Leto XXXVII Št. 39
Murska Sobota 3. oktobra 1985
CENA 40 DIN
Kocka je padla?
NASLOV
LETOS SLADKO IN DRAGO GROZDJE
Vinogradniki šele zdaj, ko se je trgatev že začela, lahko prav ocenjujejo škodo, ki jo je povzročila zimska pozeba. Če so spomladi ocenjevali, da je škoda v povprečju 50-odstotna, zdaj ugotavljajo, da je ta ponekod mnogo večja, saj so na posameznih legah nekatere sorte pomrznile tudi 70-in večodsotno, ponekod pa na hektarju ne bodo natrgali niti 200 kilogramov grozdja.
Če bo pridelek letos mnogo manjši kot so načrtovali, pa bo zato kakovost veliko boljša, saj je bilo vreme vinogradnikom ta-korekoč ves september izredno naklonjeno. Strokovnjaki celo pravijo, da lepo vreme traja že predolgo in suša zdaj že kvarno vpliva na pridelek, saj ovira pretok sokov in bo mošta tudi količinsko nekoliko manj. Kljub vsemu pa pravijo, da bo letošnji letnik eden najboljših v zadnjih letih.
Pomurski vinogradniki so zgodnje sorte grozdja že potrgali, v teh dneh začenjajo z obiranjem srednje ranih sort, medtem ko bodo druge sorte začeli trgati po 15. oktobru. Sicer pa strokovnjaki priporočajo pridelovalcem, da s trgatvijo ne hitijo, saj
SZOMBATHELY
ODKRITO IN KRITIČNO O...
Najbrž je malokdo pričakoval, da bo tokratna skupna seja komisij za narodnosti pri županij-skem svetu Železne županije in pri Pomurskem medobčinskem svetu SZDL — pretekli petek v Szombathelyu — tako delavna in uspešna. Razpravljale! z obeh strani meje, predvsem pa domačini, so dokaj odkrito in tudi kritično spregovorili o problemih, ki tarejo mlade pripadnike narodnosti v Železni županiji, še zlasti pa v Porabju.
Najprej so ugotavljali, da v 20 narodnostno mešanih naseljih
OBISK DUŠANA ŠINIGOJA V POMURJU
Iskanje najboljših rešitev
Na delovnem obisKu v Pomurju se je v torek mudil predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj s sodelavci. Po obisku v soboški Mesni industriji, kjer so ga predstavniki pomurskega kmetijstva seznanili s položajem te gospodarske panoge, si je ogledal proizvodnjo v ljutomerskem Tehnostroju, zatem pa so ga predstavniki delovne organizacije in občine seznanili s skrajno tčžavnim položajem, v katerem se je znašla ta največja delovna organizacija v ljutomerski občini.
Na razgovoru v Mesni industriji so kmetijci opozorili predvsem 'na zaostrene razmere, ki se ne razrešujejo in se težave v kmetijstvu tako še bolj zaostrujejo. Cenovna nesorazmerja med vhodnimi surovinami in kmetijskimi proizvodi, pomanjkanje kakovostnih obratnih sredstev ter visoke obveznosti zaradi obresti, so težave, ki trenutno najbolj pestijo kmetijce. Na račun cenovnih nesorazmerij je pomursko kmetijstvo samo v letošnjih prvih šestih mesecih izgubilo že 3,2 milijarde dinarjev, za obresti pa je dalo kar 2 in pol milijarde dinarjev. Čeprav so težave najbolj prisotne v živinoreji, pa nam je v Pomurju uspelo obdržati stalež živine, prireja se ni zmanjšala, so se pa močno poslabšali finančni rezultati. Kljub težavam pa pomurski kmetijci smelo načrtujejo razvoj v novem srednjeročnem obdobju, vendar za to zahtevajo tudi zagotovitev ustreznih pogojev. Kot je v razpravi povedal Dušan Šinigoj, ohranja kmetijstvo še naprej prioritetno mesto v slovenskih razvojnih programih, vendar bo moralo tudi samo še več prispevati za svoj hitrejši razvoj, pri čemer je mislil predvsem na večjo in cenejšo proizvodnjo, pa tudi na večjo tržnost.
Predsednik slovenskega izvršnega sveta je podprl tudi prizadevanja ljutomerskih gospodarstvenikov za razreševanje težavnega položaja v Tehnostroju. Izhod iz težav je treba iskati predvsem v pridobivanju dodatnih in novih programov, pa tudi v večjem izvozu. Več o tem v prihodnji številki.
L. Kovač
VIŠJE CENE
Od prejšnjega tedna veljajo nekatere nove — višje odkupne cene v kmetijstvu. Najnovejše zaščitne cene pšenice so letos 37 dinarjev za kilogram, koruze 33,30 dinarja, za prihodnje leto pa je zaščitna cena pšenice višja za 10 dinarjev. Tako znaša ta 47 dinarjev za kilogram, koruza bo prihodnje leto po 42,30 dinarja, sladkorna pesa pa po 11,75 dinarja. Snremenile so se tudi zaščitne cene živine, saj je pitano govedo po 314,50 dinarja za kilogram, prašiči so po 277,50 dinarja in piščanci po 247,90 dinarja za kilogram. Od sobote je dražje tudi mleko, povprečna odkupna cena je 50 dinarjev za liter. V Sloveniji se je odkupna cena mleka povečala za 32,5 odstotka, za tolščobno enoto pa dobijo rejci, ki oddajajo mleko pomurskima mlekarnama, 13,89 dinarja za liter. Temu primemo (celo nekoliko bolj) pa so se povečale tudi drobnoprodajne cene mleka in mlečnih izdelkov.	L. K.
je grozdje zdravo in prav primerno za pozno trgatev.
Določene so že tudi odkupne cene letošnjega pridelka, ki se gibljejo med 138 in 192 dinarji za kilogram grozdja z osnovno stopnjo sladkorja. Po 192 dinarjev so rumeni muškat, ruiandec, renski rizling in traminec; beli pinot, muškat otonel in souvi-gnon so po 173 dinarjev kilogram; laški rizling, šipon, rani-na in modri burgundec so po 150 dinarjev, medtem ko so ostale sorte (modra frankinja, rizvanec, neuburger) po 138 dinarjev kilogram. Tudi za letos je dogovorjena tako imenovana spodbudna skala, po kateri dobijo pridelovalci še 5 dinarjev za vsako stopnjo sladkorja nad določeno (oz. 5 dinarjev manj, če je stopnja sladkorja nižja). Poleg tega so pripravili še tako imenovano preskočno skalo, po kateri dobi pridelovalec, katerega grozdje bo imelo sladkorno stopnjo nad 17, še dodatnih 15 dinarjev za kilogram oziroma 15 dinarjev manj, če bo sladkorna stopnja pod 12,5. Vse te cene pa veljajo seveda za zadruge, le-te pa bodo pridelovalcem zaračunavale stroške odkupa.
L. Kovač Foto: D. Loparnik
Železne županije živi okrog 10 tisoč prebivalcev in da je med njimi blizu 40 odstotkov mlajših od 30 let. Narodnostne vasi pa so že več let med prvimi pri prostovoljnem delu za razvijanje naselij, pri čemer so še posebej aktivni mladi. Le-ti so sicer organizirani v mladinskih klubih oziroma v organizacijah Zveze komunistične mladine.
Splošnemu pregledu stanja, iz katerega je vela dokaj ugodna slika, pa je sledila razprava o nekaterih problemih (pomanjkljivostih), ki so posebnega pomena za ohranjanje materinščine med
mladimi, kajti, kot je nekdo poudaril, znanje jezika je pomembnejše od dejavnosti. Marjana Sukič iz Sakalovec, ki je tudi članica mladinske komisije pri Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem, je med drugim opozorila, da mladi v Porabju, ko se sestajajo, ne govorijo slovensko, in da je tudi ves pisni material (gradivo) v madžarščini.
»Dokler ne bomo dosegli, da bi bil vsaj en del gradiva v maternem jeziku, niti ne moremo zahtevati od njih, da bi uprabljali svoj materni jezik. Mislim pa, da si moramo prizadevati, da bi na sestankih postopoma uvajali materinščino. To bi lažje dosegli, če bi naše mladinske organizacije vzpostavile redne stike z osnovnimi organizacijami v Sloveniji, predvsem na dvojezičnem območju v Prekmurju.« Omenila je tudi, da zaenkrat še ni bistvenega napredka, čeprav se je v zadnjih letih povečalo število diplomiranih mladih Porabcev. Vsi se namreč po končanem študiju v Ljubljani ne vračajo domov, čeprav so šli študirat v Slovenijo z namenom, da bodo po vrnitvi delali na narodnostnem področju. Tistim pa, ki so že doma, bi morali zagotoviti njihovi stroki primerno službo. Poseben problem je tudi, ker se premalo učencev slovenske narodnosti odloča za nadaljevanje šolanja na gimnaziji v Monoštru in zaradi tega se najbrž ne bo uresničila pobuda, da bi zanje uvedli vsaj fakultativni pouk slovenskega jezika. Kako bodo sicer lahko šli študirat v Ljubljano? V zadnjem času se je zato zanimanje za šolanje v Sloveniji med mladimi Porabci precej zmanjšalo.
Irena Pavlič, višja referentka za slovenska vprašanja pri De
mokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem, pa je izrazila nezadovoljstvo, ker tudi na Virici ne deluje narodnostni mladinski klub, čeprav imajo tam dobre razmere (obnovljen kulturni dom). Skoraj ničesar ni slišati tudi o aktivnosti mladih v Slovenski vesi. Pohvalila pa je mlade iz Gornjega Senika in Sakalovec.
V razpravi so se oglašali tudi predstavniki hrvaške narodnosti in se predvsem zavzemali za to, da bi tudi v njihovih šolah uvedli dvojezični pouk, tako kot so to v tem šolskem letu storili v Porabju, in da bi na Visoki učiteljski šoli v Szombathelyu odprli katedro za hrvaški jezik.
Skupni seji je prisostvoval tudi predsednik komisije za manjšinska vprašanja in mednacionalne odnose pri RK SZDL Slovenije Jože Hartman, ki je to srečanje ocenil za zelo koristno in poudaril, kako pomembno je, če se večinski narod odloči, da stori nekaj v korist manjšine. Predsednik komisije za narodnosti pri županij-skem svetu Imre Mesiros je prav tako menil, da je bila skupna seja zelo koristna za izmenjavo mnenj in izkušenj, »saj se tako eni kot drugi lahko veliko naučimo. Mi se lahko vsekakor učimo iz vaših izkušenj pri uveljavljanju dvojezičnega šolstva.« Strinjal se je tudi z ugotovitvijo, da narodnosti lahko povezuje z matičnim narodom le knjižni jezik, ki ne pomeni ovire za ohranjanje narečja.
Ob koncu so se dogovorili, da bo naslednja skupna seja obeh narodnostnih komisij prihodnje leto v Murski Soboti, obravnavali pa bodo temo Ekonomski položaj pripadnikov narodnosti.
JOŽE GRAJ
Poslej imajo status manj razvitega območja občine Lenart, Ormož, Šentjur pri Celju in Šmarje pri Jelšah ter zemljepisna območja Slovenske gorice, Haloze, Kozjansko, Suha Krajina in Pokolpje ter obmejna območja v občinah Lendava, Murska Sobota, Gornja Radgona, Maribor-Pesnica, del Radelj ob Dravi in Mozirje. V tako imenovanem triletnem prehodnem obdobju pa so se znašla geografska območja Brkini, Bloška planota, obmejno območje v občinah Tolmin, Dravograd, del Radelj ob Dravi, Maribor Ruše in Maribor Rotovž ter del občin Lendava in Ljutomer.
Neprijetna, vroča, prepovedana — in še kakšen predznak bi lahko dali temi, ki je v jugoslovanskih razmerah predmet stalnih, v slovenskih pa le občasnih, kampanjskih razprav in prepričevanj. Letos so sicer v naši republiki bolj kot kadarkoli prej manj razviti povzdignili glas, da bi razvite vsaj spomnili, kako je, če si primoran leta in leta plačevati davek zavoljo oddaljenosti od industrijskih središč, določene prometne izoliranosti, izrazite ob-mejnosti, agrarne prenaseljenosti in ekstenzivnega razvoja. Gre seve za štiri pomurske občine, kjer se potegujejo predvsem za to, da bi prišli na podoben izhodiščni položaj, kot ga imajo razvitejša območja v Sloveniji, ne pa za to, da bi po všej sili ostali v klubu manj razvitih, deležni nekakšnih »privilegijev« ali — kot se tudi da razumeti — miloščine. Ob dejstvu, da se razlike v tem pogledu v zadnjih dveh treh letih izrazito večajo, je mogoče vse to jemati kot pobožno željo, toda če se bodo tovrstne težnje nadaljevale, lahko pričakujemo oživljanje in krepitev občinskih in območnih lokalizmov, zapiranja za tovarniške plotove, morda celo politična zaostrovanja in nestrpnosti. Nekaj svarilnih znamenj je že danih: skoraj popoln zastoj pri naložbah, uvajanju novih tehnoloških programov in izdelkov ter odpiranju novih delovnih mest. Dohodek v kmetijstvu, predvsem v živinoreji, je takorekoč prepolovljen, infrastruktura (ptt promet in cestno-prometna dejavnost) malone na psu in položaj v kovinski in lesni industriji nemogoč. To so kajpak že posledice; v določeni meri tudi kratkovidnih, na hitro sprejetih odločitev, igranja na karto stoodstotne gotovosti in še česa, nazadnje (ali najprej) pa siceršnjih družbenopolitičnih in gospodarskih gibanj pri nas in v svetu. Predlagatelja — republiški izvršni svet s komisijo za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja —
ZA IZBOLJŠEVANJE POLOŽAJA NARODNOSTI
Odposlanci deželnega sveta Avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine, vodil jih je predsednik Luigi Manzon, so se med obiskom v Sloveniji mudili tudi v Pomurju. Obiskali so Tovarno oblačil in perila Mura v Murski Soboti, dvojezično osnovno šolo v Prosenjakovcih, Zdravilišče v Moravskih Toplicah in vinsko klet v Ljutomeru.
Odposlanci iz Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine med obiskom v prosenjakovski dvojezični osnovni šoli.	foto: J. S.
V Prosenjakovcih so gostje iz Italije z velikim zanimanjem poslušali osnovne podatke o dvojezičnem pouku v osnovni šoli in postavljali vprašanja s področja organizacije, stroškov in prevozov otrok v šolo.
Ob koncu obiska sta predsed-
očitno vse to kaj dosti ne gane. V zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Socialistični republiki Sloveniji, sprejetem po skrajšanem postopku, vztraja pri postopnem zmanjševanju obsega manj razvitih območij in poudarja odpravo vseh izjem, najbolj glede izjemne mejne vrednosti dveh tretjin slovenskega poprečja za določanje manj razvitih občin. Tako bo mogoče na novo vključevati med manj razvita območja krajevne skupnosti kot sestavni del manj razvitih zemljepisnih in manj razvitih obmejnih območij, ne bo pa mogoče na novo vključevati občin kot celote. Za pomursko regijo to pomeni, da ne bo več nobena občina manj razvita, vseeno pa bo velik del Pomurja — skoraj 70 odstotkov po površini in okrog 39 odstotkov po prebivalstvu — še naprej vključen med manj razvita zemljepisna in manj razvita obmejna območja. Tako velikega deleža po površini in prebivalstvu ne bo imelo nobeno drugo območje v Sloveniji. Tista dela občin Lendava in Ljutomer, ki izpadeta iz manj razvitega območja, pa prihajata v tako imenovano triletno prehodno obdobje, ko naj bi razčistili, v kakšnem razvojnem položaju sta.
Na zadnjem zasedanju vseh treh zborov slovenske skupščine v sredo, 25. septembra, je kocka padla. Kljub abstinenci pomurskih delegatov, ko je bilo treba glasovati za ali proti sprejemu predloga navedenega zakona, ga je večina sprejela. Pri tem je le malokdo pomislil na plaz posledic, ki ga bo sprožil. Vzemimo za primer samo področje izobraževanja. Ker je vprašanje (manj) razvitosti neposredno povezano s sistemom solidarnosti, bo to za pomurske občine pomenilo znaten osip pri dotoku solidarnostnih sredstev in dodatno osiromašilo že tako shirano šolstvo na tem območju. Kako bo na drugih področjih družbenih in gospodarskih dejavnosti, si ni težko zamišljati. Zato čaka Pomurce trda in naporna bitka med lastnimi in skupnimi (republiškimi) interesi, zlasti takrat, ko bodo v slovenski skupščini sprejemali dogovor o temeljih družbenega plana Socialistične republike Slovenije za obdobje 1986—1990. Dotlej bi se v regiji morali podvizati in priti na isto valovno dolžino pri območnem družbenem dogovoru o skupnih temeljih planov razvoja pokrajine ob Muri v prihodnjem srednjeročju, saj bodo tako lažje in prepričljiveje usklajevali hotenja in želje tega območja s hotenji in željami širše družbene skupnosti.
Branko Žunec
nik skupščine SR Slovenije Vinko Hafner in predsednik deželnega sveta Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine Luigi Manzon podpisala skupno sporočilo, v katerem je med drugim rečeno:
Delegaciji sta poudarili pozitivno vlogo narodnostnih manjšin kot mostu povezovanja in razumevanja med narodi Jugoslavije
in Italije ter pospeševalca medsebojnega sodelovanja. Zavzeli sta se za nadaljnje izboljšanje položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Jugoslaviji ter za njune nemotene stike z matičnim narodom.
aktualno doma in po svetu
Orkan »Gloria«, ki se je prejšnji teden začel sukati ob vzhodni ameriški obali, je k sreči zaobidel Hew York. Če ga ne bi, bi v mestu povzročil najmanj tolikšno škodo kot nedavni potres v Ciudad de Mexico. Okoli 250 tisoč prebivalcev Severne Caroline so zaradi orkana morali evakuirati. Ha sliki: beg pred naravno stihijo
Kosovska energetika
Zadnja leta je imelo skupno usklajevalno telo vseh elektrogospodarstev v Jugoslaviji vrsto posvetov o kosovskih energetskih virih. Verjetno bodo kmalu sestavili družbeni dogovor o skupni graditvi’elektrarn na Kosovu do leta 2000.
V obdobju od 1991 do 1995 naj bi na Kosovu postavili okrog 1000 megavatov elektrarn, od česar bi hrvaško elektrogospodarstvo plačalo 200 megavatov, makedonsko 200, vojvodinsko 300, kosovsko 300 megavatov. V naslednjih petih letih pa naj bi zgradili še 1600 megavatov.
Seveda je vse odvisno od denarja. Čeprav v svetu mrzlično iščejo druge vire energije, r.anje v naslednjem desetletju še ni mogoče računati. Zato sodi postavitev vrste kosovskih parnih elektrarn med stvarne ukrepe, ki morejo skupaj z graditvijo jedrskih elektrarn ter vodnih elektrarn na Drini omogočiti Jugoslaviji mirnejše čakanje na energetsko prihodnost.
Poslovnost pa taka
Novinarji zagrebškega Vjesnika so poskušali ugotoviti kako je kaj z našo poslovnostjo in nelojalno konkurenco na tujih tržiščih.
Lansko letino višenj je ponujalo nič manj kot 116 registriranih jugoslovanskih izvoznikov tega sadeža. Med sabo so si zbijali cene in jih v dveh letih znižali za tretjino. Proizvajalci pohištva se pritožujejo kako trdo je s prodajo v tujini. Ni čudno, ko pa pohištvo izvaža 250 delovnih organizacij, med njimi tudi nekatere kmetijske zadruge in kemične tovarne ...
Italijanom ne gre v glavo, zakaj pod ceno prodajamo jurčke, medtem ko se je za izvoz šampinjonov specializiralo več kot 60 izvoznikov. In to samo za Italijo!
Nigerijci so se čudili, kako to, da je na licitacijah za gradnjo njihovih energetskih objektov sodelovalo toliko jugoslovanskih firm, ki so si za polovico zbile cene.
Navajajo še več podobnih primerov in ugotavljajo, da zaradi nelojalne konkurence izgubimo letno tudi do dve milijardi dolarjev, kar je »poslovni samomor«, kot so zapisali v naslovu članka.
MRTVI STROJI
Bolgarski list Trud je pred nedavnim objavil seznam najhujših primerov o tem, kako v mnogih bolgarskih tovarnah ležijo neuporabljeni ali odpisani stroji in oprema, ki je menda vredna milijone deviznih levov. Večinoma so te stroje kupili v tujini za devize, potem pa se je izkazalo, da niso uporabni. Tako na primer v novi strojni tovarni L. I. Brež-njev že enajst let stojijo »novi« stroji, za katere so plačali 9 mili-jonkov levov v devizah, v podobni tovarni v mestu Roman pa že pet let stojijo še nikoli uporabljene naprave, ki so vredne štiri milijone levov. V elektronski industriji v Velikem Trnovem že 22 mesecev propadajo stroji, v sladkorni tovarni v Gornji Orahovici pa že 42 mesecev stoji nova oprema. Direktorji v podjetjih in odgovorni v posameznih ministrstvih se izgovarjajo na objektivne težave. Pravijo, da se je zavlekla montaža ali pa, da se še niso odločili za tehnološki postopek. Po drugi strani pa ugotavlja Trud, najdemo veliko praznih tovarniških prostorov. Samo ministrstvo za metalurgijo ima praznih 17 stavb in 6 proizvodnih dvoran, podobno pa je tudi v drugih ministrstvih.
Koruze bo manj
Na novosadski blagovni borzi še vedno posvečajo največ pozornosti koruzi. Živinorejci namreč pričakujejo, da bo letošnja koruza nekoliko cenejša od lanske, ki velja od 29,50 do 43 dinarjev. Kaže pa, da s pocenitvijo koruze ne bo nič, saj bo koruze zaradi suše letos precej manj. Cene na borzi že nekaj časa ne divjajo več. Krmni ječmen so nazadnje prodajali po 37,50 dinarjev, sojine tropine (v razsutem stanju) po 81 dinarjev za kilogram, sončične tropine pa po 64 dinarjev. Uvožena ribja moka je stala od 129 do 132 dinarjev.
