,8 % celotnega dohodka, narodni dohodek pa so že uresničili in celo prekoračili za 6,1 %. Gradbeno podjetje »Zidar« je zaradi objektivnih vzrokov, katerih pa ni Vajeniški dom že pod streho Zadnjo soboto so imeli na gradbišču vajeniškega doma v Kočevju prijetno slovesnost. V rekordnem času, v dobrih treh mesecih, je gradbeno podjetje »Zidar« od temeljev do strehe zgradilo mogočno stavbo novega vajeniškega doma. Stari zidarski običaj, pravijo mu »likof«, so tudi tokrat ob mali zakuski in kozarčku vina proslavili delavci gradbišča, pridružili pa so Ne bo dolgo in vajeniški dom bo sprejel mlade stanovalce-vajence. Razvijajoča industrija bo lahko izučila bodoči kader in še predvsem tiste, ki pridejo z vasi, kajti v novem domu bo dovolj prostora za prijetno bivanje bodočih kvalificiranih delavcev. V sedanjih prostorih vajeniškega doma pa bo lahko nekaj novih razredov za osnovne šole. Gosti in vodstvo „Zidarja“ pred vajeniškim domom kriv kolektiv, uresničilo 58 % planiranega celotnega dohodka, narodni dohodek pa v višini 61,5 %. Kmetijstvo in gozdarstvo KGP Kočevje so ustvarili celotni dohodek od planiranega v višini 62,8%, narodni dohodek pa 84,7 %. Tudi za »Trgopromet« velja dobra ocena pri izvrševanju plana. V devetih mesecih tega leta so ustvarili 1,282.778 tisoč ali 85.4 %. Celoten dohodek so dosegli 75,3 %, narodni dohodek pa v višini 86,6%. Naj omenimo še prizadevanje delovnega kolektiva Poslovne zveze za kmetijstvo in gozdarstvo Kočevje, ki je v devetih mesecih t. 1. ustvarila 631,787 tisoč prometa a'.i 80,1 %, celotnega dohodka so dosegli 66,2 %, narodni dohodek pa 70,7 %. Prav tako s J tudi ostala manjša podjetja ter Kmetijske zadruge pokazale lepe uspehe pri izpolnjevanju svojih planov. Vsi se trudijo, da bi plan dosegli, nekateri pa tudi presegli. Pri tem je treba pripomniti, da so bili plani med letom korigirani in so višji, kot so bili mišljeni v začetku leta. Zato so rezultati prizadevanja delovnih kolektivov toliko večji in razvese-ljivejši. Prepričani smo, da bodo letos doseženi najboljši uspehi v proizvodnji v naših gospodarskih organizacijah. To nam pa daje tudi garancijo, da bo petletni plan gospodarskega razvoja tudi v naši občini izpolnjen že v štirih letih. SERVISNA DELAVNICA V Ribnici in vsej Ribniški dolini že dolgo pogrešajo servisne delavnice za popravilo radio aparatov, gospodinjskih strojev itd. Zato bodo verjetno vsi pozdravili vest, da bo taka delavnica verjetno še letos začela z delom. Delavnico, ki bo v Ribnici, bo odprl Radiotelevizijski serves iz Ljubljane. Želimo le, da bi delavnica začela v najkrajšem času z delom. STROŠKI ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE V prvem polletju t. 1. so na področju Zavoda za socialno zavarovanje podružnica Ribnica, le-ta obsega teritorije občin Ribnjca, Sodražica in Lašče, izdali precejšnje zneske za zdravljenje in druge zdravstvene storitve. Stroški za zdravljenje v ambulantah in polikliniki so znašali 2,019.000 din, za obiske zdravnikov na domu zavarovancev 434.000 din, babiške storitve 173.720 djn, specialistični pregledi 1,097.000 din, za zobne storitve 698.000 din in za protetiko nad 700.000 din. K temu moramo šteti še stroške zdravljenja v bolnišnicah. V prvem polletju letos so znašali stroški zdravljenja nad 8 milij. dinarjev ter stroški zdravljenja v naravnih zdraviliščih okrog 390.000 din. se