Mesno krizo je čutiti tudi po ponudbi in povpraševanju na borzi. Sredi septembra so ponujali 3000 prašičev, prodali pa bi jih lahko še tisoč več. Kilogram žive teže ob dvoodstotnem kalu, je za prašiče s farm od 300 do 310 dinarjev, za prašiče iz kooperacije pa od 290 do 300 dinarjev. Ponudbe pitanega goveda praktično ni, nazadnje pa je veljal kilogram žive teže povprečno 360 dinarjev. Govedo za nadaljnje pitanje prodajajo od 430 do 445 dinarjev za kilogram žive teže, kar pomeni, da bodo maloprodajne cene govedine kmalu še višje.
Modernizacija po kitajsko
S parnim valjem so pretekli teden v Šanghaju zdrobili 10 tisoč ročnih ur. Naredili so to namerno, da bi čim bolj nazorno prikazali porast življenjskega standarda kitajskih ljudi. Povod je bil v proslavi 30. obletnice ustanovitve tovarne ur v Šanghaju, ki je doslej naredila preko 70 milijonov ročnih ur (četrtino skupne kitajske proizvodnje). Šanghajska tovarna vodi v kakovosti in njene ure niso nič slabše od uvoženih. Letos bo tovarna naredila preko pet milijonov ur.
Uničene ure so bile narejene pred dvajsetimi leti. Lastniki sojih za malenkostno doplačilo lahko zamenjali za nove, bolj sodobne. Zadeva nima na kitajskem primere, saj je znano, da Kitajci zelo skromno živijo.
PRORAČUN ZA 81 MILIJARD TEŽJI
Pred srečanjem v Ženevi
Ameriški predsednik in kremeljski voditelj se nameravata srečati v Ženevi. Mihael Gorbačov je dal svetovni javnosti v grobem vedeti, česa se nadeja od prvega srečanja po več kot šestih letih: sporazuma, po katerem bi Sovjeti drastično zmanjšali število svojih napadalnih raket, če bi Američani v zameno za to svoje načrte SDI (strateška obrambna pobuda, popularno vojna zvezd) o raketni obrambi iz vesolja omejili na čisto osnovno raziskovanje. Iz Reaganovega Washing-tona pa je — kot vselej, kadar gre za razmerje ZDA z velikim svetovnim nasprotnim igralcem — slišati le množico protislovnih mnenj; in predsednik igra sfingo.
Ena skupina — vodita jo obrambni minister Weinberger in njegov adlatus Richard Perle, podpira pa direktor CIA Casey in z odobravanjem vsa desnica — ne da sploh nična vrhunsko srečanje. Njihova utemeljitev: vsak sporazum z Moskvo koristi le revolucionarnemu komunizmu po svetu; Amerika se vojaško še vedno ni izenačila z Rusi (in to po 1500 milijardah dolarjev, ki jih je Pentagon porabil v zadnjih petih letih!); na področju razoroževanja vsi sporazumi omejujejo le maneverski prostor Washingtona.
Druga skupina sicer noče zbuditi pretiranih pričakovanj, vendar meni, daje majhen napredek mogoč. V to skupino spada tudi Robert McFarlane, svetovalec za varnost v Beli hiši, ki pa vsekakor postavlja pogoje, ki bodo pri Sovjetih težko zbudili navdušenje: spremembo v odnosu Moskve do človekovih pravic, na primer, ali spremembo moskovske 'afganistanske politike.
Ton notranjepolitični ameriški diskusiji določa tačas tretja skupina. Njen cilj je kupčija v slogu daj-dam po osnovnem načelu Gorbačova: omejitev ameriških načrtov glede SDI v zameno za bistveno skrčenje sovjetskega ofenzivnega orožja. State Department že dolgo priganja v to smer, čeprav njegov šef, zunanji minister Shultz, v najnovejši razpravi zbuja pozornost s svojim nenavadnim molkom. Podoben sporazum predlagata senatorja Hart in Solarz. Tudi ugledni komentatorji predlagajo vladi podobno kupčijo de ut des. Za seboj imajo tistih 47 odstotkov ameriške javnosti, ki ima Reaganove sanje o neprebojnem vesoljskem ščitu proti vsakemu raketnemu napadu za tehnično fata morgana; poskus, da bi jo uresničili, ne da bi bil samo neznansko drag, ampak bi dal obroževalni tekmi tudi nove nevarne razsežnosti (45 odstotkov Američanov podpira projekt SDI).
In predsednik? Izmotava se. Je za vrhunsko srečanje, lepo — toda kakšno? »Spoznavalno« — torej nekakšno party na visoki ravni. Ali pravi, da hoče »spraviti s sveta vse sovražnosti in sumničenja«, nikakor pa ni za »zasedanje o določenih, specifičnih problemih«. Potem spet izjavi, da bi omilil vtis, ki ga je Gorbačov napravil na zahodno javnost, da bo »šel kremeljskemu šefu naproti do pol poti«.
Kje so ob vsem tem interesi Evrope? Odgovor ni težak. Kakor že bi si želeli; da bi velesili omejili svoje geopolitično tekmovanje, pa bi bilo prav tako nujno tudi to, da bi Sovjeti svojo politiko do človeških pravic prilagodili zahodnim normam dostojanstva in humanosti — o vsem tem se ne bo dalo govoriti niti na splošno, dokler ne bodo na osrednjem področju jedrske oborožitve postali vidni pozitivni nastavki.
Na tem ,področju pa ne more iti le za oguljene predloge o moratorijih, ki jih kar naprej ponuja Moskva. Malo je mogoče doseči tudi z novimi ukrepi za krepitev zaupanja, kakršni so na primer najnovejši predlogi o ameriško-sovjetskih »jedrskih rizičnih centrih«, v katerih bi skujšali oficirji obeh velikih sil z nekakšnim sistemom za zgodnji alarm preprečiti ali udušiti izbruh svetovnih kriz.
Obrise je skiciral Gorbačov: temeljne raziskave za projekt SDI se lahko nadaljujejo, razvoj, preizkušanje in nameščanje pa so izključeni: zato je Kremelj pripravljen » »omejiti in skrčiti svoje jedrsko orožje. Sovjetski diplomati neuradno razglašajo, da Moskva razmišlja o zmanjševanju števila svojih medcelinskih in daljinskih bombnikov z 40 odstotkov — kar bi pomenilo, da bi demontirali okoli 5000 strateških jedrskih konic; da bi zamrznitvi raket s srednjim dosegom sledilo zmanjšanje njihovega števila; da bi bile dovoljene inšpekcije na kraju samem.
Mihail Gorbačov in Ronald Reagan v zadnjem času složno govorita, da morata Amerika in Rusija živeti skupaj na tem svetu. Mlademu kremeljskemu voditelju gre pripisati moč, da bo izsledil nove dostope do trdnejšega miru, ne da bi pri tem zanemaril sovjetske interese. Ali potem staremu gospodu v Beli hiši ne bi bilo mogoče, da bi dopovedal vsej tehnični obsedenosti in, preden obesi na nebo na stotine jedrskih central, ki proizvajajo laserske žarke, raje raziskal, ali ne obstajajo bolj neposredne in manj nevarne poti do svetovnega miru?
»"v žarišču dogodkov
globus
RIM — Zaradi uvajanja sodobne mehanizacije se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo število kmetijskih delavcev v Italiji za 637 tisoč.
PARIZ — V Franciji je letos zgorelo kakih 40 tisoč hektarov gozdov. Kriva za to je suša, ki že štiri mesece pesti srednjo in južno Francijo.
LONDON - V Veliki Britaniji razmišljajo o tem, da bi organizirali svetovno razstavo, s katero bi počastili začetek 21. stoletja. Odprli naj bi jo 1. maja 2001, trajala pa bi mesec dni.
NEW YORK - Več kot milijon Afričanov je še živih samo zaradi pomoči v hrani, ki jo je lani sprožila svetovna organizacija. Na vrhuncu krize je bilo ogroženih kakih 35 milijonov ljudi.
CIUDAD MEXICO -Zveza mehiških ekonomistov je vladi predlagala, naj se s pristojnimi mednarodnimi finančnimi institucijami dogovori o enoletni odložitvi plačila dolgov. Gre za deset milijard dolarjev, ki bi Mehiki veliko pomenili pri odpravljanju posledic nedavnega katastrofalnega potresa.
PEKING — Tu so obnovili 1100 metrov znamenitega kitajskega zidu, ki je na ogled turistom. Kitajski zid si je lani ogledalo 1,3 milijona tujcev.
BONN — V ZR Nemčiji so pred dnevi odprli novih 22 kilometrov kanala med rekama Maino in Donavo. Ko bo kanal v celoti narejen, bo po vodni poti zveza med Severnim in Črnim morjem.
WASHINGTON - Charles Cox, založnik iz Illinoisa se je odločil, da bo najbrž že decembra pričel tiskati ameriško izdajo moskovske Pravde. Časopis naj bi bil popolnoma takšen kot izhaja v Moskvi, celo na enakem papirju tiskan, vendar, seveda, v angleščini. Cox trdi, da je med Američani za »novi« časopis izredno zanimanje. Letna naročnina ameriške Pravde bo 630 dolarjev, kar za ameriške razmere ni malo.
globus
ŠE 15 TEŽKIH LET?
Leto 1985 gre h kraju in ni se zgodilo tisto, kar so pred štirimi ali petimi leti trdili naši vodilni gospodarstveniki in politiki, namreč, da bo najhuje v letih 1983 in 1984, leta 1985 pa naj bi bilo že nekoliko bolje. Kaj pravijo k temu Jugoslovani.
Pristojni odbor zvezne skupščine je prejšnji teden podprl predlog rebalansa zveznega proračuna, ki znaša dodatnih 6,68 milijarde dinarjev. Delegati so izrazih zaskrbljenost nad dejstvom, da sicer povečani prihodki federacije ne morejo pokriti vseh stroškov. Zvezni izvršni svet je predlagal, da naj bi poleg že
BO BENCIN CENEJŠI?
it Če se bo sedanji trend padanja vrednosti dolarja nadaljeval, bo prišlo do pocenitve bencina, mazuta in drugih naftnih proizvodov.’ To rdi generalni direktor skopske rafinerije Boris Rikalovski. Zadnje popravke cen bencina smo naredili, ko je veljal dolar 280 dinarjev. Kolikor bi zdrknila vrednost dolarja pod 280 dinarjev, bi bilo možno bencin pri nas poceniti, pravi Rikalovski.
______________________________________
uveljavljenega zvišanja zveznega davka na promet proizvodov, proračunsko luknjo zakrpali tudi z večjim prispevkom republik in pokrajin (25 milijard dinarjev) in z najetjem deset milijard dinarjev posojila pri Narodni banki in z rokom vračanja 15 let. Glede omenjenega posojila so bili delegati mnenja, da je lahko izjema in ne pravilo za naslednja proračunska leta. Po mnenju pomočnika zveznega sekretarja za finance Egona Padovana je proračunski primanjkljaj nastal zaradi tega, ker priliv nekaterih dohodkov ni bil tolikšen kot so predvidevali, pa tudi zato, ker so računali, da inflacija ne bo višja od 40 odstotkov.
Predvidenih 81 milijard naj bi razdelili tako: 68 milijard za potrebe JLA, 2,9 milijardi za vojaške upokojence, 2,4 milijarde za Kosovo in 6,3 milijarde za potrebe organov federacije.
Zagrebški Center za raziskovanje marketinga je pred nedavnim opravil analizo posebne vsejugoslovanske ankete o nekaterih bistvenih vprašanjih. Na vprašanje, koliko let nam je še potrebnih, da prebrodimo gospodarsko in družbeno krizo, sta dva odstotka vprašanih mnenja, da je za to dovolj še dve leti, 13 odstotkov jih meni, da bomo »izplavali« do leta 1990, 39 odstotkov anketirancev pa je mnenja, da bo boljše šele po letu 1995 oziroma 2000.
Vsaki deseti Jugoslovan je prepričan, da se bo kriza nadaljevala še v 21. stoletju, vsak tretji pa nima nobene predstave o tem. Ali to pomeni, da se je še do nedavna močno zaupanje Jugoslovanov v lastne sile (kot so to pokazale raziskave leta 1982 in 1983) močno omajalo? .
Tri četrtine odraslih Jugoslovanov meni, da to krizo »bomo« ali »verjetno bomo«.
premagali z lastnimi silami. Tistih, ki menijo, da »bomo verjetno«, je — razumljivo — nekoliko več kot pred leti. Zaskrbljujoče je, da v lastne sile manj verjamejo kakor ostali izobraženci in tisti, ki so glede na starost najbolj produktivni. Glede na republiške in pokrajinske posebnosti, verjamejo po tej raziskavi v lastne sile najmanj v Sloveniji, relativno najbolj pa v Bosni in Hercegovini. Anketiranci iz Slovenije so ob tem najpogosteje navajali potrebo po posojilih (tujih) in tehnološko pomoč.
Največjo kritičnost izražajo Jugoslovani v ocenah vzrokov za sedanje razmere v našem gospodarstvu in družbi. Čeprav se še tu in tam najde kdo, tako med ekonomisti kot politiki, ki trdi, da so nas v krizo privedli zunanji vzroki (naftni šok, obrestne mere razvitih dežel, vloga Mednarodnega denarnega sklada itd.), se javno
mnenje v Jugoslaviji (67 odstotkov vprašanih) strinja s tem, da je kriza »posledica našega neodgovornega in napačnega gospodarjenja ter odločanja«. Zanimiva pri tem je ugotovitev, da se je za gospodarske težave domačega porekla odločilo 80 odstotkov izobražencev in mladih.
In kaj je tisto, kar Jugoslovane najbolj vznemirja? Po vrsti takole: privilegiji posameznikov ali skupin, različne oblike prisvajanja družbene imovi-ne (kraja, kriminal), podkupovanje, nedelo, nezakonitost, delo na črno, politična mlačnost itd.
Na koncu pa še o tem, kako gledajo naši ljudje v prihodnost (do konca tega in prihodnje leto)? Petina vprašanih je mnenja, da bodo cene nekoliko manj divjale kot lani in da inflacija ne bo višja od lanskoletne. Vendar, 67 odstotkov gospodinjstev ne bo moglo kriti inflacijske razlike. Ocenjujejo tudi, da se bo življenjski standard zniževal; le sedem odstotkov je optimistov in pričakujejo v prihodnjem letu boljši standard.
TRAN 2
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
od tedna
BREZ SAMOPRISPEVKA NI RAZVOJA
LENDAVA — V centru obrambne vzgoje v Petišovcih so prejšnji teden končali usposabljanje mladincev prostovoljcev. Tokrat seje vanj vključilo 25 mladincev, kar je nekoliko manj kot leto prej. Program je zajemal vojaško strokovno urjenje, dobršen del dneva pa so namenjali družbenopolitičnemu izobraževanju in športnim aktivnostim. Mladinci teritorialci so dobro sodelovali tudi z osnovnimi organizacijami ZSMS v bližnjih krajih.
LENDAVA — Priprave na občne zbore osnovnih organizacij zveze sindikatov lendavske občine so že v polnem teku, so nam povedali na občinskem sindikalnem svetu. Občne zbore v sindikalnih organizacijah bodo imeli do 15. novembra, do 30. novembra pa bodo predvidoma še konference osnovnih organizacij, ki bodo v tistih delovnih organizacijah, kjer imajo več osnovnih organizacij. V lendavski občini je 58 sindikalnih osnovnih organiza-  cij.
• • •
LENDAVA — Osnovna šole Drago Lugarič iz Lendave že 15 let sodeluje z osnovno šolo v Smederevski Palanki v Srbiji. Vezi se poglabljajo tudi z vsakoletnimi obiski učencev in učiteljev, ki so izmenoma zdaj na tej, drugo leto pa na drugi šoli. Letos so bili gostitelji Lendavčani. Sicer pa so oboji pripravili lep kulturni program, se pomerili v športnih tekmovanjih, učitelji pa so izmenjali delovne izkušnje.
PRIPRAVE NA REFERENDUM
V LENDAVSKI OBČINI BODO V NASLEDNJIH PETIH LETIH S POMOČJO OBČINSKEGA SAMOPRISPEVKA REŠEVALI PROBLEM ŠOLSKIH PROSTOROV IN VZGOJNO-VARSTVENIH OBJEKTOV TER OSNOVNEGA TELEFONSKEGA OMREŽJA
FRANCKA HERGA NA OBISKU V RADGONSKI OBČINI
SINDIKAT PROTI DELITVI OSEBNIH DOHODKOV
Podpredsednica RS ZSS je spregovorila o delu preko rednega delovnega časa in nekaterih širših aktualnih družbenih dilemah — Moda je vzoren kolektiv, od takih pa pričakujemo večjo vlogo in angažiranje tudi izven tovarniških plotov.
Medtem ko smo z akcijo sindikata v Sloveniji uspeli narediti konec upadanju realnih osebnih dohodkov, pa nam vzporedno s tem v gospodarstvu ni uspelo doseči ustreznih kakovostnih kazalcev gospodarjenja. Namesto da bi dosegli 5-odstotno rast družbenega proizvoda, tega nismo uspeli v 8 mesecih niti polovično, realni osebni dohodki pa so porasli za dva in pol odstotka.
Zato je po besedah Francke Herge, ki je z Miro Marko, predsednico MS ZSS za Pomurje, in Brankom Švaganom, predsednikom radgonskega občinskega sindikalnega sveta, obiskala Murin tozd Moda, glavna naloga sindikata v slovenskem združenem delu, da poskusi v zadnjih treh mesecih spodbuditi prav rast kakovostnih kazalcev gospodarjenja. Sicer pa je bil osnovni poudarek pogovora na obilici dela preko delovnega časa, v kar so to temeljno organizacijo prisilili sklenjeni izvozni posli. Čeprav je šlo za veliko obremenitev, pa so jo zaposleni sprejeli z razumevanjem in tako nadomestili tisto, kar so izgubili na račun manjše storilnosti številnih mladih in priučenih delavk v tem sicer izjemno mladem (povprečna
SKUPŠČINA OBMOČNEGA SISA ZA PTT PROMET
Večja vlaganja v telefonijo
Potem kb so delegati iz vseh štirih pomurskih občin sprejeli poročilo o delu med dvema skupščinama ter predlog sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi območne interesne skupnosti za ptt promet v Murski Soboti, se je razvnela razprava. Zlasti je bilo živahno pri obravnavi osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja ptt prometa ter združevanju dela in sredstev za uresničitev srednjeročnega plana za obdobje 1986—1990. Pri tem je treba vedeti, da so v iztekajočem se srednjeročnem obdobju v Pomurju uresničili okrog 70 odstotkov načrtovanih naložb v telefoniji. Poglavitne razloge vidijo predvsem v nizkem porastu cen ptt storitev, v premajhnem združevanju denarja uporabnikov in tudi v tem, da se ni znižala predvidena stopnja obveznega posojila za kreditiranje manj razvitih republik in pokrajin. Potem bi namreč v SR Sloveniji omogočili obsežnejša vlaga-
Dom oskrbovancev Rakičan
RAZPISUJE
JAVNO DRAŽBO
za prodajo osebnega avtomobila IMV 1600 SUPER B-KOMBI. Izklicna cena 150.000 din
Dražba bo v ponedeljek, 7. oktobra 1985, ob 8. uri v Domu oskrbovancev Rakičan, dr. Vrbnjaka 1. Interesenti položijo pred dražbo 10-odstotno varščino. Prometni davek se izračuna na iz-draženo vrednost, plačilo pred prevzemom avtomobila.
do tedna
starost okoli 26 let), nekaj manj kot 600-članskem kolektivu. Kajti zavedajo se, da sta pri izvoznih prizadevanjih (pri Modi predstavlja ta že 75 odstotkov) odločilna kakovost in spoštovanje dogovorjenih rokov. Povprečni OD v tozdu je bil v osmih mesecih 42 tisoč dinarjev, samo v avgustu, ko so delali več, pa 50 tisoč dinarjev. Sicer pa v tej temeljni organizaciji in tudi drugih tozdih Mure, kjer dosegajo visoko storilnost, izjemne izvozne rezultate in dobro gospodarijo, višina osebnih dohodkov ne more biti sporna, čeprav je precej nad regijskim povprečjem.
Francka Herga, podpredsednica slovenskih sindikatov, je sindikalistom, vodilnim delavcem in predstavnikom družbenopolitičnega in samoupravnega življenja v Modi spregovorila tudi o problemih, ki so v tem času v ospredju. Tako je ponovila že znano, da so v sindikatu odločno proti partijskemu predlogu o delitvi osebnih dohodkov in da je načelo »za enako delo enako plačilo« nevarno. S tem bi se v bistvu vrnili daleč nazaj, v čase starega tarifnega sistema dodeljevanja plač. V času, ko so v ospredju priprave na volitve in kongrese, bo potrebno čim prej razčistiti dileme v volilni zakonodaji, za razprave o političnem sistemu — kritična analiza je pred nami — pa bolj motivirati delavce. Sindikat jih mora s pravimi metodami dela znati motivirati, da ne bodo stali ob strani. Po be-
nja na manj razvitih in obmejnih območjih, kamor sodi s komajda 7,1 telefona na sto prebivalcev tudi Pomurje.