jim še projektanti stavbe, vodstvo gradbenega podjetja ter predstavniki občine in političnih organizacij. Direktor podjetja inž. Lojze Blen-kuš je' v kratkem nagovoru pohvalil vse delavce na gradbišču, tehnično vodstvo, in vse. ki so s prizadevnim delom doprinesli, da je bil vajeniški dom v tako kratkem času do strehe dograjen. Izkopali so 2500 kubičnih metrov zemlje, vgradili 630 kubičnih metrov betona, 37 ton železa, 24 tisoč kosov rapid-opeke in skoro 200 tisoč kosov navadne opeke. Za uspeh zaslužijo vse priznanje člani sindikata podjetja, vajenci in ostali, ki so s prostovoljnim delom pomagali premostiti marsikatere težave, predvsem pomanjkanje nekvalificirane delovne sile. Vse priznanje pa je tovariš direktor dal tudi nabavni službi Podjetja, ki je kljub velikemu pomanjkanju nekaterih vrst gradbenega materiala posebno cementa, uspelo dobiti vse potrebno, tako da ni bilo večjih zastojev pri delu. Prisotnim se je zahvali in izrekel priznanje predsednik občinskega ljudskega odbora. Poudaril je, da je hitra gradnja in pred rokom izpolnjena obljuba pri gradnji vajeniškega doma nov dokaz, da so bila prizadevanja ljudskega odbora, da se s sanacijo gradbenega podjetja »Zidar« omogoči njes-nadaJjni obstoj, pravilna, in v korist občine. Uspehi kolektiva so ▼sak dan večji in tega je vesel ljudski odbor ter vse prebivalstvo komune. Seja okrajnega sveta za urbanizem Pretekli teden je Svet za urbanizem OLO Ljubljana na svoji seji razpravljal o dokončni ureditvi prometnega vozlišča na Titovi in Celovški cesti. To vprašanje postaja iz leta v leto bolj problematično in čas je, da se ga dokončno uredi. Vzporedno z vedno večjim tempom življenja se iz dneva v dan razvija tudi promet; metode in objekti, ki so bili še včeraj modemi, so danes že zastareli. Potrebna je nova ureditev, primerna današnjemu porastu prometa. Idejni projekti, ki obravnavajo ureditev ljubljanskega prometnega vozlišča, in s tem tudi urbanistično ureditev, predvidevajo poglobitev železniške trase. Vendar so ti projekti v toliko pomanjkljivi, ker ne obsegajo vseh stroškov. Zato je posebna komisija to še enkrat proučila in oddala dodatno gradivo Svetu za urbanizčm. Vse te predlagane rešitve pa terjajo precejšnje premike vseh železniških naprav, kar zavzema večji del stroškov. Ker pa predvideva investicijski plan železnic v prihodnjih letih veliko povečanje voznega parka, je nastalo vprašanje, če so ti projekti izvedljivi. Za realizacijo teh načrtov bi bila potrebna tudi velika finančna sredstva, ki bi jih nujno morali odtegniti od drugih gradenj. Na podlagi vsega tega je Svet za urbanizem sklenil predlagati OLO, naj bi projektantske organizacije v najkrajšem času pripravile nove projekte za rešitev cestnega vozlišča, in to v obliki nadvozov. Nadvozi naj bi bili zgrajeni samo začasno, dokler se ne najde najprimernejša rešitev. Najbolje bi bilo, če bi bili iz lahkih jeklenih konstrukcij, vendar v primerni gradbeni in estetski konstrukciji. VABILO Socialistična zveza Ribnice vabi vse državljane na svečano proslavo praznika Republike, ki bo v soboto 28. novembra 1959 ob 19.30 uri v Domu Partizana Ribnica in na otvoritev razstave Ribniškega spominkarstva, ki bo v nedeljo 29. novembra 1959 ob 9. uri v Zadružnem domu. Socialistična zveza Ribnice Novembra na filmskem platnu v Kočevju ČAJNICA bo brez dvoma v novembru najboljši film, ki, ga