Zato je razumljiva zahteva delegatov, da se v naslednjem srednjeročnem obdobju 1986—1990 pospeši razvoj, ki bo omogočil zmanjšanje zaostanka za razvitejšimi območji naše republike. V ospredju bodo postavitve vozel-nih avtomatskih telefonskih central v vseh štirih pomurskih občinah, s čimer bodo zagotovili hitrejši razvoj krajevnih telefonskih omrežij. Načrtujejo, da bodo do leta 1990 uspeli vključiti 6 tisoč novih telefonskih naročnikov, kar pomeni, da bi imeli skupno 15400 telefonov. S tem bi dosegli 11,3 telefona na sto prebivalcev, telefon bi dobilo vsako naselje v Pomurju, število govorilnic pa bi_ povečali od sedanjih 75 na 125. Že teh nekaj podatkov jasno dokazuje, da so kljub zaostrenim gospodarskim razmeram smelo zastavili razvoj v naslednjih petih letih. V Delovni orga-
V lendavski občini se zavedajo, da brez samoprispevka ni mogoče hitreje napredovati. Do tega spoznanja so že zdavnaj prišli tako v posameznih krajevnih skupnostih kot v družbenopolitični skupnosti kot celoti. Vse krajevne skupnosti imajo samoprispevke in veliko pridobitev, prav tako pa je bilo s sredstvi občinskega samoprispevka tudi veliko narejenega. Nekaj pridobitev v
sedah Francke Herga se pri tem — in nasploh usklajevanj* sistemske zakonodaje v Jugoslaviji — slovenska stališča precej razlikujejo od hotenj v nekaterih drugih republikah. Da bomo lahko z našimi prodrli, mora biti še močnejši glas združenega dela. Prav pri tem mora pomembno vlogo opraviti sindikat. Vlado Paveo
glosa
ZAKAJ BREZ
ODPRTIH KART?
Ponoven poskus privesti nekdanjega člana občinskega izvršnega sveta in predsednika komiteja za družbenoekonomske odnose in planiranje med brodarje in rešitelje apaške Line, je vnovič razburila tudi delegatske duhove v radgonski občini. Dokaj ponesrečen poskus »vhoda na stranska vrata« (čeprav naj bi predlog izvršnega sveta temeljil na zahtevi članov začasnega kolektivnega organa v prizadeti delovni organizaciji) je propadel ob steni neomajnih mnenj delegatov in delegacij v zboru združenega dela.
Tembolj preseneča neuglašenost v orkestru radgonskih vrhov, kajti predlogu izvršnega sveta so se priklonili občinski organi družbenopolitičnih organizacij, medtem ko komisija za volitve in imenovanja svojega stališča ni spremenila. Torej takšen neusklajen predlog, kot so dobro ugotavljali v zboru združenega dela, pred delegati zares ni imel mesta. In tam izrečen dodatek: »Zakaj tokrat igra brez odprtih kart?« bi gotovo razblinil dvojnost stališč, najsi bo v eni ali drugi smeri.
Vlado Paveo
nizaciji za ptt promet v Murski Soboti pravijo, da bi za naložbe potrebovali čez milijardo 345 milijonov dinarjev; od tega samo za razvoj telefonskega prometa okrog 68 odstotkov zbranega denarja. Cilj, ki ga vsekakor ne bo lahko doseči.
V razpravi so se največkrat oglašali predstavniki radgonske in ljutomerske občine. Dobili so pojasnilo, da bo razširitev krajevnega telefonskega omrežja v Spodnji Ščavnici in Spodnjih Ivanjcih za skupno 220 novih priključkov možna s postavitvijo vozelne centrale v Gornji Radgoni, ki naj bi jo dobili do konca leta 1987 oziroma začetka 1988. Upoštevati je treba, da kljub pogodbi z Iskro nakup prenosnih sistemov in central zaostaja, pa tudi denarja ni dovolj. Glede telefonske centrale v Gajševcih pa je bilo rečeno, da je najbolj smiselna povezava s Križevci pri Ljutomeru, kjer je znatno več zmogljivosti kot v Bučkovcih.
Med pomembnejše sklepe skupščine območnega sisa za ptt promet moramo šteti odločitev o spremembi zagotavljanja sredstev uporabnikov ptt storitev v vrednosti 30 odstotkov od gradnje posameznega novega telefonskega priključka. Ta se od zdajšnjih 28.000 povečuje na 40.000 dinarjev, kar opravičujejo z vedno višjimi cenami ptt opreme in izvajalcev del. V prihodnje bi kazalo proučiti tudi možnost .izločanja dela tega denarja za območja v Pomurju, kjer je telefonija manj razvita. Mi|an jerše
lendavski občini zbrali 47 milijonov dinarjev, organizacije .združenega dela pa so z 0,60-odstot-no prispevno stopnjo iz dohodka nakazale 52 milijonov dinarjev ... Vse to je dokaz, da s skupno akcijo lahko dosežeš marsikaj. Referendumski program 1980—85 je tako skoraj v celoti uresničen, razen prizidka k osnovni šoli v Turnišču.
V decembru bodo delovni ljudje in občani lendavske občine spet šli glasovat. Tokrat bodo dali svoj glas za nadaljnjo gradnjo šolske mreže, vzgojno-varstvenih ustanov in telefonskega omrežja. Osnutek referendumskega programa predvideva gradnjo prizidka k osnovni šoli Turnišče in dozidavo telovadnic v Črenšov-cih, Dobrovniku in Bistrici. Gradnja teh objektov bo po cenah iz letošnjega leta stala 395 milijonov dinarjev, vendar bi referendumska sredstva predstavljala manj kot polovico (188 milijonov 500 tisoč dinarjev), drugo pa bi prispevale krajevne skupnosti (66 milijonov 500 tisoč), denar bi pridobili tudi od amortizacije šol (50 milijonov), republiška izobraževalna skupnost naj bi primaknila prav tako svoj delež (60 milijonov), medtem ko naj bi iz republiškega proračuna
EVIDENTIRANJE V LENDAVSKI OBČINI
PREMALO MLADIH
V lendavski občini je že močno čutiti predvolilno aktivnost, ki se zdaj kaže zlasti v evidentiranju možnih kandidatov za delegacije samoupravnih interesnih skupnosti, zbore občinske, republiške in zvezne skupščine evidentirani so kandidati za predsednika občine, izvršnega sveta, prav tako pa imajo tudi svojega kandidata za člana predsedstva SR Slovenije.
Doslej so evidentirali 2469 kandidatov, od tega so jih 1542 predlagali v krajevnih konferencah SZDL in 927 v osnovnih organizacijah ZSS. V teh dneh se je verjetno stanje že spremenilo, saj doslej, ko nastaja ta sestavek, osem krajevnih konferenc SZDL in devetnajst sindikalnih organi-
LJUTOMER
USPESNE PRIPRAVE NA VOLITVE
Na več občinskih forumih v Ljutomeru (sindikat, ZK, socialistična zveza) so v minulih dneh ocenili potek priprav na volitve, ki bodo prihodnje leto. Skupna ocena je, da je bila prva faza — evidentiranje kandidatov za najodgovornejše funkcije v občini, republiki in federaciji dobro pripravljena in da je skoraj v celoti opravljena. Usklajevanje tega dela je v organizacijah združenega dela prevzel občinski svet Zveze sindikatov Ljutomer, v krajevnih skupnostih pa občinska konferenca Socialistične zveze.
MEDZBOROVSKO USKLAJEVANJE V SO GORNJA RADGONA
PREPRIČEVANJE PREPRIČANIH?!
Čeprav je bilo pričakovati, da bodo delegati zbnorov skupščine občine Gornja Radgona na ločenih sejah namenili pozornost globalnim vprašanjem razvoja občine v naslednjem srednjeročnem obdboju, predlogu razmestitve vzgojno-izobraževalnih programov srednjega usmerjenega izobraževanja v Pomurju in nekaterim rugim točkam dnevnega reda, so nekatere v tej pomurski občini očitno žulile nerazčiščene in sporne dileme.
V zboru združenega dela je bil na udaru predvsem predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o poslovnem času v občini, vprašanje, ki je bilo umaknjeno z dnevnega reda že na junijskem srečanju delegatov skupščine občine. Ker je ostalo staro besedilo, so na zahtevo Radenske delegati v tem zboru želeli dopolnilo. Zajec tiči v znanem grmu, da družbene gostince vse bolj motijo bifeji delovne organizacije Mercator Sloga in želijo slednjič odgovornost in razmejitev gostinstva, turizma in trgovine. Na roko pa jim je šlo še dejstvo, ker je predlagatelj, izvršni svet, spregledal v Radgoni vse bolj prisotno delovno organizacijo Kompas.
V tem in še dveh primerih je morala posredovati komisija medzborov-skega usklajevanja. Delegati zbora
za šolstvo narodnosti dobili 30 milijonov.
V naslednjem srednjeročnem obdobju naj bi izboljšali tudi stanje v vzgojno-varstvenih ustanovah. Predvideni sta gradnji otroških vrtcev v Črenšovcih in Bistrici. Stala bosta predvidoma 80 milijonov dinarjev. Objekta ne bosta zgrajena v celoti s sredstvi občinskega samoprispevka, kajti iz tega vira je predvidenih 48 milijonov dinarjev, drugo pa bodo prispevek krajevnih skupnosti (12 milijonov) in amortizacijska sredstva VIZ (20 milijonov).
V lendavski občini pa nameravajo hitreje razširiti tudi telefonijo. Tako kot je težko napovedati, koliko sredstev se bo dejansko zbralo v skladih občinskega samoprispevka (odvisna bodo pač od rasti osebnih dohodkov in drugega), je tudi težko »prerokovati«, koliko bodo dejansko stali predvideni objekti. Prav zato je dan predlog, naj bi 62 odstotkov z občinskim samoprispevkom zbranih sredstev namenili za gradnjo prizidka k osnovni šoli v Turnišču in telovadnic, 16 odstotkov sredstev naj bi namenili za gradnjo vrtcev in 22 odstotkov za sofinanciranje gradnje primarnih objektov za razvoj telefonije.
Š. S.
zacij še ni posredovalo svojih predlogov.
Evidentiranje še ni jamstvo, da bo nekdo tudi izvoljen. Prav zato se kaže pri predlaganih kandidatih nekoliko pomuditi. Do zdaj je evidentiranih le 472 članov ZK, mladih je le 411, pripadnikov neslovenske narodnosti 669 in le 829 žensk. Nekoliko boljša je strokovna sestava evidentiranih, saj jih ima 513 srednjo izobrazbo, 508 je kvalificiranih delavcev, 334 jih je z visoko izobrazbo, 305 z osnovno šolo itd. Ni slaba tudi starostna sestava predlaganih: največ — 997 — je starih od 27 do 40 let, do 55 let pa je starih 590 evidentiranih.
S. S.
Da je prvi del opravljen dobro, gre zahvala predvsem odlični pripravi prve faze, saj so že aprila opravili posvete s predsedniki KK SZDL, kjer so se dogovorili o poteku evidentiranja.
V oceni je poudarjeno predvsem to, da so se vsi, ki so se vključili v evidentiranje, te naloge lotili veliko resneje in odgovorneje kot minula leta. Po opravljeni prvi fazi pa se že dogovarjajo o nadaljnem poteku te pomembne politične akcije.
združenega dela so zatem navedeno spremembo odloka o poslovnem času vendarle sprejeli, prav tako predlog za podelitev občinskih družbenih priznanj, dosledni pa so bili pri sklepu, da Oto Škofič ne more biti neprofesionalni član kolektivnega poslovodnega organa za proizvodna in tehnična vprašanja v Lini, kjer imajo že tri mesece ukrep družbenega varstva.
V obilici razprave pa je nekaj vendarle manjkalo. Predvsem odločna opredelitev do informacije (ne poročila, kot je bilo dogovorjeno) o uresničevanju ukrepov družbenega varstva v DO Lina, brez odmevov pa je ostala tudi odločitev o ukinitvi DO
ZELENA LUC JAVNIM
RAZPRAVAM (IL) I
Silva Čenar nas je opozorila, da smo neupravičeno z nare- ® kovaji okrasili domnevno njen citat v poročilu z gornjim našlo- _ vom. Priznamo: kar je v narekovaju, res ne sodi v narekovaj!
razmere v šolstvu
Vsem učencem osnovnih šol v Sloveniji je treba nuditi enake možnosti za izvajanje tako imenovanega zagotovljenega ali nacionalnega (tudi obveznega) programa vzgoje in izobraževanja. To načelo je veljalo doslej in je temeljna iztočnica tudi za prihodnje srednjeročno obdobje. Vendar prihaja v praksi zaradi neenakomerne razvitosti posameznih občin do nemajhnih razlik. Zato so v pomurskih občinah mnenja, da bi morali v Sloveniji uvesti enotno prispevno stopnjo za financiranje zagotovljenega programa v osnovnem šolstvu. Tiste občine, ki na ta način ne bi uspele zbrati dovolj sredstev, bi bile deležne solidarnosti, ki tako ne bi bila več odvisna od »dobre volje« razvitejših, da pomagajo drugim. Toda nekateri se predlogu o enotni prispevni stopnji odločno zoperstavljajo, sicer pa obstajajo tudi drugačne pobude. Gorenjsko območje se, denimo, sploh želi otresti solidarnostnih prispevkov za šolstvo, češ da ne uspejo zbrati dovolj sredstev za svoje potrebe (?), v Revirjih pa nameravajo še razširiti celodnevno osnovno šolo, tako da bi se tudi v dobršni meri izognili solidarnosti. Do problemov pa prihaja tudi zato, ker je nastal precejšen razkorak med tistim, kar zahtevamo in pričakujemo od osnovnega šolstva (nove smernice za življenje in delo šol idr.) in koliko zanj prispevamo. Zagotovljeni program je torej podcenjen.
Slišati je tudi, da bosta občini Lendava in Ljutomer (kot večji del soboške in radgonske občine) izpadli iz tako imenovanega kluba manj razvitih občin v Sloveniji in bosta potemtakem deležni manj solidarnostnih sredstev. To pa bi pomenilo še poslabšanje položaja v šolstvu.
Te ugotovitve smo strnili na območnem posvetu, ki ga je preteklo sredo v Murski Soboti pripravil Pomurski medobčinski svet socialistične zveze o aktualnih vprašanjih vzgoje in izobraževanja. Posebej so spregovorili tudi o mreži in nagrajevanju prosvetnih delavcev v srednjem usmerjenem izobraževanju. Dlje od ugotovitve, da je šolska mreža neracionalna in da so programi preobsežni ter da se preveč ponavljajo, zato bi kazalo izvesti spremembe, niso prišli. Omenjen pa je bil še podatek, da je cena samo enega oddelka srednje šole pri nas okrog 5 milijonov dinarjev. Izvršna sekretarka CK ZKS Katja Vadnal, ki se je tudi udeležila tega posveta, je med drugim dejala, da bo morala priti v srednjem šolstvu do večje veljave večsre-diščnost in da v ta namen posebna delovna skupina že pripravlja posebno analizo.
Dokaj pereče vprašanje v srednjem šolstvu je tudi nagrajevanje. Profesorji so v prvem polletju prejemali manjše osebne dohodke kot nemalo delavcev v tovarnah. V Pomurju na nobeni šoli niso dosegli povprečja 50 tisoč dinarjev. No, do konca leta se bo stanje izboljšalo, saj bodo na osnovi programa ukrepov, ki ga je 25. julija sprejela republiška izobraževalna skup-. nost, osebne dohodke v srednjem šolstvu povečali za 72 odstotkov v primerjavi z lanskim letom.
JOŽE GRAJ
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAN 3
SLABOSTI NA MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH — OPOMIN ZA PRIHODNJE
Vodstvo ali brigadirji?
V poročilih mladinskih delovnih brigad, ki so se udeležile mladinskih delovnih akcij v letu 1985 iz Občinske konference ZSMS Murska Sobota je najpogostejša pripomba oziroma slabost, da vodstvo ni našlo stika z brigadirji, da ni bilo doraslo svoji funkciji ter da so bili brigadirji preveč nedisciplinirani.
Iz občine Murska Sobota so mladinci sodelovali v štirih brigadah. Bratska brigada iz Murske Sobote in Paračina MDB Bratstvo in enotnost je sodelovala na zvezni akciji Palic 85, brigada Štefan Ko-vač-Marko na republiški akciji Brkini 85, pionirji so skupaj s pionirji iz ostalih občin sodelovali na akciji na Kozjanskem, 9 mladincev iz Pomurja pa je sodelovalo na Mladinskem delovnem taboru v Bohinju, kjer so pomagali graditi mladinski dom. Tako kot že nekaj let doslej se je zataknilo takoj pri evidentiranju, kar je le posledica nezadostne priprave oziroma sistematične akcije pridobivanja brigadirjev skozi vse leto, ne pa samo v času pred začetkom mladinskih delovnih akcij.
Ob koncu ugotavljajo vsi, da je bila organizacija letošnjih akcij slaba, marsikje pa so bili pod zadovoljivimi osnovnimi pogoji (tuši, sanitarije in hrana).
V poročilu MDB Bratstvo in enotnost navajajo: delo in vloga skupščine izmene ni zadovoljiva, ker so predstavniki iz brigad ščitili svoje interese; sodelovanje med brigadirji in vodstvom MDA je bilo slabo, kajti brigadirji niso mogli priti v stik z vodstvom; nasproti drugim brigadam je bila slabo financirana in materialno slabo založena, zato je prihajalo do razlikovanja, večvrednostnega obnašanja drugih. Po besedah komandanta tudi odnosi v sami brigadi niso bili »bratski«. Od 27 brigadirjev iz Murske Sobote je bilo 14 Romov, ki so se grupirali v svoje skupine in se niso razumeli z brigadirji iz Paračina.
Nekoliko drugačne težave zaradi romske pripadnosti (čeprav podobne) je imela brigada Štefan Kovač-Mar-ko. V njihovem poročilu piše: vodstvo akcije ni bilo popolno doraslo svoji nalogi, kar se je še posebej izkazalo pri reševanju nacionalnih problemov v naši brigadi in ob primeru številnih kraj. Komandant Jože Fartek pa je dejal: »Odnos drugih brigadirjev do naših je bil zelo slab. Prišlo je celo tako daleč, da niso hoteli delati z našimi, kot da bi bili manjvredni, čeprav so naredili največ.« Prav gotovo je tak odnos drugih brigadirjev povzročil, da so se ti brigadirji obnašali še bolj nedisciplinirano.
To sta le dva primera, ki pa nam pokažeta približno sliko mladinskih delovnih akcij v letu 1985. Popolnoma nerazumljivo je, da lahko pride do nacionalnega in etničnega razlikovanja med brigadirji, katerih povprečna starost je 16-17 let.
So res krivi za to le brigadirji, aii pa celotno vodstvo Zveze socialistične mladine Jugoslavije in vseh ostalih družbenopolitičnih organizacij?
B. Peček
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST LENDAVA
Nagrade inovatorjem
Občinska raziskovalna skupnost v Lendavi je razpisala natečaj za denarno pomoč pri raziskovalnih nalogah, raziskovalnih projektih, storitvah ali novih izdelkih. V ta namen je predvidela 1 milijon 200 tisoč dinarjev, ki jih bodo razdelili po določilih pravilnika. Prav tako j« objavljen natečaj za podelitev priznanj in denarnih nagrad za inovacijsko in racionalizatorsko dejavnost. Za nagrade (70, 50,40 in petkrat po 20 tisoč dinarjev) se lahko potegujejo delavci ali skupine delavcev za izume, vzorce, modele ter tehnične in druge izboljšave. Rok za prijavo je do 15. oktobra 1985.
OK ZKS G. Radgona o članstvu in pripraviti na volitve
V zvezo komunistov pritegniti mlade
»Čeprav se moramo boriti za vsakega posameznika, je manj boleče, če naše vrste zapuščajo preutrujeni in razočarani od dejstva, da sprejemamo vse manj novih mladih članov.«
Misel Franca Kolariča, sekretarja MS ZKS za Pomurje, na zadnji seji občinskega komiteja radgonskih komunistov ima toliko večjo težo v sedanjem družbenem trenutku, ko se borimo za ustalitev gospodarskih tokov, ta pa je tesno povezan s prizadevanji za obnovo in pomlajevanje osnovnih organizacij in vodstev v Zvezi komunistov. Radgonski komunisti na tej poti niso storili dovolj. Medtem ko je do leta 1982 članstvo še odločneje naraščalo, v zadnjih treh letih stagnira. V tem času so uspeli pridobiti le 64 komunistov (ali 8 odstotkov), medtem ko je članstvo prenehalo 30, od tega 25 samo v letu 1984. Vzroki — le v dveh primerih gre za izključitev, sicer pa za izstope ali črtanje, kar nedvomno izpričuje pomanjkanje diferenciacije — so bolj ali manj znani in značilni ne le za razmere v vrstah Zveze komunistov v tej pomur-
ZASEDANJE SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA
POGLED V PRIHODNOST
V četrtek, 26. septembra, so se v Lendavi sestali vsi trije zbori skupščine občine na skupnem zasedanju, nato pa še na ločenih sejah. Dnevni red je bil namenjen predvsem planskim aktom za prihodnje srednjeročno obdobje 1986—1990.
Podobno kot pred vsemi prejšnjimi zasedanji oziroma sejami so bili tudi tokrat delegati vnaprej dobro seznanjeni z dnevnim redom, saj je občinski indok center izdal Informacije v slovenskem in madžarskem jeziku, kjer je med drugim bil objavljen osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine Lendava za obdobje 1986—1990. Z njim so predvideni okvirni kazalci razvoja te obmejne družbenopolitične skupnosti, katere gospodarska rast naj bi bila v prihodnje hitrejša od povprečne rasti v Sloveniji, da bi se tako zmanjšale razlike v razvitosti. Tako naj bi se povečala realna rast družbenega proizvoda za 4 odstotke, zaposlovanje naj bi bilo višje za 2,5 odstotka, družbena produktivnost za 1,5 odstotka, izvoz za 5 odstotkov, rast industrijske proizvodnje za 4,5 odstotka in kmetijska proizvodnja za 4 odstotke . ..
V skupščinski dvorani so podprli osnovne smernice razvoja, vendar pa ne vseh. Tako se na primer niso strinjali, da bi bil uvoz večji (6 odstotkov) od izvoza (5 odstotkov). Nasprotno, izvoz je treba še povečevati in vanj vključiti še tiste tozde, ki ne izvažajo. Tudi prizadevanja v turizmu naj bi smeleje začrtali, saj ima občina vse možnosti za razmah te dejavnosti. Zaradi načrtovane gradnje elektrarn na Muri je bil na skupščine dan predlog, da je treba končno slišati ugotovitve o vplivu le-teh na naravno ravnotežje, predvsem podtalnico ih pitno vodo.
O tem dokumentu je že prej razpravljal tudi izvršni svet, ki je v svojih stališčih pozval vse nosilce načrtovanja, naj pospešijo pripravo lastnih planskih aktov, ki morajo biti vključeni v občin-’ ski družbeni plan. V njem je treba natančneje opredeliti tudi nosilce zaposlovanje, poskrbeti za hitrejši razvoj Indipa v sodelovanju (priključitvi?) s tovarno Mura, v družbenem planu mora najti mesto tudi gradnja prevzemne postaje oziroma vinske kleti v Lendavi, potem so tu še: načrto-
ski občini. Številka odhajajočih bi bila še višja, če bi v osnovnih organizacijah dosledno ukrepali v okviru statutarnih opredelitev. Kar pa posebej zaskrbljuje v občinski organizaciji ZK, ki tačas v 58 osnovnih organizacijah povezuje 902 komunista, je poleg prešibke mlade krvi podatek, da skoraj v polovici osnovnih celic niso uspeli pridobiti niti enega novega člana. Zato bo nujna predvsem široka in odgovorna akcija za pridobivanje mladih komunistov.
Malce boljše je stanje v pripravah na volitve in partijske kongrese. Čeprav so v večini okolij pri tem zamujali, so prvo etapo, evidentiranje, sklenili številčno v zadovoljivem obsegu, CK ZKS in CK ZKJ ter za republiški in zvezni kongres so komunisti v občini evidentirali
vana industrijska obrata v Dobrovniku in Kobilju, širitev osnovnega telefonskega omežja, naloge na področju uveljavljanja dvojezičnosti itd.
Sestavljalci predloga družbenega plana, ki naj bi bil sprejet pred začetkom novega leta, so tako dobili množico predlogov, ki jih je treba upoštevati pri končnem stališču.
Manj bučna je bila razprava o osnutku dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1986—1990 in o osnutku družbenega plana SRS od 1986 do 1990.
Skupščina občine Lendava je pooblastila izvršni svet, da podpiše ta dokumenta, če bodo vanju
MURSKA SOBOTA 
Zlasti
izredno zvišanje
stroškov je prisililo tozd Komunala podjetja Sobota v Murski Soboti, da je predlagal višje cene komunalnih storitev. S povprečno 20-od-stotno podražitvijo od 1. oktobra dalje je soglašal tudi izvršni svet skupščine občine. V soboški občini znaša stopnja pokritja stroškov enostavne reprodukcije s ceno storitve kar 148 odstotkov pri odvozu odpadkov, kar je največ v SR Sloveniji. Na splošno pa znaša pokrivanje drugih komunalnih storitev med 80
Nova naložba
Prejšnji teden so v Gorenju Varstroj začeli graditi 1500 kvadratnih metrov veliko halo, v kateri bodo uredili orodjarno in obrat za opremo, predvsem za izdelavo večjih varilnih aparatov. Hkrati so začeli graditi še prizidek, velik 280 kvadratnih metrov, v katerem bodo upravni prostori in jedilnica. Predračunska vrednost obeh gradenj je 135 milijonov dinarjev. Gradbena dela bodo predvidoma končali do dneva republike, ko naj bi bila tudi slovesna ot
voritev.
š. s.
Obisk madžar. skih sindikatov
Pred dnevi je Lendavo obiskala tričlanska sindikalna delegacija iz Županije Zala. Dogovarjali so se o nadaljnjem sodelovanju, izmenjali so izkušnje o političnem delovanju, gostje so bili pri dvojezičnem pouku na osnovni šoli Drago Lugarič v Lendavi, kjer so jih tudi seznanili z delom sindikata prosvetnih delavcev, ogledali so si proizvodnjo v tovarni Lek, nazadnje pa so bili še na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta, kjer so govorili o organiziranosti športa in rekreacije v delovnih kolektivih lendavske obči-
Š. S.
ne.
skoraj tretjino članstva. Ker k tem niso zajeti tisti, ki ta mesta že zasedajo, imajo pa možnost podaljšanja mandata, je številka še višja. Vendar pa brez pomanjkljivosti doslej v organiza-cijsko-kadrovskih pripravah na volitve ni šlo. Nemi so ostali v sedmih osnovnih organizacijah, v nekaterih komunisti niso bili sklepčni, marsikje pa še vedno ne ločijo evidentiranja od kandidiranja. Slednje je s sejo občinskega komiteja ZK praktično steklo. V osnovnih organizacijah naj bi ga po možnosti končali do decembra, najkasneje do konca leta. Vendar pa bo potrebno odgovoriti še na nekaj dilem. Med temi so v ospredju vprašanja: odprte kandidacijske liste — da ali ne, o profesionalnem ali neprofesionalnem opravljanju funkcij (in če, katerih). Na ta, kot je bilo poudarjeno v razpravi, bodo brez širše družbene usmeritve sami težko našli prave odgovore.
Vlado Paveo
vnesli pripombe oz. predloge. Naj jih nekaj naštejemo: opredeliti spodbujanje hitrejšega zaposlovanja na manj razvitih in obmejnih območjih, v planske akte republike je potrebno vnesti razvojne načrte Ina-Nafte, med prednostnimi nalogami pri posodobitvi cest ne gre zanemariti pomurskega cestnega »križa«, dogovoriti se je treba za reševanje opekarske industrije, uresničevanje posebnih pravic narodnosti, šolstva; posodobitev pa naj ne bi zajela le uprave družbenih prihodkov, ampak vse upravne organe. Verjetno bo vsaj del teh pripomb upoštevan v republiških planskih aktih.
Milan Jerše
Š. Sobočan
Za 20 odstotkov dražje komunalne storitve
in 100 odstotki stroškov enostavne reprodukcije.
Tako je od 1. oktobra dalje cena odvoza gospodinjskih odpadkov namesto 2,37 dinarja za kvadratni meter 2,90 dinarja, kar pomeni 22-od-stotno podražitev. To velja za odvoz smeti od stanovanj, s katerimi upravjja samoupravna stanovanjska skupnost, drugih organizacij, etažnih lastnikov in stanovanj v Naselju 14. divizije. Za odvoz smeti od individualnih hiš bo treba poslej plačati 2 dinarja za kvadratni meter (prej 1,65
ZAPOSLOVANJE V LENDAVSKI OBČINI
VEZE IN POZNANSTVA?
Ob koncu polletja je bilo v občini Lendava zaposlenih 7453 delavcev, kar je za 143 delavcev več kot v enakem lanskem obdobju. Največ delavcev je zaposlila INA-NAFTA (57), nato pa Planika (43), Integral (10), Lek (8), Univerzal (8) in drugi. Število zaposlenih pa se je za 28 delavcev v tem obdobju zmanjšalo v Gorenju Varstroj.
V lendavski občini je bilo sredi leta 487 iskalcev zaposlitve, kar je 12 manj kot lani v tem obdobju. Ker organizacije združenega dela še naprej zaposlujejo predvsem nekvalificirane in priučene delavce, se povečuje število nezaposlenih občanov s strokovno izobrazbo. Te bi lahko v večji meri zaposlili, ko bi podjetja in ustanove dosledneje izpolnjevale obveznosti iz samoupravnega sporazuma o zaposlovanju pripravnikov. Tako pa so v prvih šestih mesecih zaposlile le 46 pripravnikov, od teh pa za nedoločen čas le 10. Skoraj polovico (20) je zaposlila INA-Nafta!
Tako pripravnike kot druge nezaposlene bi lahko organizacije združenega dela zaposlile v večjem obsegu, ko bi vse delav-
BORIS VERTOT
sedemdesetletnik
Te dni je tovariš Boriš Vertot, upokojenec iz Murske Sobote, nekdanji aktiven družbenopolitični delavec, komunist, humanist z bogato kulturo, mož preudarnih besed in dejanj, praznoval sedemdesetletnico življenja. Rodil se je 29. septembra 1915. v bližini Ormoža kot osmi otrok očeta nadučitelja in matere gospodinje. V Ormožu je uspešno končal meščansko šolo, nato pa se je po bratovi zaslugi zaposlil v zasebni tovarni v Ljubljani. Takrat je občutil vse tegobe hude gospodarske krize, leta 1939 pa je moral v vojsko. Po vrnitvi je znova dobil službo v Ljubljani, zatem pa so ga kot pripravnika v finančni kontroli premestili na Cankovo. Po devetih mesecih službovanja je doživel vojno vihro na carinskem prehodu z Avstrijo na Cankovi. Bil je med prvimi žrtvami vojne, saj so ga težko ranili. Za Borisa Vertota so se tako začela trnova pota invalida in vojnega ujetnika, toda premagal je vse tegobe tedanjega časa.
Politična pripadnost ter želja po znanju in ustvarjanju so ga takoj po končani vojni pripeljali v finančno službo v domačem Ormožu. V začetku leta 1946 so ga premestili v Lendavo, kjer je sodeloval pri ustanovitvi davčne uprave na okrajnem ljudskem odboru. Kmalu so ga imenovali za tajnika mestnega ljudskega odbora v Lendavi, dokler ga niso poslali v politično šolo v Logatec. Tu se je tudi začelo njegovo politično delo v partiji, OF, sindikatu in drugod. Leta 1948 so ga sprejeli v Zvezo komunistov. Nato je v letih 1952—1954 deloval kot tajnik ljudskega odbora v Beltincih. Ko je bilo politično delo postavljeno na trdne noge, so ga premestili na okrajni komite ZK v Mursko Soboto, kjer je bil tehnični sekretar. Pri opravljanju poklica je Borisu Vertotu ostajalo bore malo prostega časa. Kljub temu je razdajal svoje sile za družbenopolitično delo in samoupravljanje v
dinarja), od trgovin 7,50 dinarja (prej 6,30), od delovnih organizacij, ustanov in zavodov 6,50 dinarja (prej 5,42), obrtniki pa bodo plačevali 4 namesto dosedanjih, 3,31 dinarja za kvadratni meter odpeljanih smeti.
Hkrati je tozd Komunala moral zvišati ceno kanalščine od 5,80 na 7 dinarjev pri gospodinjstvih, pri drugih uporabnikih pa od 9,80 na 12 di-. narjev za kubični meter. Ustrezno temu je dražja tudi voda, ki stane poslej 20 dinarjev namesto prejšnjih
ce, ki imajo dovolj delovnih let, poslale v pokoj; še večja možnost pa bi bila v prehodu na ve-čizmensko delo. Zdaj namreč v eni izmeni dela le 4550 delavcev oziroma 64 odstotkov vseh zaposlenih. Delovne naprave in prostori so torej polovično izkoriščeni. Ce bi uvedli še drugo izmeno... Sicer pa v dveh izmenah dela 1805 delavcev, v treh izmenah pa le 650 delavcev.
Možnosti za zaposlitev pa bi še bile, če bi ukinili nadurno delo. V primerjavi z lanskim polletjem je bilo v letošnjih prvih šestih mesecih za 29 odstotkov več nadur, skoraj 70 tisoč, od teh jih je bila več kot polovica v INA-Nafti (38 tisoč), nato v Varstroju (11 tisoč) in Leku (7 tisoč). V negospodarstvu je bilo tisoč nadur, in sicer v zdravstvenem domu.
Temeljne organizacije pa so v prvem polletju sklenile tudi pogodbe o delu. Tako je bilo opravljenih 11 tisoč delovnih ur, od tega več kot polovica v kmetijstvu.
Za nadurno delo in delo po pogodbah je sicer nekaj utemeljenih vzrokov, vendar ti ne opra-
svoji krajevni skupnosti. Opravljal je številne naloge v vodstvih družbenopolitičnih organizacij (predsednik terenske organizacije SZDL v Murski Soboti, sekretar OO ZKS, član Zveze vojaških vojnih invalidov, delegat v delegaciji železniškega prometa itd.)
Z ukinitvijo okraja v Murski Soboti so ga poklicali na okrajni komite ZKS Maribor, kjer je delal kot tehnični sekretar ZK.
Upokojen je bil kot tajnik Doma družbenih organizacij. Zatem se je že tretjič vrnil v Prekmurje, kjer je preživel večino svojega življenja. »Zdi se mi, da sem za to pokrajino žrtvoval vse, kar sem mogel. Pri tem me je vodilo partijsko načelo, da je potrebno povsod in vedno postavljati interese družbe pred lastne,« poudarja slavljenec Boris Vertot. Vselej se je ukvarjal s problemi, za katere je menil, da so bistveni, in se jim je ves posvetil. Malokrat se toliko lastnosti zlije v enem samem človeku in mu izoblikuje značaj trdnega in klenega komunista, kar je dokazal s svojim dolgoletnim predanim in vestnim delom. Zanj je bil Boris Vertot večkrat odlikovan (red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red dela tretje stopnje, priznanji OF s srebrnim in bronastim znakom).
16,35 dinarja. Pri družbenih ali etažnih stanovanjih stane kubični meter porabljene vode 23 dinarjev (prej 19). In še podatek, da so se podražile tudi komunalne storitve, ki jih opravljajo izven mesta Murska Sobota. Za oddaljenost do 5 kilometrov so cene višje za 10 odstotkov, do 10 kilometrov 20 odstotkov in za nad 10 kilometrov oddaljenosti bo treba poslej plačevati komunalne storitve 25 odstotkov dražje.
Milan Jerše
vičujejo vseh (nad)ur. Vzemimo samo nadure, ki jih je bilo, kot že zapisano, 70 tisoč. Če vzamemo za primer, da delavec letno dela 2 tisoč ur, ugotovimo, da so redno zaposleni z nadurami onemogočili delo 35 iskalcem zaposlitve!
Z večjim angažiranjem bi lahko torej tudi v občini Lendava zmanjšali število nezaposlenih. Tako pa še vedno ostaja v tej družbenopolitični skupnosti največji odstotek nezaposlenih (6,5 odstotka) in je najvišji ne le v Pomurju, ampak menda celo v Sloveniji. Najbrž je res, da vsi nezaposleni niso pripravljeni prijeti za kakršnokoli delo, da tudi nimajo volje do prekvalifikacije, toda na seznamu so! Je pa še nekaj, na kar opozarja tudi poročilo skupnosti za zaposlovanje: tudi v lendavski občini marsikdo pride v službo s pomočjo vez in poznanstev. V tem zapisu žal ne moremo navesti konkretnih primerov, ker jih tudi ni v poročilu, toda nekaj resnice v omenjenem namigu prav gotovo je, pa bi jo bilo treba zato razkriti.
Š. SOBOČAN
VESTNIK 3. OKTOBRA 1085
STRAN 4
kulturna obzorja
___________________——
Festival komorne glasbe XX. stoletja Radenci 85	S®
Potrditev kakovosti
»Tudi letošnji program festivala zagotavlja nadaljevanje osnovnih značilnosti: izrablja najširše možnosti sodobne glasbe, od najnovejših tokov po svetu do klasičnih del sodobne glasbe tako po svetu kot pri nas, ohranja mednarodni značaj in visoko kakovost izvajalske ravni. To nam zagotavljajo tako nocojšnji ugledni komorni glasbeniki godalnega kvarteta Klima kot jutrišnji nastopi, vključno z muzikološkim simpozijem o glasbi v medicini.«
Takole je Geza Bačič, sekretar RK SZDL, spregovoril v svojem otvoritvenem nagovoru na začetku letošnjega radenskega festivala in nadaljeval:
»Ob tem je naše zadovoljstvo toliko večje, ker je ta pomembna glasbena prireditev dobila svoje stalno mesto prav v pokrajini ob Muri in med delavci Radenske. Ob tradicionalnih razstavah: bienale jugoslovanske male plastike v Murski Soboti in razstava umetnikov obmejnih pokrajin Panonija, folklorni festival v Beltincih, ki prav tako z likovnimi izdelki, pesmijo in plesi družita ljudi, narode in njihova srca, je festival komorne glasbe samo prepričljiv dokaz več, da Pomurje ni več obrobno, kulturno nerazvito, da v teh krajih žive kulturno osveščeni ljudje.
Ni naključje, da smo na seji Centralnega komiteja slovenskih komunistov ponovno opozorili na pomen kulture, na dejstvo, da je kultura sestavni del bitke za gospodarsko stabilizacijo in nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja-, ter na pomen socialistične kulturne politike, ki kulture nima za. ozek, specializiran izsek človekove dejavnosti ali le umetnosti, marveč jo jemlje kot sestavni del vsakršne človeške reprodukcije. vsakovrstne duhovne ustvarjalnosti, kot bistveni del človekovega dela, ustvarjanja in življenja. Zaradi tega ni bilo prav, da bi v naših delovnih kolektivih ob gospodarskih, političnih in drugih vprašanjih delavci več in povsod govorili tudi o kulturnih razmerah v svoji tovarni, šoli ali krajevni skupnosti. Zakaj ne bi spregovorili o tem, katere moralne vrednote so med nami, kaj se spreminja v našem obnašanju, v načinu življenja, kakšna je kultura de
la, naših medsebojnih odnosov, kakšen je odnos do varstva okolja ali kakšna je socialistična samoupravna zavest? Vprašati se moramo, ali niso Slabi gospodarski rezultati, izgube v organizacijah združenega dela, nizka produktivnost ali pojavi neodgovornosti tudi posledica nerazvite kulture dela in odnosov, nizke zavesti ali neustreznega odnosa do družbene lastnine!«
V nadaljevanju je Geza Bačič spregovoril o razvoju kulture in glasbene kulture in na koncu odprl 23. Festival komorne glasbe XX. stoletja v Radencih.
GLASBENI DEL FESTIVALA
Letošnji festival je bil še bolj kot minuli resnično komorni, saj smo v treh dneh lahko slišali dva izvrstna pianistična koncerta (v soboto zvečer Srboslav o Vuk-san-Lopušanski, v nedeljo dopoldne pa Kate Witlich), bioope-ro za eno osebo Bunker v izvedbi avtorja Janka Jezovška in godalni kvartet Klima iz Zagreba. 23. festival torej ni boljši ne slabši od drugih. Je pa še en odraz naše stabilizacijske stvarnosti. Denarja za organizacijo festivala je namreč vedno manj in organizator se pač mora ravnati po debelini denarnice (proračunu festivala). Kljub temu pa je festival uspel,
ker nadaljuje tradicijo. Slišali smo tri novosti (prvo izvedbo Le-bičevega godalnega kvarteta, prvo javno izvedbo Kantušerjevega godalnega kvarteta in prvo izvedbo bioopere), pa tudi po pestrosti (v zvrsti in kakovosti) glasbene ponudbe je letošnji festival ostal v okvirih prejšnjih.
MUZIKOLOŠKI SIMPOZIJ-KOLOKVIJ
Sobotni kolokvij je bil že drugi po vrsti (prvi je bil pred dvema letoma), tema pa skrbno izbrana — prilagojena okolju dogajanja:
Glasba v medicini s podnaslovom: Stranski tir ali resnična priložnost terapevtske usmeritve? Gre za aktualno področje, čeprav so muzikologi v nekem smislu amaterji, vendar pa so spoznali, da je glasba v medicini pomembna. Letošnji kolokvij je po vsebini in pomembnosti stroge v celoti uspel po zaslugi predavateljev: prof. dr. Hansa-Petra Rei-necka in dr. Willmsa, ki sta postavila teoretične temelje uporabe glasbe v medicini (kot del terapevtskega procesa) in prof. Vide Celarec, ki je predstavila praktične izkušnje terapije z glasbo pri kliničnem zdravljenju alkoholikov.
Prof. Vida Celarec je dejala: »Alkoholiki se trezni težko izražajo, oziroma čustvujejo. So zelo občutljivi in senzitivni ljudje, z glasbo pa lahko to svojo čustvenost spet izživijo v čisto drugačni obliki, v treznosti in sproščenosti. V naši terapiji, ki temelji na preoblikovanju vseh vzorcev čustvenega vedenja, je glasbena terapija kot diagnostično-terapevt-ska metoda pomožna — pomaga
celotnemu procesu zdravljenja. Osnovni namen glasbene terapije je dvig ravni samospoštovanja in samozaupanja pri alkoholiku. Brez tega alkoholik ne more abstinirati oziroma težko abstinira, vendar pa ne ve zakaj, ker nima nič drugega. Alkohol smo mu vzeli, drugega pa mu nismo dali. Glasba pa zapolnjuje to vrzel.«
Kolokvij je opozoril na aktualnost ukvarjanja z glasbo v popolnoma humanem smislu.
Kako je bil kolokvij aktualen, pa je bila mogoče neaktualna (v kritičnem pomenu besede) udeležba prav tistih, ki jim je bil letošnji kolokvij namenjen: zdravstvenih delavcev, ki so poklicani, da se seznanijo z dosežki, in da jih vključijo v svoje vsakdanje delo. To pa so psihiatri, nevro-ppsihiatri, terapevti...
Glasbena terapija kljub temu ostaja aktualna, zaradi njene pomembnosti v svetu pa se moramo zamisliti, da ne bi tudi tukaj zaostajali. Festival je torej mimo. Zapisali smo že, da je bil letošnji 23. po vrsti, torej bo čez dve leti slavil svojo 25-letnico. Pred pripravljalni odbor in delavce Radenske se že danes postavljajo zahtevne naloge — kako dostojno obeležiti ta visoki jubilej ene pomembnejših mednarodnih prireditev v našem pomurskem prostoru.
Dušan Loparnik
BRONASTODOBNE NAJDBE
izhodišče za
mednarodni simpozij
Najpomembnejša najdba letošnjega izkopavanja arheologov na njivah Oloris pri Dolnjem La-košu, ki je potekalo v septembru, je nedvomno bronasta zapestnica. Ta in druga bronasto-dobna odkritja — izkopanine, ki so jih arheologi sistematično luščili pozabi preteklih pet let so osnova za mednarodni simpozij pod naslovom Bronasta doba v Sloveniji, ki bo prihodnje leto v Lendavi. In preden se avstrijski, madžarski, italijanski in jugoslovanski arheologi sestanejo, je potrebno dati priznanje našim.
Pravzaprav Ireni Šavel, ki je na svojem delovnem mestu kustosi-nje-arheologinje pri Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, začela orati ledino in z vztrajnostjo ter pomočjo nekaterih sodelavcev dosegla ne le odziv ampak tudi podporo v strokovnih krogih izven naše pokrajine. Tako ji je uspelo pritegniti Inštitut za arheologijo pri Akademiji znanosti in umetnosti iz Ljubljane, katerega predstavnik — dr. Janez Dular — je bil nedvoumen
— Zanimivo je bilo skupaj pregledati petletno kroniko uspešnih Lako-ških izkopavanj, kjer so bili — kot na sliki — Irena Šavel, Janez Dular, Ivan Žižek, Zdenko Roškar, Jože Varga in Metka Culiberg.