bomo videli. Mnogi poznajo zgodbo, saj je izhajala v Tedenski tribuni pod naslovom »Gejše kapetana Fis-byja«. Literarno delo so pozneje priredili tudi za gledališko uprizoritev, in ker je doživljala na odrih velike uspehe, so jo Američani prelili v barvni in kinoskopski film, a režijo zaupali enemu izmed najbolj znanih svojih režiserjev Danielu Mannu. Da bi bila mikavnost filma še večja, so pritegnili ugledne igralce, kakor Marlona Branda, ki igra japonskega tolmača Bikinija, Glenna Forda, ki igra kapetana Fisbyja, Mačiko Kio, najuglednejšo japonsko igralko, ki jo poznamo iz »Rašomona« in »Vrat pekla«, Eddia Alberta in druge. Film je duhovita komedija, ki skriva v sebi marsikatero ostro bodico satire. Veselo zgodbo splete okoli ameriškega častnika, ki so ga poslali v malo japonsko vasico na Okinawi, da bi tam izpeljal »plan B« — načrt, po katerem bi naj ameriške okupacijske oblasti »prinesle ubogim Japoncem ameriško civilizacijo«. Satirične bodice pa so naperjene proti birokraciji vojaških poveljstev okupacijskih sil, ki si po svoje zamišljajo »prinašanje ameriške civilizacije« in vidijo pred seboj samo številke, ne pa živih ljudi. In stara ter preprosta resnica, da ljudje obračamo, življenje pa obrne, je v filmu zaživela v veseli pripovedi, ki kar naprej izvablja smeh v srce in na ustnice. »Čajnica« se odlikuje po odlični kompoziciji, mojstrski igri, lepih posnetkih, vedri glasbi — in seveda predvsem po svojem veselem razpoloženju. Torej vrednote, ki jih moramo samo priporočiti ljubiteljem dobrega filma. POTEMNELI ANGELI so nastal po romanu »Pylon« slovitega sodobnega amreiškega romanopisca Williama Faulknerja. Film v ki-noskopu je režiral mojster napetih dogodivščin Douglas Sirk, a glavne van in realiziran western. V zvezi s filmom pa moram opozoriti na važno resnico. Western štejejo za edino tipično ameriško nacionalno filmsko zvrst, saj navadno — bolj ali manj iskreno pristno ter objektivno — pripovedujejo dogodivščine iz naseljevanja belcev v širnih pokrajinah Divjega Zapada. Pripovedovanje o dogodkih iz tega časa, slikanje vloge so prevzeli znani igralci kot ljudi in časa samega, je v wester - so Rock Hudson, Robert Stack, Dorothy Malone in Jack Carson. Zgodba filma se spleta okoli letalcev, ki so pravi umetniki svojega nevarnega poklica, in se razvije v pretresljivo dramo. Filmi iz letalstva in življenja letalcev so pri gledalcih priljubljeni, ker so napeti in razburljivi. S »Potemnelimi angeli« smo zadovoljni predvsem zaradi tega, ker pripoved ni cenena in romantična, temveč je v nji mnogo pristnega doživetja in življenjske resničnosti. Prepričan sem, da so jo gledalci dobro sprejeli, posebno oni, ki ljubijo dramatične, razburljive in napete zgodbe. ISKALCI so delo slovitega ameriškega mojstra irskega porekla Johna Forda, katerega se verjetno nih prepogosto gledano skozi oči Američana, ki si je na silo osvajal nove pokrajine in jih trgal iz rok Indijancev, ki so vse do prihoda belih ljudi bili gospodarji tega ozemlja. Zaradi tega westerni pogosto skušajo opravičevati nasilje ki je spremljalo to naseljevanje in prikazovati odnose med belci in Indijanci tako, kot da so vsemu krivi Indijanci. Zgodovinska resnica je bila precej drugačna, saj so Indijanci odgovorili s silo šele na nasilje, prevare, zločine, zatiranje in brezsrčno uničevanje. Tudi Fordovi »Iskalci«, ki so sicer