O knjigi v mesecu knjige
Oktober je mesec knjige in v njem — če že ne posegamo češče po knjigi — vsaj govorimo več in tej tako imenovani kulturni dobrini namenjamo posebno pozornost. V svetu knjige, ki deluje pri Pomurski založbi in njeni knjigarni Dobra knjiga, so se dogovorili, da bodo letos v Pomurje povabili slovenske pisatelje, predvsem tiste med njimi, ki pišejo za mlade bralce. Prišli naj bi na šole in v krajevne skupnosti: Crčnšovci, Beltinci, Bogojina, ' kjer bi bile tudi razstave mladinske literature. Prodajna razstava pa bo v Tovarni oblačil in perila Mura, ki jo bo v mesecu knjige obiskal tudi pisatelj Ferdo Godina. Avtor v zadnjem času zelo iskanega romana Zaklenjeni dom bo predvidoma obiskal tudi Črenšovce in Beltince.
Sicer pa v knjigarni Dobra knjiga njena poslovodkinja Zora Zemljič ugotavlja, da prodaja upada z vedno višjimi cenami knjig in da so le redki stalni kupci, priložnostni pa se tudi vse redkeje odločajo za knjigo kot darilo. Vendar se zaradi visokih
Obnavljajo kulturni dom
Kulturni dom v Cerkvenjaku bo dobil lepši videz. V začetku tega meseca so namreč pričeli z obnovitvenimi deli na njem. Tako bodo prekrili streho, opravili vsa krovskokleparska dela, zamenjali dotrajana vrata, peple-skali vse prostore in uredili pročelje doma.
Denar za obnovo doma bo zagotovila občinska kulturna skupnost občine Lenart, in sicer v višini 2,5 milijona dinarjev, poleg tega bo 1 milijon dinarjev namensko za obnovo cerkvenjaške-ga kulturnega doma primaknila
v svoji izjavi, da simpozij bo, in to prav v mestu ob meji, ki je z naklonjenostjo spremljalo sistematična arheološka izkopavanja v Dolnjem Lakošu. V petih letih so z ekipo, ki jo poleg Savlove in Dularja sestavljajo še preparatpr iz ptujskega muzeja Ivasn Žižejc, Andreja Dolenc z arheološkega inštituta kot risarka na terenu, Jože Varga — od nedavna koh-zervator-tehnik pri Pokrajinskejn muzeju, študent Zdenko Roškar, poleg študentov so sodelovali predvsem domačini. Ti so rade volje pomagali, veliko dobre vbije pa so pokazali že s tem, da so odstopili svoje rodne njive — predvsem Szunyoughovi.
Letos je bilo vreme naklonjeno terenskemu delu, poudarek sondiranja pa na robu naselbine, o katerem po prvih vtisih arheologinja Savlova sodi po leseni ograji, jarku in deskah. O tem, da so pred davnimi davnimi leti tod prebivali ljudje, pa pričajo tudi ostanki hišnega ometa in predmeti, ki so jih staroselci uporabljali. Da so že takrat po-
cen knjig ne gre hudovati le na založnike, saj na podražitve vplivajo predvsem papir in visoki tiskarski stroški, vsemu skupaj pa botruje še naša maloštevilčnost, saj so naklade izdaj slovenskih knjig izjemno nizke in prav zaradi tega tudi dražje. Med najboljšimi kupci pa so knjižnice, saj se v času vedno bolj občutnega padca življenjskega standarda vse več bralcev odloča za izposojeno in manj za kupljeno knjigo.
V grajski knjižnici v Murski Soboti so na oddelku odraslih letos našteli 1300 bralcev, ki imajo na razpolago 45.000 knjig, med katerimi je v stalnem obtoku okoli 25.000 knjig. Manj jih je v pionirskem oddelku, kjer pa je prav spodbudno slišati, da šteje najmlajša bralka komaj tri leta in so pravljične ure najbolj obiskane prav v zgodnjih jesenskih dnevih. Letos zaradi kadrovskih težav slabo kaže, zagotovili pa so, da ure pravljic bodo. In prav je, da so, saj vemo, kako resničen je pregovor, da kar se Janezek nauči, to Janez zna. Če torej otrok od malih nog posega po
še republiška kulturna skupnost.
Kot pedvidevajo — in po sklenjenih pogodbah z izvajalci del — bo dom obnovljen do konca oktobra.
Pri kulturnoumetniškem društvu Jože Lacko v Cerkvenjaku pa so začeli tudi s pripravami na praznovanje 90-letnice delovanja na kulturnem področju. Ta visoki jubilej bodo proslavili skupaj z odprtjem obnovljenega kulturnega doma.
Franc Bratkovič
— Bronasta zapestnica, ki je krasila zapestje približno 1300 let pred našim štetjem.
znali nakit, in jasno, da v bronasti dobi bronastega, pa priča unikatna bronasta zapestnica. Tako krhka in prefinjena je, da jo je kar bojazen vzeti v roke. In nekam za majhno zapestje je bila narejena ali pa so bila takrat ženska zapestja bolj tanka kot dandanes? Kdo ve, arheologi o letošnjih pa tudi drugih najdbah edinega bronastodobnega najd-bišča na slovenskem še niso rekli zadnje besede. To bodo naredili naslednje leta v Lendavi, že zdaj pa lahko nekoliko osvežimo spomin. V Dolnjem Lakošu je bilo veliko tega najdenega: poleg ostankov že omenjanih hiš še njihova notranja oprema, ognjišča, orodja, sekire.
»Veliko pa je bilo žal uničenega, kajti najdbišče je tik pod zemljo, in tako je prišlo do posegov vanj že s samim oranjem in drugimi kmečkimi opravili,« razlaga Irena Šavel, obljublja pa, da bo najdeno dovolj za izčrpno analizo in rekonstrukcijo tako-pomembnega najdbišča kot je bronastodobno pri Dolnjem Lakošu. Verjeti ji je, in v napovedanem mednarodnem simpoziju je potrditev njenega in dela ekipe, ki smo jo tokrat poiskali po povratku s terena: Na grajskem dvorišču in v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti, kjer bo najdeno tudi obogatilo arheološko zbirko.
Brigita Bavčar
Foto: Albert Abraham
Bernarde Recek v času, ko bo članek o knjigi izšel ne bo več v pionirskem oddelku Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, saj je odšla na novo delovno mesto — v Velenjsko knjižnico. Takole za spomin mladim bralcem, ki se je bodo gotovo spomnili, pa se je le pustila fotografirati.
Foto: A. Abraham
knjigi, potem se ji tudi kasneje ne bo odpovedal.
Brigita Bavčar
KULTURNI OSNUTEK
Med skupščinami sisov družbenih dejavnosti, ki se bodo zvrstile v naslednjem tednu, je tudi seja zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine kulturne skupnosti Murska Sobota. Ker je pod dvojno sedmo točko zapisan osnutek dolgoročnega načrta občine za obdobje od 1986. do leta 2000, kaže biti tokrat nanjo posebno pozoren. Zdaj je čas za sooblikovanje!
bb
kulturni > .koledar ’ 
Razstave
MURSKA SOBOTA - V Galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec je na ogled 7. republiška razstava Združenja likovnih skupin Slovenije LJUDSKA ARHITEKTURA. V prodajnem oddelku soboške Galerije pa so naprodaj likovne strvaritve pomurskih in tistih umetnikov, ki so kakorkoli povezani s pokrajino ob Muri. Pokrajinski muzej v gradu je odprt vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. ure,
LJUTOMER - V Galeriji Ante Trstenjak so razstavljena dela likovnih ljubiteljev iz treh pomurskih in lenarške občine, ki so bila v poletnih dneh na ogled v galeriji Domačija Lojzeta Veberiča v Se-liščih.
LENDAVA — V Galeriji Lendava sta razstavljeni stalna likovna in muzejska zbir-ks*
RADENCI — V Razstavnem salonu hotelu Radin razstavlja svoja dela Dušan Muc iz Ljubljane.
knjige
USPEŠNICE TEGA TEDNA V prodajalni DOBR \ KNJIGA v Murski Soboti s a Jože FaDik: BREZALKOHOLNI MEŠANI NAPITKI (Kmečki glas), Franc Novak: SLOVAR BELTINSKEGA PREKMURSKEGA GOVORA (Pomurska založba) in dr. Kurt Kancler: POT ZDRAVJA (Založba Obzorja).
IZŠEL JE:
KULTURNI POROČEVA-
LEC
Najnovejša številka glasila Zveze kulturnih organizacij Slovenije prinaša več zanimivih in koristnih prispevkov. Branja vreden je pogovor z Vojislavom Markovičem, sekretarjem predsedstva Zveze kultumo-prosvetnih skupnosti Jugoslavije, ki ugotavlja, da »se pri nas nobena posebna inštitucija ne ukvarja s spremljanjem kulturnega sodelovanja med republikami in pokrajinami«, kar ponazarja s primeri. podatki in primerjavami. Klavdij Koloini razmišlja o navidezni dilemi poklicna-lju-biteljska kultura: ».,. dilema profesionalizem ali ljubiteljstvo je le dvakrat oštevilčena ista stran. »Tudi Alojz Pikalo načenja dovolj kočljiv problem, namreč (ne)povezanost v ljubiteljski kulturi, prispevek pa je »udarno« naslovil: Kulturniki, združimo se! Na sredinskih straneh so predstavljeni prejemniki odličja Svoboda za leto 1985, med njimi tudi: IRENA TALABER BARBER, zavzeta kulturnica z Dolnjega Senika v Porabju na Madžarskem, SLAVA BERDEN, učiteljica iz Bogojine, sicer prizadevna kulturna delavka, mentorica, igralka, režiserka in sposobna organizatorka IN ROMAN SLUGA, »v marsičem steber ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Gornja Radgona in na širšem območju«. Iz nagovora Božene Ostrovršnik, podpredsednice RK SZDL, ob podelitvi odličij Svoboda povzemamo (tudi) v naslovu postavljeno misel: »... kako brezupno sivo bi bilo življenje brez vašega dela.« (B. Z.)
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAN 5
Vselitev v nova bloka stanovanjskega kompleksa
Lendavska ob Ledavi
Točno opoldne smo prvega vselitvenega dne — v ponedeljek, 16. septembra — z objektivom in svinčnikom ter beležnico skušali na papir ujeti vtise, ko je večina od 86 imetnikov novih stanovanj prevzemala ključe svojih bodočih domov. Pogoj, da so lahko prejeli ključe, je bil poleg plačila stanovanja tudi priložitev položnic o plačilu pip in stroškov kurjave.
»Kakšnih stroškov, saj se šele vseljujejo in jih torej niso mogli narediti,« je bilo prvo spontano vprašanje, odgovor predstavnice občinske samoupravne stanovanjske skupnosti pa, da se kurilna sezona začne z majem in se morajo izenačiti z drugimi stanovalci. Noben logičen ugovor ni bil sprejet in veljal je le papir.
Prav tako pa bi naj bilo črno na belem v enem od številnih zakonov zapisano, da so stanovalci dolžni plačati posebej tudi pipe.
Zakaj prav pipe, je bilo spet spontano vprašanje, odgovor pa, da je tak zakon in pika.
Prvemu čudnemu vtisu in izkušnji s plačilom kurjave, preden so se stanovalci sploh začeli greti, in pip, pa kaže poudariti, da kvadratni meter nove stanovanjske površine v stanovanjskem kompleksu Lendavska ob Ledavi v Murski Soboti znaša le 69.850 dinarjev. Tisti le bo mnoge med nepoznavalci cen novih stanovanj presenetil, poznavalci in tisti, ki bi radi kupili nova stanovanja, pa dobro vedo, da je v večjih mestih potrebno zanje odšteti še enkrt toliko in da pravza
prav že garsonjera stane premoženje. Dvoinpolsobno stanovanje v še po oplesku in svežem lesu dišečem bloku ob Ledavi pa stane natanko 4.837,000 dinarjev ali po starem skoraj pol miliarde (op. p. brez pip in zahtevanega potrdila o plačilu kurjave).
Da je kurjava draga, vemo, zato pa je ugodna cena pip: 6197 dinarjev, ker je pogodbena od lani, in zato nižja kot bi zanjo odšteli stanovalci, ki se z arhitektovim izborom ne strinjajo in bi po logiki, če plačajo sami, tudi želeli izbirati in montirati sami. Tako vsaj trdijo na občinski samoupravni stanovanjski skupnosti, kjer smo tajnika zaprosili tudi, da izmed mnogih zakonov citira pravšnjega, po katerem je potrebno pipe posebej plačati. To bi naj bil zakon o stanovanjskem gospodarsvu in pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih normativih ter standardih za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini.
Marjan Sreš, ki je prevzemal stanovanje številka 3 za svojo delovno organizacijo — Elektro Maribor — je natančno pregledal poleg pip tudi rolete in vse drugo, ki se kaj rado zatakne in pokvari, če je bolj »šlampasto« narejeno. (In nadzornik del Zavod za ekonomiko in urbanizem je pri tehničnem prevzemu imel določene pripombe, kot kaže, pa je vselitveno dovoljenje dano in tako so objekti primerni za bivanje.) Bil je zgovoren in tudi razkazal je prostore, ki jih je prevzel, in nad videnim je lahko bil
Prav ličen je nov stanovanjski blok stanovanjskega kompleksa Lendavska ob Ledavi, v katerega so se stanovalci vseljevali prve tri dni preteklega tedna. Vprašanje je le, kako se bo primorski tip projekta z »romeovskimi« balkoni obnesel v celinskem podnebju, ko bo zapihal sever in nanašal sneg. O tem se bomo lahko prepričali v januarju, ko bodo predvidoma vseljiva še preostala od skupno 171 novih stanovanj v Murski Soboti.
zadovoljen. 69 kvadratnih metrov stanovanja je racionalno izkoriščenih. Na tej površini sta kuhinja in dnevna soba, povezani s premičnimi vrati, posebej pa še dve sobi: spalnica za starše in kabinet, ki je lahko tudi otroška soba ali pa obratno, svetlejša soba za malčke in njihovo igro v deževnih dneh ter nekoliko tesnejša spalnica, v kateri pa je za posteljo gotovo več kot dovolj prostora. V kopalnici pa je še prostor za pralni stroj in na balkonu za obešanje perila, kar pa bo nekoliko težje estetsko urediti, ker tanka kovinska belo prepleskana ograja ne bo prav nič zakrila, pa tudi zavarovala ne bo, ko bo pihalo. Je pa na pogled prav ljubko zaobljena in ne naključno so balkone povezali kar z Romeom in Julijo ter zgodbo njune nesrečne ljubezni. Samo, da je v Veroni k sreči nekoliko topleje kot v Murski Soboti pozimi, ko temperatura pade krepko pod ničlo!
Mrzlo vreme pa prav gotovo ne bo ovira za preostalih 85 lastnikov in najemnikov družbenih stanovanj, ki se bodo predvidoma v januarju lahko vselili v druga od skupno 171 stanovanj novega stanovanjskega naselja Lendavska ob Ledavi. Dela so v teku, blokom že zaljšajo zunanjo podobo in po dobrih izkušnjah, s katerimi se v sicer neugodnem času za stanovanjsko gradnjo lahko pohvalimo v pomurskem središču, bodo stanovanja do takrat verjetno nared, da novi zidovi zaživijo. Za kvadratni meter strehe nad glavo pa bo v tako imenovani drugi fazi stanovanja ske gradnje potrebno odšteti več, kot je znašala zdaj končana prva faza. Med že omenjenimi 86 srečneži, ki so se vselili v preteklem tednu, je tudi 16 »solidarnostni-kov,« večina pa je še vedno etažnih lastnikov in najemnikov družbenih stanovanj.
Brigita Bavčar Foto: Albert Abraham
GORNJA RADGONA MHM MM MM M
	Referendumski program po dogovorjenem
Občinski referendumski program za obdobje 1981 do  1985 izvajajo v Gornji Radgoni kot so načrtovali. Poročilo, ki ga je pripravil odbor za spremljanje programa, pravi, da so bi- la sredstva namenjena — v skladu z dogovorom — polovica za  zdravstvo in druga polovica za šolstvo in otroško varstvo. IIz prvega naslova je šla glavnina denarja za gradnjo kirurškega bloka v Rakičanu, v radgonskem zdravstvenem domu pa so bogatejši za kuhinjo s plinsko postajo, prostorom za sežig smeti in za rentgenski aparat. Denar za otroško varstvo so namenili za prizidek vrtca v G. Radgoni in za obnovo vrtca v I Apačah. Zaradi visoke inflacije in podražitev je bilo najmanj storjenega v šolstvu. Poleg dozidave osnovne šole v Radencih in manjših popravil šolskega poslopja v Stogovcih se denar za največjo naložbo, gradnjo druge etape osnovne šole v Vidmii, L še vedno zbira.
vp
	MM MM MM MM MM Mi
Asfaltno športno igrišče v Radencih
Ob osnovnošolcih in dijakih tudi za delavce Naravnega zdravilišča in njihove goste.
450 učencev Osnovne šole Ivan Nemec-Vojko, 300 dijakov Srednje šole za gostinstvo in turizem, domača mladina, delavci Radenske, pa tudi gostje Naravnega zdravilišča so bogatejši za pomembno športno-rekreativno pridobitev. Novo asfaltirano športno igrišče v Radencih, za katerega so obe šoli in Naravno zdravilišče združili 7 in pol milijona dinarjev, so končali delavci SGP Pomurje v rekordnem času, dobrem mesecu dni.
Na tisoč petsto kvadratnih metrih asfaltne prevleke, primerne
za rokomet, košarko in odbojko, je bil pravi športni vrvež že v soboto in nedeljo, saj so otvoritev igrišča združili z bogatim športnim programom. Najprej so se sestali košarkarski veterani iz Maribora in Murske Sobote, v nedeljo pa sta bila rokometni turnir in posebna popestritev: rokometno srečanje veteranov iz Radgone in Radenec.
Igrišče pa ne bo vabilo zgolj za potrebe pouka telesne vzgoje na osnovni in srednji šoli. Uporabljali ga bodo tudi domača mladina, delavci Radenske in gostje Naravnega zdravilišča.
vp
V ponedeljek opoldne, ko so se vseljevali prvi stanovalci novega stanovanjskega kompleksa Lendavska ob Ledavi, je šlo tekoče. Nada Cvetko, referentka za nove gradnje pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Murska Sobota je »klju-kala« po seznamu, vendar so ključe dobili le tisti, ki so oddali plačani položnici za pipe in kurjavo!
Zakonca Sedej tokrat, ko smo ju zaustavili pred novim blokom, še nista prevzela stanovanja. »Upava, da he bova dobila mačka v Žaklju,« sta bila nekoliko zaskrbljena, obenem pa zadovoljna, ker se bosta vselila v družbeno stanovanje, saj je mladim družinam težko zbrati dovolj denarja za lasten dom.
JANEZ PREJAC
STANOVANJSKA GRADNJA V LENDAVSKI OBČINI
Letno 30 stanovanj
Otroci gosposkih viničarjev so še nekako imeli delo, težje je bilo za sinove in hčere kmečkih viničarjev. V mnogih primerih so bili ti pastirji, hlapci in dekle različno plačani: na leto dve obleki, čevlje in perilo, spet drugi so dobili delo plača--no v denarju. Hlapci so spali v hlevih.
Glede obveznega šolanja ža viničarske otroke, ki so bili pastirji, ni bilo preveč strogo. Ob večjih kmečkih opravilih jih je kmet lahko za nekaj dni opravičil. Le redko so se takšni viničarji kasneje izučili obrti. Vsemu je bila kriva revščina. Z vsem tem je bila pogojena viničarska nevednost, zavoljo katere tudi niso mogli sodelovati v javnem življenju. Zaradi stran
Zgodnjejesenski pejsaž iz okolice Jeruzalema. Koder seže oko — lepo obdelani vinogradi (čeprav letos ne kažejo najboljše).
Foto: A. Abraham
karskih spopadov (predvsem med klerikalci in liberalci) so viničarskega človeka snubili zdaj ti, zdaj oni, seveda samo takrat, ko so bile volitve. Pred volitvami so stranke organizirale volilne shode, na katerih so veliko obljubljali. Na teh shodih so se prerekali in včasih tudi pretepali. Takšen predvolilni shod je bil tudi leta 1935 v Ljutomeru, ko so orožniki škropili zborovalce s smrdljivo tekočino iz usnjarniške greznice in enega od zborovalcev — Mavriča s Koga — tudi ustrelili.
Kot smo že napisali, so imeli največ vinogradov ljudje nemškega porekla. Ti so pripravljali pot Hitlerjevi oblasti, v kateri
NEKOČ SO BILI VINIČARJI
so med okupacijo igrali pomembno vlogo. Prepričanje, da se ljudem ne more goditi slabše kot pred vojno, se je kaj hitro pokazalo kot zmotno. Mnoge lastnike vinogradov, predvsem izobražence, so Nemci izgnali v različne kraje, največ v Srbijo. Vinograde so jim zaplenili. Tudi oskrbnike-šafarje so zamenjali s fervalterji, ki niso lepo ravnali ž viničarji.
Tudi kmečki viničarji so sprejeli spremembo mirno; zanje se ni nič spremenilo.
Že junija 1942 so morali mladi moški v nemško vojsko. Ko so prihajali na kratke dopuste, se marsikateri ni hotel več vrniti. Po viničarskih hišah, daleč vstran od gestapovskih in žandarmerijskih postaj, so se ob nočnih urah vse pogosteje oglaševali aktivisti NOB in tudi viničarskim ljudem pojasnjevali, kaj se dogaja doma in po svetu.
Bil je april 1945 in v vinogradih še ni bilo opravljeno nobeno delo. Fronta je divjala po obrobju Slovenskih goric, okupator je grozil, da se bodo morali ljudje umakniti pred fronto. Do tega v osrednjem delu jugovzhodnih Slovenskih goric vendarle ni prišlo; okupatorjevi vojski se je preveč mudilo.