klasičen in zelo zanimiv western, nalagajo gledalcu dolžnost, da na misel, ki sem.jo zapisal, ne pozabi. Ob tako orientiranem sprejemanju so »Iskalci«, v katerih na- gledalci in ljubitelji filma sporni- stopata John Wayne in Jeffery Hunter skupaj z Vero Milles, prav gotovo prijetno zabavali vse, ki ljubijo to filmsko zvrst in akcij- njajo po tako odličnih delih, kakor so »Mimi človek«, »Moja draga Klementina«, »Kako zelena je bila moja dolina« itd. Ni treba posebej - s*noii P' P11 P J cialistični ureditvi je poskrbljeno movih za odrasle in mladoletnike, Naša stva 'Velika skrb ljudske oblasti družba daje velika sred- ljudi, za kadrovske podpore, za socialno skrbstvo, razne otroke padlih borcev in žrtev fa- loge. Tako med drugim niso mogli v celoti izvršiti gradbenih del pri gradnji vodovoda v Loškem potoku. Investitorju je primanjkovalo finančnih sredstev, zato so morali z gradnjo začasno prenehati; drugi vzrok je v tem, da je »Komu- ne šole Mirko Bračič pripravljamo lep program: pevske točke, recitacije in igro Rdeča kapica. Na akademiji bodo nagrajeni z lepimi knjigami mnogi pionirji, ki so sodelovali pri nagradnem na- počitniške kolonije, šolske mlečne kuhinje, za rehabilitacijo invali dov itd. Prav tako polaga ljudska oblast pravila, veliko skrb za šolanje bodočih prosvetnih in zdravstvenih kadrov. V ta namen je ObLO izdal za šti-Za zdravstveno zaščito prebival- pendiranje 2,600.000 dinarjev. Ko že govorimo o tem, naj omenimo tudi za tiste, ki se sami ne morejo vzdrževati. V te namene gredo velika finančna sredstva, ki jih prispevamo vsi. Zato je tudi prav, da povemo, za kakšne namene in kako se trošijo ta sredstva v občini vestilo članom, kdaj in kje bo zbor, je bilo pomanjkljivo, zato je bila tudi udeležba slaba. Zbor je potekal brez dnevnega reda, brez poročil. Ce k temu prištejemo še ne pobrano članarino, vsaj za precejšnji del članov, potem na osnovi tega lahko ugotovimo, da odbor ni najboljše opravljal svojo nalogo. O CEM SO RAZPRAVLJALI V VASI Na občnem zboru v Vasi je bila udeležba kar dobra. Zbor je bil dobro pripravljen. Med drugim je bila razprava o kmetijstvu, stanovanjski reformi. Razpravljali so tudi o lokalnih problemih. Prebivalci želijo, da bi dobili javno razsvetljavo. Nad gasilskim domom nameravajo urediti prostor, ki jim bo služil za razne seje. Člani SZDL bodo sodelovali s prostovoljnim delom pri ureditvi tega prostora. Zbirajo tudi sredstva za postavitev spomenika padlih borcev. SLAVSKI LAZI Odbor SZDL v Slavskih lazih je bil delaven. Uspehi dela so lepi posebno pa v sodelovanju s Hrvati na drugi strani Kolpe. Na občnem zboru so med drugim razpravljali o programu bodočega dela Socialistične zveze. V obravnavi je bila tudi vaška pot, ki je potrebna po- nala« planirala več svojega grad- tečaju v počastitev 40-letnice KPJ benega materiala pri gradnjah, ki m ■............ „ jih je gradila, medtem ko so imeli Tudi ml, pionirji, hočemo posne- H ^ nekateri investitorji pretežni del ™atl hral?re borce' koJun.1®t® ln Javnost? ie bilo že doslej izdano skrb ljudske oblasti za naše šol-gradbenega materiala sami. Eden skojevce, ki so nam priborili svo- dej ) . . Socialno sivo. Letos so bili adaptirani šoli izmed vzrokov je tudi v nihanju hodno socialistično Jugoslavijo 15 mlhjonov dinar ev Za socmtoo y z Jla v stari delovne sile. V juliju in avgustu Postati hočemo koristni državljani skrbstvo jiebrio doslej izdano skup adaptirana. naše domovine, zato se moramo no 11,500.000 din. la otnai je un pridno učiti. uporabljen za socialno ogrožene je bilo zaposlenih 38 ljudi, danes jih je pa le 29. »Komunala« ima poseben obrat —• betonarno. Tu izdelujejo betonske cevi, okenske brušene police, nagrobne oklepe in druge cementne izdelke po naročilu. Obrat je rentabilen. Čez poletje je v betonarni zaposlen en delavec, v zimskem času pa več. Pretežni del opravljenega dela STARI ODBOR V LAZIH DOBER V Lazih imajo v članstvu SZDL od 53 volivcev 50 ljudi. Tudi udeležba na občnem zboru je bila dobra. Udeleženci zbora so bili podrobneje seznanjeni z delom odbora v preteklem letu, ki je dobro ,, pa j hda delno adaptirana. opravijai SVoje delo. Med SZDL in YJkjP0trebe za povečanje šo - ostalimi političnimi organizacijami Sestanek dramatske sekcije Po občnem zboru »Svobode« v Kočevju, je imela dramatska sekcija prvi posvet z igralci. Velik obisk nas je prijetno presenetil. Posveta so se udeležili stari še vedno obračunavajo na uro. člani sekcije, povabili pa smo tudi tiste, za katere smo menili, da jih veseli dramatsko delo. Razgovor je bil zelo ploden. Sklenili so, da bodo v letošnji sezoni delo poživili s kvalitetnim programom. Naštudirali bodo ne- pravi j o, da zaradi tega, ker se pri nekaterih uslužnostnih delih ne da uvesti del po učinku. Res je, da so pri nekaterih delih težave z uvedbo plačila po učinku dela, za pretežni del pa se lahko uvede V Šalki vasi nov vrtec S pospešenimi napori tečejo pri- ljane naše domovine, prave in dela za to, da bo do ne- Stanovanjska skupnost na Rud-delje, dne 29. novembra 1959, ko niku tako dokazuje, da v resnici praznuje naša skupnost 16-letnico vodi skrb za razbremenitev go-rojstva nove ljudske države kon- spodinj in družin, saj je pred krat-čano vse, kar je treba, da bo mož- kim odprla mehanizirano pralnico, no odpreti novo otroško ustanovo ki dela na Rudniku — otroški vrtec v vseh, ki se je poslužujejo, sedaj Salki vasi. pa bo z vrtcem poskrbela tudi za kaj dram, komedij in mlad. igro. Želimo, da bi bil ves trud dramatske sekcije poplačan z razumevanjem kočevskega prebivalstva. Vsem članom pa želimo, da bi pri delu vztrajali in uspeli. proslava v Seškovem domu Pretekli torek je bila v Šeško-vem domu v Kočevju slavnostna proslava Dneva republike. Pred polno dvorano poslušalcev je najprej o pomenu praznika spregovorila Dušanka Švigelj, članica Obč. odbora SZDL Kočevje. V drugem delu programa pa je skih učilnic so iz leta v leto bolj aktualne v Kočevju, kjer so šole že sedaj preveč obremenjene. Prav je, da vemo, koliko je dal ObLO v tem letu za šolstvo in ljudsko prosveto. Skupni znesek je bilo tesno sodelovanje. Analizirali so tudi sklepe lanskega občnega zbora SZDL. V razpravi so se dotaknili vaških skupnosti. Izrazili so željo, da bi vozil avtobus enkrat ali dvakrat na teden iz Predgrada ilustrira skrb ljudske oblasti za to pomembno dejavnost. Pa se povrnimo spet nazaj k izdatkom za socialno skrbstvo. Socialne podpore prejemajo najpotrebnejši, to je tisti, ki se sami iz objektivnih razlogov ne morejo sami preživljati. Med njimi imamo pa tudi primere, ko mora prispevati družba del sredstev za preživljanje delanezmožnih in nepridobit-venih starih ljudi, ki bi jih lahko _ _ vzdrževali člani družine, otroci, naštopifženskf"zbor Slovenske fil- Tako imamo v Kočevju mater pe- znaša 49,500.000 din, kar najlepše s]TOZj Laze Novi del ceste od Vrta harmonije, Slovenski oktet, harfistka in prvak ljubljanske opere Lipušček. Nastop ubranih glasov z izbranimi umetnimi in narodnimi pesmimi je navduševal prisotne in , „ , . znova potrdil, da je kočevsko ob- v :SP °lnJ.x,ZLd°V „3!