Deveti maj 1945 je bil lep sončen dan. Še dan poprej je bilo vse polno vojaštva ... Mnogi viničarji so ostali brez gospodarjev, ker so ti pobegnili. Zemlja je klicala, zato so v mnogih vinogradih kar brez pobude drugih začeli opravljati najnujnejše.
Nekaj dni po končani vojni je bil sklican zbor prebivalcev. Tudi viničarji so se ga v velikem številu udeležili in bili potem — prvič v zgodovini — izvoljeni, in to v vaške odbore OF.
Vinska letina 1945 je bila še kar dobra. Gosposki viničarji so se rešili šafarjev in feryalter-jev. Jeseni so dobili prvo plačo v svobodi. Pretežni del prejšnjih gosposkih vinogradov je prešel pod državno upravo. Iz nekdanjega viničarja je postal delavec na državnem posestvu. Bili so ti ljudje socialno zavarovani, ob bolezni ali nezgodi jim je bila na voljo brezplačna zdravniška pomoč. Med bolniško odsotnostjo so dobivali denarno nadomestilo.
Kaj takega se v zgodovini vi-ničarstva še ni zgodilo. Bil je to pravi preporod, ki je ljudi spodbujal k delu. Končno je prišla oblast, ki skrbi tudi za vinogradniške delavce.
(DALJE)
Prvotno, so v občini Lendava načrtovali, da bodo v tem srednjeročnem obdobju zgradili 250 družbenih stanovanj, pozneje pa so spoznali, da so se »zapla-nirali« in si zastavili gradnjo 160 stanovanj. Doslej so jih naredili 120, druga pa bodo predvidoma končali do konca leta.
V lendavski občini ni pravega zanimanja za gradnjo družbenih stanovanj. Vzrokov za to je več: gradnja takih stanovanj je draga, potrebna je visoka denarna samoudeležba, neredko so stanovanja-slabo grajena, ne nazadnje pa je tu še problem ogrevanja. Vsi ti vzroki odvračajo tudi .organizacije združenega dela, ki tako 70 odstotkov sredstev, ki jih imajo na voljo za stanovanjsko gradnjo, namenjajo delavcem za	^r9Ctnio.
medtem ko bi moralo biti ravno
IZOSKOK omogoča:
•	dobro toplotno in zvočno izolacijo
•	toplotno stabilnost
•	.prihranek energije do 21%
•	ekonomično in enostavno gradnjo
IZOSKOK vam pomaga prijetno preživeti vroča poletja in mrzle zime.
OPEKARNA KOŠAKI/MARIBOR
Šentiljska 116,
narobe. Tako je delež družbenih stanovanj, zgrajenih v občini Lendava, v primerjavi s 130 tisoč družbenimi stanovanji, kolikor jih letno zgradimo v Sloveniji, minimalen.
Vzrok, da ni družbena stanovanjska gradnja bolj razvejana, pa je tudi komunalna (ne)ureje-nost oziroma (ne)določenost prostora za gradnjo. Od večjih krajev, kjer naj bi se razmahnila ob individualni še družbena stanovanjska gradnja, ima le Turnišče zazidalni načrt.
Tudi gradnja zasebnih stanovanj bi bila cenejša, ko bi bila določena območja za večje soseske. Tedaj bi namreč lahko ustanovili tudi stanovanjsko zadrugo.
Š. SOBOČAN
GRADIMO SODOBNO
Novost na našem tržišču -izolacijska opeka
izdelana iz materiala z mikroporami.
tel. 062/21-018
6
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
kmetijska panorama
Do leta 1990 tristo hektarjev nasadov
Sadjarstvu posvečajo v zadnjem času vse več pozornosti v kmetijskih razvojnih programih. Nosilec razvoja sadjarske pridelave v soboški občini je Panonki-na temeljna organizacija Sadjarstvo in vinogradništvo, ki tovrstno proizvodnjo razvija predvsem na Goričkem, kjer je tam še največ neizkoriščenih možnosti. Tu so v zadnjih letih že uredili 26 hektarjev nasadov jablan, od katerih 18 hektarjev že rodi, 46 hektarjev nasadov višenj, od tega 26 hektarjev v lastnih nasadih in 20 hektarjev v kooperaciji, 20 hektarjev ribeza, predvsem v ko-
bi imeli ob koncu leta 1990 že okrog 250 do 300 hektarjev nasadov. Poudarek bo predvsem na razvoju sadjarstva v kooperacijski proizvodnji, zlasti nasadov jablan in hrušk, skupaj z delovno organizacijo Slovenija Sadje pa bodo začeli z urejanjem nasadov ribeza, malin in robide. Pogoji za to pridelavo so izredno ugodni, saj bo Slovenija Sadje zastonj prispevalo sadike, ne bo pa tudi težav s prodajo. Zaradi vsakoletnih nihanj pri ponudbi industrijskega sadja pa je Slovenija Sadje pripravljeno tudi za sovlaganja v urejanje nasadov industrijskega sadja. Ob takšnem ob-
Zimska pozeba je letos opravila svoje tudi v sadjarstvu, zato je sadja manj, ponekod tudi do 40 in več odstotkov. Pozeba sicer ni bila takšna, da bi bilo potrebno, nasade obnavljati, saj so pomrznili le cvetni nastavki, k škodi pa je svoje dodala še toča, ki je padala 30. junija in 31. julija. Tako bodo v tozdu Sadjarstvo in vinogradništvo od načrtovanih 400 ton letos nabrali le okrog 250 ton, od tega slabo tretjino prvovrstnih. Tako kot prejšnja leta bodo tudi letos 75 odstotkov pridelka prodali Poljoprometu z Reke, preostalo sadje pa bodo ponudili domačim kupcem. Jabolka bodo začeli prodajati danes v skladišču v Puconcih (prostori bivše opekarne), prodajali pa bodo vsak dan od 12. do 16. ure. Potrošnikom bodo na voljo sorte jonatan, zlati delišes, gloster, jonagold in ajdared, cene pa so od 70 do 120 dinarjev za kilogram, odvisno od sorte in kakovosti. Mnogi bodo kupovali predvsem drugi kakovostni razred, to so jabolka, ki so poškodovana od toče, vendar lupina ni prebita in ne bodo segnila.
operaciji, saj imajo lastnih nasadov le 3,5 hektarja, letos pa so pri kooperacijski pridelavi zasadili še 6,5 hektarja lešnikov.
Ker je ta temeljna organizacija šele v razvoju, vseh planskih ciljev v tekočem srednjeročnem obdobju ne bodo uresničili, saj skrbijo zdaj predvsem za odkup zemljišč. So pa samo letos za lastno pridelavo zasadili 8,5 hektarja z jablanami ter 5 hektarjev z višnjami, poleg tega pa še 6,5 hektarja z višnjami v sodelovanju s kmeti. Pravijo pa, da bodo zamujeno nadoknadili v prihodnjem srednjeročnem obdobju, ko naj bi letno uredili od 25 do 30 hektarjev novih nasadov, tako da
segu pridelave pa v temeljni organizaciji Sadjarstvo in vinogradništvo načrtujejo tudi gradnjo hladilnice za sadje v Puconcih z zmogljivostjo 3 tisoč ton.
Osnova za kakovostno sadjarsko pridelavo je gotovo tudi vzgoja in dodelava sadnih sadik, ki ji prav tako namenjajo posebno skrb. Ta temeljna organizacija je tačas največji pridelovalec sadik v Sloveniji, poleg lastnih potreb s sadikami oskrbujejo še vrtičkarje in nekatere delovne organizacije, že prihodnje leto pa bodo sadike iz lastne drevesnice izvozili na zahodnoevropski trg.
L. Kovač
ZADRUŽNO KMETIJSTVO V LJUTOMERSKI OBČINI
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Geza Džuban, kmet. inž.
SETEV PŠENICE
Nove naloge pri samooskrbi in tržni proizvodnji ozimnih žit zahtevajo tudi primerno skrb in vlaganje pri teh poljščinah. V teku je setev ječmena, rži in poskusnih površin tritikale. Pred nami je setev pšenice.
Da bi dosegli primeren pridelek, bi morali nameniti skrb pri pridelovanju pšenice:
1.	kolobarju,	4. izbiri sort,
2.	pripravi zemlje za setev, 5. setvi,
3.	gnojenju,	6. zatiranju plevela.
Kolobar je dobro znan starim pridelovalcem pšenice ali vsem dobrim kmetom. Opozorilo je namenjeno samo temu, da ne bi sejali pšenice za koruzo, kjer je bilo uporabljeno več kot 5 kg atrazinov (atrapin, radazin), in ne pšenice za pšenico ali za katerimi drugimi . ozimnimi žiti. Izjeme so možne, toda reševati jih je potrebno skupaj s strokovnjakom.
Priprava za setev je v pravočasnem oranju do primerne globine. Da dosežemo normalen vznik, omogočimo vsedanje zemlje, tako da jo preorjemo 15 do 20 dni pred setvijo (če je dež) ali pa jo primerno stisnemo (krožna brana, valjar). V letošnjem letu bo to zelo pomembno, saj se bo izsušena zemlja težko vsedala, če v kratkem času ne dobimo obilnega dežja
Gnojenje: Vsakemu pridelovalcu pšenice je jasno, da pšenice ne gnojimo z organskimi gnojili, to je hlevskim gnojem ali gnojevko. Fosfor in kalij odmerjamo na osnovi založenosti tal. Ker imamo v večini primerov slab pregled nad založenostjo tal s posameznimi hranili, odmerimo približne doze. Tako bi bilo potrebno.
—	v revnih tleh	100 kg	P20s	in	160 kg	K20/ha,
—	v srednje založenih	90 kg	P20s	in	140 kg	IG0/ha,
—	v dobro založenih	60 kg	p20s	in	100 kg	IG0/ha.
Pri slabo založenih (revnih) tleh celotno	količino	fosforja in kali-
ja zaorjemo, pri dobro založenih pa ga delno lahko dodamo spomladi.
Izredno pomembna je prehrana posevka z dušikom, ki ga razdelimo na več obrokov. Količine dušika odmerjamo na osnovi radovit-nosti tal, podnebnih razmer, zahtevnosti sorte in pričakovanega pridelka.
dovolj! Podražitvam gnojil bo sledila podražitev pridelkov itd. Ce bomo gnojili premalo, izgubimo vloženi dinar še nekajkrat.
Primer:
— slabo gnojenje: 250 kg NPK 6—8—18 — slab pridelek 40 dt/ ha;
— dobro gnojenje: 700 kg NPK 6—18—18 — dober pridelek 55 dt/ha;
— rezultat: dodatni stroški 18.000 din — dodatni dohodek 80.000—90.000 din/ha;
Razumljivo je, da moramo za visok pridelek dosledno izvesti še vse druge ukrepe.
Setev
Prvi pogoj za dobro setev-je zagotovitev primernega semena. V letošnjih pridelovalnih razmerah imamo ponovno idealno možnost dobiti seme primernih sort, ki je kakovostno, potrjeno, prečiščeno, razkuženo in atestirano. Cena semenske pšenice v letošnji setvi je v pogodbeni pridelavi takšna, da bi lahko v veliki meri zamenjali seme. Kmečki pridelek je manj uporaben, ker ne moremo opraviti najnujnejših postopkov dodelave semena. Odvisno od vremenskih razmer naj bi sejali pšenico med 5. in 20. oktobrom. Čim poznejša je setev, tem več semena uporabimo; za vsak teden zakasnitve povečano količino za 10 odstotkov. Kalivost primernega semena naj bo vsaj 93-od-stotno in čistota najmanj 98-odstotna. Gostota intenzivnih sort naj bo 600—700 kalivih zrn na m2. Čim večja je teža 1000 zrn (absolutna teža), tem večja količina semena je potrebna za enoto površine.
V prodaji so različne sorte z različnimi težami 1000 zrn. Tako bi v normalnem roku na osnovi nekaj primerov morali sejati naslednje količine
	N kg/ha	KAN-a
pred setvijo	30	(NPK)
ob koncu zime	55	200
ob kolečanju	40	150
Skupaj	125	350
L Teža 1000 zrn (v g)	količina semena na ha	
	600 zrn/m2	700 zrn/m2
35	230	270
40	263	307
45	296	346
Pri poznih setvah količino dušika povečamo, pri z organskimi gnojili močno gnojenih njivah pa nekoliko zmanjšamo.
Varnost posevka pred boleznimi in poleganjem zagotovimo s CCC pripravki in s primernimi fungicidi spomladi.
Seveda so količine okvirne, če nimamo analize tal. Vendar pa smo — če se z izbiro in količino nitrofoskala jeseni približamo tem normativom — že v grobem posevku zagotovili dobro prehrano. Ta pa je osnova za visok pridelek. Na prodaj so nitrofoskali, ki so primerni za jesensko setev (6—18—18, 9—18—18, 5—20—20, 6—26—26) količine si sami izračunamo. Pomembno je, da gnojimo
VEČJA PROIZVODNJA PA TUDI TRZNOST
Izteka se zadnje leto tega srednjeročnega obdobja, zato kmetij-ci zdaj že lahko ocenijo, kako so naloge v obdobju 1981 — 1985 uresničili. V ljutomerski občini so že napravili oceno dosedanjega razvoja v zasebnem kmetijstvu, ki je organizirano v Kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci ter v TOK Ljutomerčan. Osno-
vna ugotovitev v tej oceni je, da so bili cilji za to srednjeročno obdobje postavljeni precej smelo, zaradi močno poslabšanih gospodarskih razmer pa se le-ti ne uresničujejo.
Tako je v Kmetijski zadrugi Ljutomer-Križevci vsa kmetijska proizvodnja v zasebnem sektorju pod načrtovano, saj so do začet-
OD 1. OKTOBRA NIŽJE OBRESTNE MERE
Kmetijstvo je tako a.li tako na psu, kaže pa, da zdaj niti od obresti več ne bova mogla živeti.
ka letošnjega drugega polletja spitali le nekaj več kot 10 tisoč glav mladega pitanega goveda in tako načrt izpolnili manj kot 65-odstotno, le za dobra dva odstotka bolje pa je bilo pri pitanih prašičih, ki so jih v teh letih spitali 101.500. Nekoliko boljši je odkup mleka, ki so ga od kmetov odkupili 430.530 hektolitrov in tako načrt izpolnili za nekaj več kot 80 odstotkov. Še slabše rezultate, glede na planska predvidevanja so dosegli v poljedelstvu, saj so v teh petih letih od kmetov odkupili le 4.317 ton pšenice ali slabih 43 odstotkov načrtovanih količin, sladkorne pese pa so odkupili 21.343 ton in tako načrt (brez letošnjega pridelka) izpolnili le 24,6 odstotno.
Tudi načrta naložbenih vlaganj v tej kmetijski zadrugi niso izpolnili. Le-ta so zlasti zastala v prvih dveh letih tega srednjeročnega obdobja, ko banka ni odobravala posojil za zasebno kmetijstvo, z lastnimi sredstvi pa so lahko financirali le najnujnejše naložbe. Tako so od načrtovanih 377.550.000 dinarjev naložb v zasebno kmetijstvo preko hranilno-kreditne službe do srede letošnjega leta vložili le slabih 331 milijonov dinarjev, poleg vlaganj v gradnjo proizvodnih zmogljivosti in nakup mehanizacije pa so namenili še nekaj čez 120 milijonov dinarjev za osuševanja
na zasebnih kmetijskih zemljiščih. Ta so opravili na 632 hektarjih, na vseh osušenih površinah pa so izvedli tudi zložbe.
Čeprav v ljutomerski občini planskih ciljev niso uresničili, pa smelo načrtujejo razvoj v zadružnem kmetijstvu v novem srednjeročnem obdobju. Tako naj bi kooperanti Kmetijske zadruge Ljutomer-Križevci v obdobju 1986—1990 oddali 11.500 glav mladega pitanega goveda, 91.700 prašičev in nekaj več kot 441 tisoč hektolitrov mleka. Predvsem na račun še večje intenzifikacije in tržnosti pa naj bi bistveno povečali tudi poljedelsko pridelavo. Pridelava pšenice in sladkorne pese naj bi se skoraj podvojila, saj naj bi v tem času odkupili 8.410 ton pšenice in 41.900 ton sladkorne pese. Močno povečanje proizvodnje v prihodnjem srednjeročnem obdobju načrtujejo tudi v TOK Ljutomerčan, ' kjer bodo v tem času spitali nekaj več kot 56 tisoč prašičev in 4.580 glav govedi, za potrebe družbenih farm bodo vzredili 104.500 pujskov, povečanje pridelave pa načrtujejo tudi v poljedelstvu in vinogradništvu. S 13.800 tonami sladkorne pese bodo to pridelavo skoraj potrojili, pšenice bodo oddali 2.600 ton ter odkupili od kmetov 5.700 ton grozdja.
L. Kovač
Naj navedem nekaj podatkov nekaterih pošiljk semena določenih sort in njihovih tež na 1000 zrn: mačvanka 44, lonja 35, pitoma 44, baranjka 34, balkan 45 itd. Poudarjam! To so samo primeri in ne držijo za vse pošiljke! Gosta setev zahteva dosledno izvajanje agrotehnike. Pri setvi seveda ne smemo pozabiti na pravilno naravnano sejalnico. Ker so na terenu različne sejalnice z različnimi sistemi iz-metavanja, praktično ni mogoče svetovati kakršne koli regulacije, pač pa je potrebno opraviti navaden dvoriščni preskus:
—	izmerimo obseg pogonskega kolesa sejalnice;
—	izmerimo delovno širino sejalnice — (število vreč X medvrstna razdalja);
—	pomnožimo obseg in delovno širino, dobimo površino, ki jo posejamo ob enem obratu kolesa;
—	100 m2 delimo z dobljeno površino in dobimo število obratov kolesa na 1 ar = 100 m2;
— torej primer: obseg kolesa = 2,50 m del. širina = 2,0 m površina na 1 obrat = 2 x 2,5 = 5,0 m2 100 m2 : 5 = 20 obratov na 1 ar
— dvignemo pogonsko kolo, previdno, enakomerno zavrtimo kolo 20 krat, ko nam mora izmetati zaželjeno količino, to je npr. 380 kg/ha: 100 = 2,8 kg na 1 ar pri 20 obratih kolesa. Vsako odstopanje primerno popravimo — nastavimo.
Naprednejši pridelovalci bi se morali odločiti tudi za stezasto Setev. Na ta način si označimo z izpuščenimi vrstami vozne poti, ki jih uporabimo ob vsakokratnem trošenju gnojil in škropljenju z zaščitnimi sredstvi. Priporočljivo je, da tukaj sodeluje predstavnik strokovne službe. S tem se izognemo praznim delom posevka oziroma površini, ki je dvakrat obdelana. S tem načinom žetvene površine ne zmanjšujemo. Traktorskim kolesnicam se ne izognemo v nobenem primeru. Pri tem načinu setve pa seveda moramo uskladiti delovno širino traktorja, sejalnice, škropilnice in trosilca gnojil.
Sorte, ki so jih določile strokovne službe:
— superzlata, mačvanka, lonja, baranjka, balkan, nizija, dukat,  Slavonija, pitoma
Zadnji dve sta poskusni druge so znane že iz prejšnjih let. Balkan sejemo tudi na manj rodovitna območja nizijo pa na območjih, izpostavljenim divjadi. Dukat moramo sejati zgodaj!
Zatiranje plevela
Pri nas ni običajen način zatiranja plevela v jesenskem obdobju. Razpoložljiva zaščitna sredstva nam to omogočijo, posebno če so vremenske razmere ugodne. Dovoljen in priporočljiv je način:
—	dicuran 500—3,-4 kg/ha takoj po setvi. Na ta način zatremo srakoperce, njivski lisičji rep in enoletni širokolistni plevel (smolenca ne zatremo):
Spomladi še enkrat škropimo s hormonskimi pripravki — tudi v nekoliko poznejši fazi razvoja.
Na ta način se izognemo morebitnim slabim vremenskim razmeram spomladi (blato, mraz), ko običajno kasnimo s pravočasnim škropljenjem posevkov proti plevelom.
(HTj OPEKARNA MARIBOR •	_	------------
□ =SE—... GRADITELJI
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0150 km
MONTAŽNI STROPOV! »NORMA«
.SZ Teleta
-i SPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI	(0.62) 39-911
l enakimi ugodnostmi lahko dobite naše strope v vseh trgovinah ^gradbenim materialom veletrgovine Potrošnik Murska Sobota.
JESENSKA DRAŽITEV
	M. Sobota G.	Radgona	Ljutomer	Lendava
paprika	100-140	140	97	120
paradižnik	100-117	120	97	100
feferoni	164—400			
česen	220-400	200		200
čebula	60-100	60-80	60	60-80
solata	117-200		100	120
krompir	45-70-80	60	46	60
kumare	250	250		
zelje	60-150	65	78	100
jajca	18-21		28-	25,50
grozdje r.	200	220	213	200
grozdje b.	200—190	200	171	200
hruške	150-200	150	153	150
jabolka	150-130	150	76	150
slive	200-120		150	
banane	360		360	
breskve	250		250	250
limone	400		393	
(Te cene so	veljale konec prejšnjega tedna)			
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAJ
naši kraji in ljudje
VERŽENSKI UTRINEK
BRIGADIR - VETERAN
Prav te dni je v Veržeju in okolici živahno, predvsem pa delavno. Pravzaprav to ni nič posebnega, saj so krajani te krajevne skupnosti več ali manj vedno aktivni, prizadevni, saj se zave
Vseh akcij v krajevni skupnosti se krajani lotevajo skupno, če pa je potrebno tudi z lokalnimi delovnimi akcijami mladih. Na posnetku je ena takšnih akcij.
dajo, da le z delom dosežejo vidne rezultate in seveda ob tem tudi uspehe. In akcija, ki jim te dni jemlje prosti čas je namenjena posodabljanju in širitvi telefonskega omrežja. Čeprav je Veržej že dobro opremljen z osnovno telefonsko mrežo, pa sama kakovost ni zadovoljiva. Tudi okoliška naselja v krajevni skupnosti-niso v celoti vključena v omrežje, zato so že v srednjeročne plane krajevne skupnosti zapisali, da bo širitev telefonije ena od prednostnih nalog. Tako bodo prihodnje leto priklopili novo telefonsko centralo v Veržeju in Ljutomeru, ki bo izboljšala kakovost in seveda hitrost telefoniranja. V Veržeju bo to 760 številčna cen-tra'a' fxja Ljutomersko centralo bodo priključeni naročniki iz vasi Šalinci in Krištanci — to bo prihodnje leto spomladi, priklju
čili pa se jim bodo tudi krajani Babinec.