^° činstvo željno umetniških nastopov. Nastopajočim umetnikom se je zahvalil Ignac Karničnik in jih tih in dobro situiranih otrok, ki do Bilpe v dolžini 3 km, ki je sedaj skoro neprehodna, bi bilo treba vsaj toliko urediti, da bi kmetje po njej lahko vozili. Ljudje so izrazili pripravljenost, da bi pri tem sodelovali s prostovoljnim delom. DOL SE JE ZDRUŽIL Z LAZAMI Organizacija SZDL v Dolu je bila majhna. Zato so na občnem zboru sprejeli sklep, da se priključijo organizaciji szdl v "CaRSfi. v Lazah so na občnem zboru želji Dola ugodili in bodo-tako na volit- ne morejo (verjetno nočejo) vzdr- noveSa vodstva volili en od" ževati svojo mater, zato pa mora prispevati svoj delež družba. Podobne primere imamo tudi v Osilnici, Kočevski Reki in drugih krajih. V ta namen je Rudnik rjavega zatočišče otrok naših delovnih lju- zaprosil( da nas še obiščejo. premoga v Kočevju odstopil stavbo bivšega mladinskega doma v Šalki vasi, ki je bil prost potem, ko je bil na Rudniku zgrajen novi Rudarski dom. Stavbo je stanovanjska skupnost s svojimi delovnimi sredstvi preuredila tako, da bo sedaj služila novemu namenu; tudi pri tem je širokogrudno pomagal rudniški kolektiv s svojimi organi upravljanja, ki je prispeval material za izgradnjo. Pri delu pa ni sodeloval samo rudniški kolektiv in kolektiv stanovanjske skupnosti, pač pa tudi sami prebivalci novega Rudarskega naselja, katerim bo nova ustanova v prvi vrsti služila. Vsi, ki so sodelovali in pomagali, da bo mogoče tako pomembno ustanovo dati svojemu namenu, zaslužijo za svojo požrtvovalnost polno priznanje. Tako bo na obletnico rojstva naše republike dana naši skupnosti in našim otrokom še ena ustanova, kjer bodo dobro oskrbovani in čuvani ter vzgajani v dobre držav- di, ki doslej zaradi pomanjkanja takih ustanov niso imeli kje varovati svojih otrok. OBVESTILO! Vse starše Rudarskega naselja in Salke vasi obveščamo, da bo vrtec v šalki vasi začel z rednim delom dne 1. dec. 1959 in naj ta dan pripeljejo svoje otroke k vpisovanju oz. sprejemu. S SKUPNIMI MOČMI Po izidu zakona o veterinarski službi, je Občinski ljudski odbor Ribnica začel delati za adaptacijo Veterinarske postaje v Ribnici. Sedaj je zgradba tik pred dograditvijo oz. ureditvijo. ObLO je razumel potrebe, da se uredi taka institucija. posebno pa sedaj, ko je ČESTITKE ZA 29. NOVEMBER Fantje, ki služijo vojaški rok v Virovitici, V. p. 7626 pošiljajo vsem delovnim ljudem tople čestitke za veliki praznik — 29. november. Ob tej priliki čestitajo tudi svojim domačim, prijateljem in znancem in ,, nosebno na seaaj, ko je °— *----------------------- ------- jih lepo pozdravljajo posebno iz ®bfina Ribnica prišla v področje oMnih zborih so tudi na tem zboru bor. KAKO JE BILO V PREDGRADU Občni zbor se je zavlekel štiri ure. Člani so najprej poslušali poročilo starega odbora in bili seznanjeni o realizaciji sklepov lanskega občnega zbora Socialistične zveze. V razpravi je bilo precej govora o ureditvi vodovoda in drugih lokalnih problemih. S članarino stojijo precej na slabem, zato so govorili tudi o tej zadevi, da bi se stanje s članarino izboljšalo. V razpravi so se dotaknili tudi drugih problemov. Kakor na ostalih vasi: Dolenji Lazi, Veliki Osolnik, za vzrejo piemenske živine. Loški potok, Mački, Predgrad, Željne in gradbeno skupino KGP Za ureditev zgradbe Veterinarske postaje se je posebno zavzel Iz Kočevja vojaki: Janez Klun, Ja- veter}nar Vinko Kranjc iz Ribnice. izbrali kandidate za novo vodstvo odbora SZDL, ki ga bodo izvolili na tajnih volitvah. Stanovanjska skupnost Rudnik - Kočevje nez Klančar, Anton Lavrič, Jože štrukelj, Jože Štruc, Milan Žagar in Franc Bajc. Obvestilo Obrtna podjetja »MESAR« in »MESNINA« Kočevje, obveščata cenjene potrošnike, da bodo na praznik Republike — 29. novembra odprte mesnice od 7. do 10. ure dopoldne. 30. nov. bodo mesnice zaprte. 1. decembra pa bodo mesnice odprte od 7. do 10. ure dopoldne. Tovariš Kranjc je ves svoj prosti čas uporabil pri Veterinarski postaji, zato zasluži vso pohvalo. Sredbtva za ureditev postaje so zagotovljena iz občinskih skladov, 500.000 dinarjev pa je dal v ta namen OLO Ljubljana. Ko so prebivalci videli, da bo Veterinarska postaja v veliko korist za njihovo živino, so tudi sami prispevali ma- oz. 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči terial za gradnjo. Tako se je znova račun pokazalo, da se da s skupnimi moč- 600-713 mi in razmeroma majhnimi sred- 1-265 stvi marsikaj urediti. pri KB, podružnica za Kočevje Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni ured. Matija Cetinski. — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je 800 din Pri vojakih sem napravil izpit za radiotelegrafista III. razreda. Ali lahko poveste, če bi se, ko odslužim vojsko, lahko zaposlil kot radiotelegrafist. Kam naj bi se obrnil? Vojak iz Sarajeva Najbrž bo izpit za radiotelegrafista III. razreda premalo, da bi lahko dobili tako zaposlitev. Pošta, vremenske opazovalnice, služba notranjih zadev in drugi, ki imajo delovna mesta, sprejemajo predvsem radiotelegrafiste I. in II. razreda. __*___ V zadnji številki ste ml odgovorili na vprašanje o Kočevski, zanima me še, od kdaj so Kočevju priznane mestne pravice in koliko prebivalcev je mesto štelo pred vojno? M. S. Kočevje Kočevju so bile priznane mestne pravice leta 1471. Pred vojno le mesto štelo 3200 prebivalcev. Za Malim logom se je svoj čas vil potoček, ki so ga ljudje nazi-vali Zlati potok. To ime so mu dali baje zato, ker je bilo v njem vse polno majhnih, zlatih ribic in se je zaradi tega voda lesketala tako, ko da je bila iz suhega zlata. Takrat je živela tam ubožna ženica, Bila je slepa. Imela ni nikogar, da bi skrbel zanjo. Hodila je od hiše do hiše in ljudje so ji očitali vsak košček jcruha. Nazadnje je morala krmiti živino, da bi si tako zaslužila vsaj za hrano. Uboga ženica se je trudila, kolikor je mogla, da bi bili ljudje z njo zadovoljni. Vendar ji delo ni šlo nič od rok; včasih je po ves popoldan tipala, da je prišla do potočka, iz katerega je morala nanesti vso vodo za napajanje živine. Zato ni bilo čudno, če je živina iz dneva v dan hujšala — in ljudje so jo zaradi tega zmerjali na vsakem koraku. To je ženico zelo bolelo, pomagati pa si ni mogla. Le želela si je iz vsega srca, da bi videla in da bi bile njene roke srečne; dala bi vse, samo da bi ustregla ljudem. Pa je nekega dne, ko je napaja- ZLATI POTOK la, nekaj pljusknilo v škafu, ravno Samo ne hodi k potoku, kadar boš odražala radost, vsaka njena sto- Zenica je bila zaradi tega zelo ko je hotela ponuditi vodo živini, žalostna! Le ena solza bi zadosto- pin j a je bila pesem. Delo njenih žalostna. Odšla je k potočku, da Segla je z roko v vodo in otipala vala, da bi presahnila voda in da rok se je stokrat poplačevalo: ži- bi svoje gorje potožila ribici sre-majhno ribico... Hotela jo je pri- bi te doletela najhujša nesreča...