In kot smo že zapisali, prav te dni kopljejo jarke in pripravljajo teren za napeljavo telefonskega kabla v naselje Bunčani in del
Veržeja. Ko bo ta del končan, bodo nadaljevali v naseljih Banovci in Grlava. V teh štirih naseljih bodo tako dobili 180 novih telefonov. Posamezniki bodo morali prispevati okoli 120.000,00 dinarjev, sami bodo morali kopati jarke in postavljati telefonske drogove, ki jih bodo tudi prispevali. Celotna vrednost omrežja je v višini 20 milijonov
Nadaljevanje planinske šole
Planinsko'drustvo Matica in Klub mladih Murska Sobota organizirata nadaljevanje planinske šole. Med drugim bodo obravnavali zanimive teme o nevarnostih v gorah, vremenoslovju. orientaciji in podobnem. Prijave za planinsko šolo zbirajo do 5. oktobra v soboškem Klubu mladih.
-še
dinarjev, sami pa pravijo, da bodo s prostovoljnim delom prihranili približno 2 milijona dinarjev.
Seveda pa urejevanje telefonije ni edina naloga, ki seje lotevajo te dni. V kratkem bodo na poljske ceste v krajevni skupnosti pričeli navažati gramoz, da bodo le-te preko zime dobro utrjene in pripravljene na spomladanska poljska opravila, ki jih kmetje opravljajo mehanizirano.
Tudi to je ena od nalog iz njihovega referendumskega programa.
Sicer pa so poleg naštetih nalog v krajevni skupnosti Veržej v letošnjem letu opravili številne naloge, predvsem pri utrjevanju njihovega turistično olepševalnega društva, ki organizira tradicionalno prireditev Mesec narcis in ki je že dalj časa eno najaktivnejših društev v tej krajevni skupnosti.
Tudi eno najpomembnejših nalog s področja družbenopolitičnega dela v krajevni skupnosti so opravili — evidentiranje kandidatov za najodgovornejše funkcije v krajevni skupnosti, občini, republiki in federaciji, sedaj pa se družbenopolitične organizacije pripravljajo na drugo fazo, ko bo iz evidentiranih potrebno izbrati kandidate. Za to-nalogo so se v krajevni skupnosti dobro pripravili.
Dušan Loparnik
Med tisočimi, ki so bili neposredni udeleženci povojne gradnje nove Jugoslavije, je bil tudi naš sogovornik Avgust Jaušovec iz Spodnjega Kamenščaka pri Ljutomeru.
Brigadir—veteran Avgust Jaušovec iz brigadirskih dni.
Rodil se je v Ormožu, tu je tudi obiskoval osnovno šolo, nakar je zaključil poklicno elektro šolo v Mariboru. Aktiven je bil v mladinski organizaciji, z nedopol-njenimi 17 leti je bil že med brigadirji mladinske delovne akcije Sabac—Sarajevo. Tu je bil leta 1947, in še danes se spominja povojnega brigadirskega življenja. Opravil je dopisniški tečaj. Del brigadirskega življenja je preživel na trasi, pomagal pa je tudi v tiskarni Borbe v Zenici. Naslednje leto je sodeloval na delovni akciji v Sežani v sklopu brigade s Ptuja. Gradili so progo Sežana— Dutovlje. Bil je komandir voda, opravljali pa so naporna in predvsem odgovorna minerska dela. Avgust poudarja, da so na delovnih akcijah dajali izreden pomen kulturnemu in športnemu življenju. Leta 1949 je sodeloval pri gradnji avtoceste Ljubljana—Beograd, kjer je bil intendant brigade. S tem pa njegovo udarniško delo ni bilo zaključeno.
Preselil se je na Kamenščak in si tu ustvaril dom. Potrebno je bilo elektrificirati vasi. In za taka
AVGUST JAUŠOVEC
opravila so bile spet potrebne pridne roke. Tudi Avgustove so bile med njimi. S ponosom pokaže Avgust posebno pohvalo za vložen trud pri gradnji nizkonapetostnega električnega omrežja v Pristavi.
Svojo mladostno aktivnost kaže še danes. Kako tudi ne, ko pa je predsednik domačega gasilskega društva. Aktivno deluje tudi v drugi krajevni samoupravi. Je dobitnik številnih pohval in
GASILSKO DRUŠTVO ODRANCI
Nova pridobitev
Gasilsko društvo v Odrancih je kupilo gasilski avto TAM 80 T, za katerega je sicer glavnino sredstev prispevala občinska skupnost za varstvo pred požarom (milijon 900 tisoč), vendar je tudi delež odranskih gasilcev precejšen: 720 tisoč dinarjev. Izkazal se je tudi pokrovitelj: temeljna zadružna organizacija Črenšovci, ki je primaknila 100 tisoč dinarjev.
Slovesnosti se je udeležilo veliko domačinov, prišli pa so tudi predstavniki gasilskih društev iz
Ob prevzemu gasilskega vozila v Odrancih.
priznanj, med drugim je pred leti prejel tudi bronasto priznanje OF. Svoje bogate izkušnje nevsiljivo prenaša na mladi rod. Več let je vodil in še vodi kulturne prireditve v naselju, domačini se še zmerom z zadovoljstvom spominjajo lutkovnih prireditev, ki so nastajale o njegovi zamisli. Precej časa je izobraževal tudi mladinski gasilski kader, ki mu je danes hvaležen za številne koristne napotke.	STRU
bližnjih vasi. Poleg nagovora, deklamacij in nastopa folklorne skupine je bila še podelitev priznanj za dolgoletno delo v gasilskih vrstah. Prejeli so jih nekateri domačini, sicer pa je priznanja podelilo tudi gasilsko društvo.
Pred leti so v Odrancih zgradili lep gasilski dom, zdaj so dobili sodobno gasilsko vozilo; tako imajo prostor za hranjenje gasilske opreme. Zelo skrbijo tudi za gasilski podmladek.
Š. S.
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAN 8
ŠE O TEŽAVAH V SOBOŠKI PANONIJI
Posledice napak iz preteklosti
Močan padec povpraševanja po izdelkih kmetijskega pro- grama, prevelike zaloge, težak likvidnostni položaj in previsoke obresti, ob vsem tem pa še nezasedenost proizvodnih zmo-
Igljivosti — vse to so težave, ki so pomursko kovinskopredelovalno industrijo pripeljale v skrajno neugoden in zaskrbljujoč položaj. Težave pa niso od včeraj, pač pa so se kopičile že vrsto let, so med drugim ugotovili tudi komunisti osnovnih orga-
Inizacij zveze komunistov v delovni organizaciji Panonija, ki združuje temeljni organizaciji Blisk in Kmetijska mehanizaci-ja. Težave še posebej čutijo v slednji, ki je ob polletju imela 138 milijonov dinarjev izgube.
IZ reševanjem težav ne kaže več odlašati, zato so se v Panoniji že lotili nekaterih ukrepov. Ob iskanju dodatnih del, predvsem z opravljanjem storitev za druge organizacije združenega dela, naj bi kar najbolj zapolniif proizvodne zmogljivosti
Iin dosegli čim bolj polno zaposlitev delavcev, nekaj delavcev pa so že prerazporedili v druge delovne kolektive, predvsem znotraj sestavljene organizacije IMP. Stekla je tudi akcija za zmanjševanje zalog, ki pa ni dala željenih rezultatov, v avgustu pa se je položaj na področju zalog ponovno zaostril.
I Sanacijski program so si v Panoniji zastavili dokaj smelo in tisti, ki razmer v tej delovni organizaciji ne poznajo dovolj dobro, bi skorajda lahko bili prepričani, da prihaja v Panoniji do temeljitih sprememb. Se nam pa vseeno zastavlja vprašanje,  ali bo ta program možno uresničiti, saj je le malo verjetnosti,  da bi temeljna organizacija Kmetijska mehanizacija tudi v pri- hodnjem letu poslovala brez izgub. Med kratkoročnimi sanacijskimi ukrepi so namenili posebno skrb temeljiti analizi se-
Idanjega proizvodnega programa, iz katerega bodo izločili vse tiste programe, ki ne dajejo vsaj minimalne akumulacije. Da jih ne bi še bolj bremenile zaloge, so se zavestno odločili tudi za zmanjšanje proizvodnje, ki je bila ob polletju že manjša za
126 odstotkov. Do konca leta bodo v druge organizacije preraz- | poredili še nekaj delavcev, intenzivno pa iščejo nove proizvodne programe. Ustreznega naj bi jim že spomladi predložila se- I stavljena organizacija IMP. Seveda je ob vsem tem potrebna še
I finančna sanacija, predvsem zagotovitev kakovostnih dolgoro- I čnih virov, saj je zdaj kar 90 odstotkov vseh virov kratkoročnih, samo za obresti pa so morali v letošnjih prvih šestih me- ] secih plačati več kot 200 milijonov dinarjev.
Ob iskanju rešitev za nekatere objektivne zunanje vzroke I £ za nastale težave pa se bodo morali v Panoniji v prihodnje še I  bolj opreti na lastne sile ter odpraviti nekatere notranje slabo- I sti. Težave, ki jih v Panoniji še posebej čutijo, so namreč v ne-
Imalo primerih posledica lastnih napak v preteklosti — pri tem I mislimo predvsem na neustrezne proizvodne programe — zato I bi bilo prav, da vse slabosti samokritično ocenijo; med drugim I tudi premajhno skrb za kadrovsko krepitev delovne organiza-cije, neustrezen odnos do dela, zavzemanje za zmanjševanje .
 stroškov proizvodnje in še kaj. Ni pa seveda dovolj, da slabosti I I le ugotavljajo, pač pa je treba razmere tudi spreminjati.
Od vseh zaposlenih v Panoniji je sedaj v največji meri od-
Ivisna nadaljnja usoda te delovne organizacije. Težave so se na-  mreč tako zaostrile, da se je že začelo zastavljati vprašanje na- I daljnjega obstoja, likvidacija pa bi imela usodne posledice ne I le za ta delovni kolektiv, pač pa tudi za širšo družbenopoliti- •  čno skupnost.	
L. Kovač
GORENJE VARSTROJ NA SEJMU V ESSNU
Še večji prodor na tuje
Sredi prejšnjega tedna so v Essnu v Zvezni republiki Nemčiji zaključili letošnji sejem varjenja in rezanja. Gre za ugledno prireditev, ki je vsako četrto leto. Letos je bilo 580 razstavljalcev iz 60 držav, iz Jugoslavije le Rade Končar in Gorenje Varstroj iz Lendave, ki je poleg novih varilnih aparatov iz hobi in profesionalnega programa razstavil še napravo za sočelno varjenje armatur v gradbeništvo vertivar 80. To napravo je Varstroj patentno zaščitil v Jugoslaviji, Zvezni republiki Nemčiji, Italiji, Franciji in Sovjetski zvezi.
Razstavki Varstroja so na sejmu v Essnu zbudili veliko pozornost. Obiskovalci — bilo jih je čez 100 tisoč — so se zanimali za nove izvedenke izdelkov varilne tehnike, kot so varilni transformatorji do 200 amperov (ti so namenjeni predvsem domači uporabi;, pa tudi za močnejše varilne aparate. Posebej je razveseljivo, da bo Varstroj po zaslugi prikaza na sejmu že v kratkem prodal na tuje okrog 10 verti-varjev. Obiskovalci so se zelo pohvalno ocenili dosežke tega lendavskega kolektiva.
Udeležba Lendavčanov na sejmu v Essnu pa je koristna tudi za posameznike; ob ogledu izdelkov drugih so se seznanili z njihovimi . dosežki in pri tem ugotovili, da ne zaostajajo za njimi. Je pa res, da gre razvoj hitro naprej, o čemer pričajo tudi prototipi varilnih naprav za prihodnje stoletje. Dodamo naj še, da Varstroj letno izvozi na tuje poleg drugega tudi 40 tisoč malih, varilnih aparatov. V prihodnje se
jim obeta še večja prodaja.
Š. S.
GIDOS LENDAVA
Enakopravneje deliti pogačo
V delovni organizaciji Gidos (gradbena in inštalacijska dejavnost, obrt in storitve) so z reorganizacijo ustanovili dve temeljni organizaciji združenega dela: komunalo in obrt. Poslej si obeta ta 180-članski kolektiv hitrejši razvoj v posameznih dejavnostih. Tudi zato, ker so močno okrepili strokovni kader. Prizadevajo si opravljati obrtna in inštalacijska dela ne le v domači občini, ampak tudi izven nje, tudi na tujem. Ker se s podobno dejavnostjo v Lendavi ukvarja še nekaj organizacij združenega dela, v Gidosu veliko pričakujejo od sporazuma, s katerim bi opredelili pdoročja dela posameznih podjetij. Zavzemajo se torej za enakopravnejšo delitev »pogače« (pridobivanje del). Ker pa imajo že zdaj nekatere lastne proizvodne dejavnosti, na primer kamnoseštvo in mizarstvo, bodo razširili tudi te. V mizarskem obratu že zdaj izdelujejo nekatere izdelke za Slovenijales, v prihodnje pa naj bi bilo tega več.
V lendavskem Gidosu ambicij sicer ne manjka, a se zavedajo realnih možnosti na tržišču, zato je njihov nastop umirjen, pa zato toliko uspeš
nejši.
Š. S.
Preoptimistično načrtovanje
Osnutek družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1986—1990 je postavljen preveč optimistično, ne nakazuje pa v zadostni meri možnih finančnih poti za uresničitev mnogih nalog. Zaposlovanje je že ena izmed takih stvari, saj na tem področju predvidevajo polno zaposlenost. Tega pa ha manj razvitih območjih v naši republiki, kamor je treba všteti Pomurje in s tem tudi soboško občino, ne bo možno do-
seči v tako k-atkem času. To so poudarili na seji izvršnega sveta v Murski Soboti, na kateri so se še posebej zavzeli za skladnejši razvoj, čeprav so opazni nekateri premiki.
Razumljivo je, da so v razpravi precej pozornosti namenili tistemu delu osnutka slovenskega družbenega plana, kjer je govor o kmetijstvu. O tem je sicer vse lepo napisano, so opozorili, toda
ŠTIPENDIRANJE
NI INTERESA
V delovni organizaciji INA-Nafta Lendava so nedavno razpisali večje število štipendij za študij na šolah tehniške stroke. Prejeli so nad 70 prošenj, vendar je bilo iz Pomurja oziroma Slovenije le toliko kandidatov, kot je prstov na eni roki, vsi drugi pa so iz sosednje republike. Postavlja se nekaj vprašanj; so naši dijaki in študentje gmotno tako dobro preskrbljeni, da ne potrebujejo kadrovske štipendije? Dalje: Morda pa strojništvo in drugi tehniški poklici niso tisto, kar privlači in v čemer (ne) vidijo svojega kosa kruha? Pa tudi tako lahko vprašamo: Starši, dijaki, študentje ... ali še vedno živite v iluzijah in vidite »bodočnost« v uglednem (družboslovnem) poklicu — v, topli pisarni?
Zelje so eno, dejstva so drugačna. Škoda le, da marsikdo tega noče in noče verjeti, potem pa se huduje, ko je tako ali drugače tepen-
Š. S-
Tudi Solidarnost
v težavah
Čeprav gre za le manjši znesek, 230 tisoč dinarjev izgube ob polletju, pa se je 56-članski kolektiv invalidskih delavnic Solidarnost iz Murske Sobote znašel v določenih težavah. Poglavitni razlog za to je v tem, da so imeli v tem času premalo dela, poleg tega pa so se tu in tam pojavljale motnje v medsebojnih odnosih zaposlenih. Nič čudnega potemtakem, da so v prvi polovici letošnjega leta beležili komajda 73-odstotno izpolnitev načrtov.
V tem času so osebne dohodke sicer v znatni meri povišali, toda povprečni OD ob polletju, ki je znašal nekaj čez 26 tisoč dinarjev, je še vedno dokaj nizek. Zanimivo je, da je bilo razmerje med najvišjim in najnižjim osebnim dohodkom samo 1:2,1. Poleg tega jih je ves čas pestila prostorska stiska, zato ne morejo zaposliti novih delavcev in ne kupovati sodobnejših strojev. Čeprav je Solidarnost kolektiv, kjer so večinoma zaposleni invalidi, niso bili deležni nobenih olajšav in so morali gospodariti kot vsaka druga delovna organizacija.
Očitno pa bo treba v prihodnje upoštevati posebnosti soboških invalidskih delavnic, ki so za soboško občino — in tudi širše — pomembna pridobitev. Pri tem pa ne bi smeli pozabiti na širitev razvojnega programa, in uvedbo novih programov, zato bodo v invalidskih delavnicah izdelali zasnovo naložbenih del in ejaborat z utemeljitvami o razširitvi prostorov. S tem bo omogočena večja izkoriščenost strojnih naprav. Hkrati pa bo treba razmišljati o boljši organizaciji dela, da bi vsi delavci čim bolj izkoristili delovni čas. Zdaj se namreč pojavljajo tudi posamezniki — pa ne med invalidi — ki včasih nevestno opravljajo svoje delovne dolžnosti. Poleg tega bodo
morali načrt prihodkov prilagoditi dejanskim razmeram in do konca letošnjega leta povprečni osebni dohodek povečati od zdajšnjih 26000 na 36000 dinarjev, s čimer bodo gotovo spodbudili zaposlene k še boljšemu delu. Da bi pokrili izgube pa pričakujejo, da bo to možno s sredstvi samoupravnih interesnih skupnosti. Ob vsem tem pa bodo morali svoj program razvoja v invalidskih delavnicah Solidarnost prilagoditi oziroma uskladiti z usmeritvami občinskega srednjeročnega načrta.
Milan Jerše

LENDAVA
USPOSABLJANJE
PRIZADETIH
Te dni so v Lendavi zaceli preurejati stavbo na Mlinski ulici, v kateri bodo uredili delavnice za delo v posebnih razmerah. V prostorih bosta dve delavnici, prostor za malico, prostor za strokovno osebje, garderoba, sanitarije ter skladišče materiala in gotovih izdelkov. Naložba bo vredna 4 milijone 132 tisoč dinarjev in jo je »pokrila« občinska skupnost socialnega skrbstva. V delavnicah se bo usposabljalo za delo in življenje okrog 15 duševno prizadetih odraslih oseb iz lendavske občine.
Le-ti bodo med drugim šivali različne prtičke, izdelovali copate in se poskusili v tkanju, opravljali pa bodo tudi razna manj zahtevna dela za organizacije združenega dela.
Delavnice za duševno prizadete bodo organizirali v okviru osnovne šole Jože Kramar-Juš.
Š. S.
• IZKORISTITE UGODNOST IN KUPITE TRAKTOR ZA VAŠO KMETIJO ŠE DANES V NAJBLIŽJI POSLOVNI ENOTI.
v praksi je še vedno veliko neznank, ki onemogočajo primerno načrtovanje. Nujne so konkretne akcije, saj gre pri kmetijstvu za stalen proces, ki obenem omogoča razvijanje drugih dejavnosti. Zato naj bi po mnenju članov soboškega izvršnega sveta v omenjeni dokument vnesli besedilo o tem, da se na kmetijskih območjih hitreje razvija tudi industrija, s čimer je povezan proces dea-grarizacije. O tekstilni industriji pa so menili, da naj črtajo tisti del besedila, ki govori o zmanjšanju dodelavnih poslov, saj le-ti prinašajo precejšen del dohodka. Opozorili so tudi na nujnost enotnega sistema solidarnosti v SR Sloveniji, kar je še posebno pomembno za zdravstveno varnost, ki je dokaj različna. Glede gradnje cest pa naj se v gradivu opredelijo viri sredstev za modernizacijo regionalnih cest v naši republiki.
V nadaljevanju seje so podprli uskladitev bilance sredstev sisov družbenih dejavnosti v soboški občini za letošnje leto, ki je v skladu z družbenopolitičnimi usmeritvami, po katerih zagotavljajo enak družbenoekonomski položaj delavcev v družbenih dejavnostih z zaposlenimi v gospodarstvu. Tako bo rast skupne porabe letos znašala 77,4 odstotka, zaradi česar bodo v novembru in decembru nekoliko spremenjene prispevne stopnje. To velja zlasti za prispevne stopnje iz dohodka, ki se bodo od 1. novembra povečale za 0,52 odstotka, in sicer v občinski zdravstveni skupnosti za 0,50 in raziskovalni skupnosti za 0,02 odstotka. V globalu pa bodo prispevne stopnje iz bruto OD ostale nespremenjene, čeprav se bodo pri občinski izobraževalni skupnosti povečale za 0,48 odstotka, v skupnosti otroškega varstva bodo nižje za 0,23 v skupnosti socialnega skrbstva pa za 0,25 odstotka. Pri tem so upoštevali izhodišča, kot so rast materialnih stroškov, osebnih dohodkov in minimalna amortizacija, pa tudi dodatno dogovorjene naloge.
Milan Jerše
Veliko ‘ nočitev — kakšen pa dobiček?
Za razliko od primorskega turizma, kjer že nekaj let letuje več tujih kakor domačih turistov, pa je v Pomurju ravno obratno — v prvih osmih mesecih tega leta so gostinski delavci našteli skoraj 198 tisoč nočitev domačih in čez 86 tisoč tujih gostov. Sedem temeljih gostinskih organizacij v Pomurju je za te mesece načrtovalo 252.050 nočitev. Vsega skupaj je bilo 284.162 nočitev, tako so načrt presegli domači in tuji gostje.
V Pomurju je na voljo 1553 ležišč, ki so bila v prvih osmih mesecih izkoriščena od 68-do 70-odstotno, v avgustu pa 86-od-stotno. V preseganju načrtovanih nočitev najbolj izstopajo Moravske Toplice ter hotela Diana in Jeruzalem.