« vina je kar kipela od bujnosti, čonoski. Poklicala jo je: jeti, pa se ji je izmikala. »Le nič Ženica je bila tako presenečena, množila se je, da so postajali hlevi »Ribioa mala se ne boj,« ji je govorila, »ponesla da ni vedela, kaj bi storila. Šele prenapolnjeni. Malogarji 80 .1° ... . te bom nazaj, da se boš spet napila čez čas ji je prišlo na misel — pa prodajali na debelo, pa jo je bilo 1 LCa za a> sveže vode... Drugič bom bolj pa- je spregovorila boječe: vedno toliko, da niso vedeli, kam prikaži se mojim očem!« žila, ko bom zajemala vodo...« »Ribica mala, bi z njo. Pa ne samo to! Zenica je In ko je ribica pomolila glavo iz Ko jo je spustila v potoček, je ribica zala, z vodo zalivala tudi posevke in vode, ni mogla ženica od hudega ribica veselo zaplavala, nato pa prikaži se mojim očem...!« polje jim je bogato rodilo. spraviti iz sebe niti besede. Zajo- pomolila glavo iz vode in sprego- Nato je zaprosila: »Daj... da bi Tako so bili v Malem logu vsi kala je in vroče solze so se ji uli- vorila: »Dobro si ravnala, ker si videla in da bi bile moje roke srečni. Čez vse pa je bila srečna le po licih ter padale naravnost v bila usmiljena z menoj... Jaz sem srečne...« ženica, ker so bili ljudje z njo za- vodo... Ribica se je jezno obrnila namreč ribica srečonoska, ki se Ribica se je sunkoma obrnila — dovoljni. in ženica je začutila, kot bi se na- prikaže vsakih sto let le za hip ob in pljusk vode je oblil ženico od Pa je začel v Mali log zahajati njo zrušila velika pečina. Zgrudila istem času, ko si zajemala vodo. glave do nog. človek, oblečen v črno. Nagovarjal se je in obležala mrtva na tleh ... Tvojo dobroto hočem bogato po- Občutila je, ko da jo je oblilo je ljudi, naj se odrečejo blagosta- Potoček je potem presahnil kar plačati. Kadar boš kaj potrebova- goreče železo, v očeh pa jo je za- nju, ki so ga uživali, češ da jih bo čez noč. Živina je začela hirati in la pridi k potočku pa me pokliči: skelelo. In ko je prišla do sape, je privedlo v nesrečo. Malogarji ga njeno število je vidno upadalo. Tu- »Ribica mala, vzkliknila vsa radostna: »Vidim! niso poslušali, ker so vedeli, da jim di polje je postalo skopo, tako da ribica zala, ’ Jej, kako je vse lepo!« Zajela je hoče le slabo. Zato je ubral druge morajo Malogarji zdaj trdo delati, prikaži se mojim očem.« vodo in vriskajoč stekla proti hi- strune. Z vso gorečnostjo se je če hočejo, da jim da toliko, koli- In ko bom pomolila glavo iz vo- šam... spravil na ženico, ki je dala Ma- kor potrebujejo za preživljanje, de, povej svojo željo. Vse, kar boš Odslej se je ženica vsa spreme- lemu logu toliko dobrega... Sprva takrat želela, se ti bo izpolnilo, nila. Iz vsake njene kretnje se je ni nič pomagalo, naposled pa mu Rudolf Mohar je le uspelo. Nazadnje je pripravil ljudi do tega, da so jo izgnali, govoreč ji vsi vprek: »Pojdi, pojdi od tod, da nas še v nesrečo ne spraviš!«