Vendar nam te številke ne povedo veliko o resničnem dobičku, če je sploh bil dobiček (zaenkrat te podatke skrbno čuvajo). Strokovnjaki napovedujejo, da predvideno povečanje turističnega prometa za 5 in deviznega priliva za 20 odstotkov letos ne bo samo doseženo, temveč tudi preseženo. Optimizem je predvsem zaradi rekordnega števila tujih gostov. Koliko to velja za Pomurje, je vprašanje: tu je manj tujih gostov, tudi ti ne hodijo sem na počitnice in se zabavat, temveč v glavnem zdravit.
Domači gostje, ki so prenočevali v pomurskih hotelih, pa so tukaj zaradi seminarjev, izletov, predavanj — to so postanki le za eno dve noči, kvečjemu za nekaj dni. Kaj lahko takemu turistu nudimo in kaj lahko od njega pričakujemo? Zato pa nikar ne upajmo preveč od visokega števila prenočitev!
B. Peček
w n.sol.o.. Ijubljana. titova 38-40
PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI
TOZD AGROTEHNIKA — TRGOVINA n. sol. o.
LJUBLJANA. Tržaška c. 132
Telefon (061) 268-341 Telex 31106
AGROTEHNIKA-GRUDA, TOZD AGROTEHNIKA - trgovina Ljubljana obvešča, da prodaja traktorje TORPEDO moči 45 do 62 KM z 20% popustom, ki velja do 31. 10. 1985.
Podaljšan je garancijski rok na 12 mesecev, dobava je v 10 dneh po izvršenem plačilu.
Vse informacije in naročila sprejemajo poslovne enote TOZD AGROTEHNIKA — trgovina Ljubljana, Blagovni center Vič, tel. 061/268-341 AGROTEHNIKA — trgovina Ljubljana, Šmartinska 152 a, tel. 061/444-880 AGROTEHNIKA —' trgovina Celje, Aškerčeva 19, tel. 063/25-500 AGROTEHNIKA — trgovina Maribor, Meljska 5, tel. 062/23-081 AGROTEHNIKA — trgovina Murska Sobota, Titova 25, tel. 069/21-506 AGROTEHNIKA — trgovina Lendava, Partizanska 53, tel. 069/75-345 AGROTEHNIKA — trgovina Ljutomer, Slavka Osterca 2, tel. 069/81-083 AGROTEHNIKA - trgovina Kranj, Dražgoška 2, tel. 064/26-681 AGROTEHNIKA — trgovina Škofja Loka, Novi svet 21, tel 064/62-186.


VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAN S
ne zgodi se vsak dan
Nekatere med mišmi, za kate
re vlada med znanstveniki veliko zanimanja, so na videz vsakdanje bele miške z rdečimi Očesci, drugim pa je že na zunaj videti, da so nekaj nenavadnega: so velike skoraj kot podgane, nožiče pa imajo bolj podobne delfinovim plavutim kot mišjim tačkam. To so tako imenovane transgen-ske miške, sadovi znanstvene revolucije v moderni biologiji.
V vsaki od celic teh miši je v zapleteni dvojni vijačnic DNK skritih nekaj tujih genov, ki jih druge miši nimajo. Ni jim jih oblikovala narava marveč so jih v gensko strukturo vcepili znanstveniki. Miške so uporabili kot poskusne živali, da bi z njihovo pomočjo odkrili temeljne skrivnosti življenja: kako in kaj spodbudi DNK k delovanju in mirovanju in kako se živa celica razcveti v celoten organizem, tudi tako zapleten in skrivnostno čudovit, ko je, denjmo, človek. Poznavanje teh temeljnih zakonitosti življenja bo pomagalo človeštvu, da bo dobilo v svoje roke učinkovita zdravila zoper najrazličnejše bolezni, od raka do anemije, da o drugih, še neslutenih uporabnostih niti ne govorimo. Razumljivo je torej, zakaj so transgenske miši tako vroča zadeva v znanstvenih krogih.
Raziskovanja so se začela v drugi polovici sedemdesetih h'
Kakor so bile drzne akrobacije, ki so jih pred nedavnim uganjali piloti na letalskem mitingu v Torontu, tako je bil drzen tudi fotoreporter, ki je posnel tale prizor
»MED1MURJE« GRADEVNI KOMBINAT
Prodaja betonskih izdelkov
im
TOZD BETON IN SEPARACIJA GRAMOZA
po naslednjih ugodnih
ELEMENTI ZA STANOVANJSKO GRADNJO
ELEMENTI ZA ŽIVINOREJO
BETONSKE KANALIZACIJE CEVI DOLŽINE 2,5 m
1.730,00 din 1.800,00 din
1.850,00 din
2.000,00 din
— 0 — 0 — 0 — 0
— 0 — 0
dolžine 7 kom)
— PB talni nosilec dolžine 220 cm stane — PB talni nosilec dolžine 245 cm stane — PB talni nosilec dolžine 265 cm stane — PB talni nosilec dolžine 285 cm stane
— AB talna rešetka za hlev, dolžine 107 cm stane 715,00 din
— AB talna rešetka za hlev, dolžine 107 cm stane 715,00 din
— AB talna rešetka za hlev, dolžine 155 cm stane 1.050,00 din (na m
— betonski zidak 39/24/19 cm stane kos 120,00 din
— betonski zidak 39/19/19 cm stane 91,00 din
— stropni prednapeti betonski nosilec dolžine do 4,2 m stane meter 460,00 din
— stropni prednapeti betonski nosilec dolžine od 4,2 do 6,2 m stane meter 546,00 din
— betonski stropni polnilec 40,5/25/14/ (8 na m‘) stane kos 81,00 din
— talna prana plošča 40/40/4 stane 300,00 din
— talna prana plošča 40/40/6 stane 350,00 din
— talna prana plošča 50/50/6 stane 470,00 din
— ograja za živinske bokse 225/9/35 stane 3.300,00 din
— ograja za živinske bokse 245/9/35 stane 3.500,00 din
— jasli	širine	50 cm,	dolžine	50 cm, zaprte stanejo 2.100,00 din
— jasli	širine	50 cm,	dolžine	100	cm,	zaprte stanejo 4.000,00 din
— jasli	širine	50 cm,	dolžine	100	cm,	odprte stanejo 3.250,00 din
— jasli	širine	80 cm,	dolžine	200	cm,	odprte stanejo 12.200,00 din
400 mm stane 7.200,00 din 500 mm stane 8.700,00 din 600 mm stane 10.400,00 din 800 mm stane 15.000,00 din 1000 mm stane 21.700,00 din 1200 mm stane 32.000,00 din
Zasebnikom se zaračunava na zgornje cene 29,4 odstotka prometnega davka. Kupci z naročilnicami in izjavami so oproščeni plačila prometnega davka.
IZDELKE LAHKO KUPITE V ČAKOVCU, ALEJA SOCIALISTIČNE REVOLUCIJE bb (GLOBETKA), ČEZ CESTO PREKO BENCINSKE ČRPALKE. Vsa pojasnila dobite po telefonu (042) 812 170 in 812 676. Lahko vam organiziramo tudi prevoz!
Revolucija v moderni biologiji
ko je raziskovalcem uspelo izločiti posamični del iz spleta tisočerih genov v jedru celice sesalcev. Dobljeni gen so potem začeli preskušati, kako se obnaša v drugih celičnih kulturah, nato pa še v živih organizmih, kjer je pravzaprav edino mogoče zares razkriti delovanje genov.
Toda prenos izločenega' gena in vsaditev v drug živi organizem se je izkazal za izredno težaven. Šele leta 1982 je poskus uspel Ralphu Brinsterju in Richardu Palmiterju. V organizem miši sta vsadila gen podgane in ga pripravila do delovanja; in sicer sta izločila gen, ki je odločilen za nastajanje hormona rasti pri podganah, vsadila pa sta ga v oplojeno mišje jajčece, še preden je prišlo do kombiniranja genov iz jeder jajčeca in semena. Tako obdelano jajčece sta vsadila nazaj v maternico miške.
Izkazalo se je, da je bil postopek pravilen, saj se je podganji gen vključil v novo nastalo verigo DNK. Tretjina mišk, ki se je skotila,je zelo hitro rasla in ob koncu rasti dosegla skoraj dvakrat večjo velikost kot njihovi bratci in sestrice, pri katerih podganji gen ni bil aktiven.
Natančnejše raziskave pod mikroskopom so pokazale, da je bil podganji gen vgrajen v gensko strukturo vsake celice teh trans-
genetskih mišk, vključno v plodnih celicah. To je bilo očitno znamenje, da je takšna genska struktura postala dedna.
»Zdaj'delamo že s sedmo generacijo teh supermiši,« je letos pojasnil Brinster.
Drugi raziskovalci opravljajo še bolj zapletene raziskave in postopke. Med zanimivejšimi je delo raziskovalne skupine, ki išče odgovore na nenavadno vprašanje, zakaj pride včasih do nenormalne rasti udov. Zakaj imajo nekateri ljudje šest prstov, kot jih je imela Ana Boleyn, angleška kraljica in mati kraljice Elizabete. Dosedanje raziskave, ki jih opravlja molekularni biolog Philip Leder, so pokazale, da se nenormalnost pri rasti udov pojavlja v tistem rodu transgenskih miši, kateremu so vcepili hibridne gene, povezane z rakastimi obolenju pri ljudeh in živalih. Poleg nenormalnosti v rasti udov, se pri živalih pojavlja tudi rak.
V laboratoriju torej že znajo sprožiti nastanek raka z geni. Ko bodo ves postopek in dogajanje na molekularni ravni dobro proučili in razvozlali vse uganke, potem najbrž ne bo težko narediti obratno — rakasti, proces zaustaviti. To bi bilo tisto pravo in zares učinkovito zdravilo zoper strašno bolezen.
Četudi je presajanje genov v
svoji otroški dobi in je tehnologija postopkov še nedodelana, zbuja vseeno mnogo pozornosti in veliko upanja. Nekateri strokovnjaki menijo, da bomo prav kmalu želi prve uporabne sadove, najprej verjetno v medicini. Vse večje razumevanje dogajanja v genski sestavi živih bitij globoko razkriva naravo številnih bolezni, hkrati pa nakazuje poti do možnih načinov zdravljenja. Po mnenju medicinskih izvedencev stojimo na pragu novega obdobja v zgodovini medicine.
In kdaj bo nastopila doba genskega zrayljenja bolezni, ki pesti človeški rod? Trdijo, da bo morda že čez pet let.
cenah
Odkritje stoletja
Avstralski domačini so stoletja vedeli za odmaknjeno živalsko pokopališče v neobljudenih predelih Queenslanda. Orumenelo zobovje in kosti, štrleče iz zemlje, so smatrali za ostanke mitoloških bitij iz pradavnin. Moderna znanost je lahko samo potrdila, da izročilo domačinov govori resnico. Ko so paleontologi pobrskali po žemlji, so kaj hitro uvideli, da so naleteli na najbogatejše najdišče fosilov v Avstraliji, če ne celo na najbogatejše najdišče fosilov na vsem svetu, odkrito v tem stoletju. Prve sonde so pokazale, da gre za plasti, ki pokrivajo obdobje okoli 5 milijonov let. V njih pa so fosilni ostanki, ki jih je mogoče natančno razvrstiti po starosti. Kaj pomeni to za preučevanje razvoja živalskih vrst, ve vsak strokovnjak in se lahko samo veseli takšnih lepih priložnosti.
Letos je posebna raziskovalna ekipa sydneyske univerze izkopala fosile kakih 100 doslej še nepoznanih živalskih vrst, zvečine iz miocena, torej starih okoli 15 milijonov let. Našli so netopirje, prednike vrečarjev, nenavadno kačo ipd. Toda največje presenečenje je za zoologe pripravil fosil kljunaša, pri katerem so bili obrisi možganov izjemno dobro ohranjeni. Mikroskopska analiza je pokazala, da so ohranjene cele krvničke, točneje njihova struktura.
Odkrili so tudi fosil živali, ki je zaenkrat niso uvrstili v nobeno poznano vrsto. Vedo le, da gre najverjetneje za sesalca; dobil je ime thingodoton.
Zaradi vsega tega raziskovalci avstralskemu najdišču fosilov pravijo, da je paleontološka Rosetta. Gre za primerjavo s slavnim kamnom, na katerem so trije zapisi, s pomočjo katerih so pred desetletji strokovnjaki razvozlali skrivnost egipčanskih hieroglifov. Podobno naj bi avstralsko najdišče fosi-,lov pomagalo pri razreševanju prenekatere uganke, ki jo pred znanost postavlja razvoj življenja.
Za Avstralce je fosilno pokopališče še toliko bolj pomembno, ker je prav razvoj njihovega živalstva zelo slabo raziskan. V Avstraliji živijo mnoge živalske vrste, ki jih drugod po svetu ni, oziroma so se na tem najmanjšem kontinentu ohranile tiste, ki so drugod izginile. Fosili so iz obdobja, ko se je avstralska plošča že odmaknila in se je podnebje začelo ohlajati. To je bil čas, ko se je začela po Avstraliji širiti pušča, torej ko je kontinent začel dobivati današnje značilnosti. Zares najbolj pomembno obdobje, .polno sprememb. Pogled v dogajanje tistih davnih tisočletij bo zelo koristil vsej znanosti.
NOV »KITAJSKI ZID«
Vse velike puščave na Zemlji naraščajo in Sahara, ki zbuja največ pozornosti, še zdaleč ni edini vznemirljivi primer peščenega prostranstva, ki počasi in vztrajno golta plodno zemljo. Puščava Gobi, ki pokriva velikanski del Mongolije in severne Kitajske, tudi popotuje. Nekateri kitajski znanstveniki so mnenja, da bi v dveh stoletjih pustinja segla čisto do Pekinga, ko ne bi ničesar ukrenili in jo poskusili ustaviti.
Puščave zavzemajo 1,1 milijona kvadratnih kilometrov severne in severozahodne Kitajske, vendar jih je le 61 odstotkov nastalo naravno zaradi vremenskih razmer. Približno 170.000 kvadratnih kilometrov puščav je naredil človek; 260.000 kvadratnih kilometrov so suhe stepe, kjer rastlinje izumira in kaže, da bodo postale puščave, prav tako zaradi človeškega ravnanja. Gre za začaran krog: obdelovanje stepe olajša vetru erozijo, le-ta zmanjšuje plodnost zemlje, na njej pridelajo vedno manj in zaradi tega krčijo nove površine. Bill Dahi s fakultete za tehnologijo v Lubbocku (Teksas) je prepotoval ogrožene kitajske province in proučil zlorabljanje stepe. S
Sto let v zakonu
Zakonca Džafari iz vasi Jan Šak v sovjetskem Azerbajdžanu sta te dni praznovala stoletnico zakonske zveze. Ko sta se vzela, je bilo nevesti 15, ženinu pa 19 let.
MALO ZASTRAŠUJOČA
Pomurski upokojenci, ki so prizadevni na različnih področjih, obljubljajo, da kakšnih prekinitev dela, oziroma štrajkov, ne bodo podpirali. Lepo. Imajo pa že na pol oblikovano parolo, ki bo približno takale: »Če bo že hudo narobe, bomo šli spet delat!«
HRBET VINOGRADU
— V oporoki sem zapisal, da -zapuščam vinograd in manjši travnik mlajšemu sinu, vendar se je temu na zapuščinski razpravi odpovedal.
— A ne pije?
— Joj, še kako, le do dela v vinogradu mu ni...
pomočjo podatkov, ki jih je dobil od kitajskih strokovnjakov, je izračunal, da ima 45 odstotkov krivde za umiranje narave neprizanesljivo izkoriščanje zemlje, 27 odstotkov paša živine, 18 dstotkov sečnja drevja, 3 odstotke krivde nosi urbanizacija in gradnja cest, zlorabljanje vodnih izvirov pa 1,5 odstotka. Poročilo je objavil v Science News.
Kitajci so seveda sklenili, da bodo kaj ukrenili, in njihov ukrep je v skladu z dimenzijami problema: ustvarjajo nov kitajski zid. V nasprotju s pravim kitajskim zi-dnm na ho nregrada, ki naj bi raz
Računalniki že slišijo
Računalniška tehnologija stopa z velikimi koraki naprej. Danes že nastajajo v raziskovalnih laboratorijih tehnološko razvitih držav računalniki pete generacije. Ti stroji bodo občevali s človekom ne preko tipkovnic, svetlobnih peres in podobnih pripomočkov, značilnih za sedanje generacije,' temveč z govorico. Računalnik bo razumel človeško govorico, ubogal ukaze in tudi odgovarjal na zastavljena vprašanja, opozarjal na napake, pojasnjeval opravljene naloge.
Tako pametnih računalnikov zaenkrat še ni, vendar pa so na tržišču že njihovi predhodniki. V nekaterih japonskih avtomobilih so vgrajeni računalniki, ki z glasom opozarjajo voznika na porabo goriva, na delovanje motorja, na servis, hlajenje in podobne stvari. Izdelovalci programske računalniške opreme pa so poslali na trg že tudi »glasovne kartice«, ki so namenjene najširšim slojem uporabnikov, saj'se z njihovo pomočjo lastnik osebnega računalnika lahko pogovarja z napravo.
Glasovna kartica spreminja človeški glas v serijo digitalnih signalov, ki jih program uredi v vzorec ukazov, razumljivih za računalnik. Osebni računalniki, kot je IBM PC, tako razumejo enobesedne ukaze in dajejo tudi odgovore. Tako so računalnike približali tudi invalidnim osebam, ki ne morejo uporabljati tipkovnic. Namesto tipkovnice služi komplet slušalk in mikrofona.
USPEŠEN ČEVLJAR IN VRTIČKAR
To, da je 63-letni Vince Nemeš čevljar z , dušo in srcem vedo vsi Sobočanci, saj je mož pri sedanjih cenah obutve med najbolj iskanimi obrtniki. Čeprav je že upokojen in ima 4-urni delavnik, ga je moč najti v njegovi delavnici na Kidričevi cesti od jutra do poznega večera. Dela ima namreč čez glavo, kar ni čudno, saj je bilo, kot pravi, leta 1961, ko je začel z obrtjo, v Murski Soboti kar dvaindvajset čevljarjev, danes pa, reci in piši, vsega pet mojstrov drete, pa še od teh so trije upokojeni in delajo v skrajšanem delovnem času. Malokdo pa ve, da je mojster Nemeš tudi znamenit vrtičkar. Med drugim je letos pridelal feferone-velikane, saj so merili v dolžino kar 25 centimetrov in več. Ni kaj reči, mojster Vince je kljub letom še vedno fant od fare.
B. B.
mejila puščavo in plodnejšo zemljo, zelena in živa. Leta 1978 se je začel velikanski projekt pogozdovanja, letos pa se je zaključila njegova prva faza.Doslej so pogozdili 6 milijonov hektarov velik pas zemlje, v naslednji fazi, med letoma 1986 in 1990, bodo zasadili nadaljnjih šest milijonov hektarov, v tretji fazi, to je ob koncu stoletja, pa nameravajo pogozditi še dobrih deset milijonov hektarov. Zeleni veliki zid, kot mu pravijo na Kitajskem, bo končno dolg 7.000 kilometrov in se bo raztezal skozi dvanajst provinc severne Kitajske.


STRAN 10
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
za vsakogar nekaj
RADIO MURSKA SOBOTA
OKRASNI VRT {H Jesenski podtaknjena za cvetje v prihodnjem letu
v oddaji 21 232
Lestvica tega tedna:
1 Bolje biti pijan nego star — Plavi orkestar
2. We don't need another hero — Tina Turner
3. Tarzan boy — Baltimore
4. Zvečer v mestu — Pankrti
5. Ja sam lažljiva — Denis in Denis
Glasovnice pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za oddajo 21 232.
Zanimivo jesensko opravilo
Vnaprej je precej težko predvideti popoln uspeh pri domačem razmnoževanju okrasnih rastlin. To seveda velja že za setev nekaterih občutljivejših vrst, še bolj pa je uspeh tvegan pri vegetativnem razmnoževanju. Po dobri vrtnarski navadi ne bomo odnehali, saj se pri delu človek marsikaj nauči in si pridobi dragocene
SOJA — hrana prihodnosti
OBČUTLJIVOST PA TAKA!
— Tinek, poslušal sem tvojo diskusijo.
— Sem povedal kaj narobe?
— Ne gre za to. Kar dobro si povedal, posebno tisto o pridelovanju krompirja. Če bi bil ti kmet, bi bil letos pravi bogataš.
— A namiguješ na tisto o norem kmetu in debelem krompirju .. ?
NI MALO PREZGODAJ?
Varčevanje z gorivom
Soja postaja iz dneva v dan pomembnejši del prehrane ljudi, vendar pa se pri nas še vedno ni povsem uveljavila. Iz soje se lahko naredi nešteto jedi — od slaščic do dodatka k mesu. Danes bomo ponudili recept, ki ga velja preizkusiti.
Zrezki iz soje
Za pripravo te jedi potrebujemo: 10 dkg soje, 1/8 litra vode 1 jajce, 1 žlica mažurana, 1/2 žlice soli, 2 žlici črne moke, olje za pečenje.
Priprava: Sojine drobtine pomešajte, dodajte vse druge sestavine in dobro zmešajte. S mokrimi rokami oblikujte male zrezke, povaljajte v drobtinah in specite. Zrezki iz soje so okusni, tudi če so hladni.
ANEKDOTE
Za Cicerona je bil Demosten največji govornik vseh časov. »Kateri je po vašem mnenju najlepši Demostenov govor?« so ga vprašali
»Najdaljši,« je odgovoril.
Ciceronov sošolec je po žensko tajil leta in hotel veljati za mnogo mlajšega, kot je v resnici bil. Ko ga je srečal Ciceron, ki je poznal njegovo slabost, mu je rekel:
»Ko sva skupaj študirala, ti potemtakem še nisi bil rojen!« 
Neka obiskovalka je Churchillu nekoč navdušeno dejala: »Gotovo občutite nekaj izrednega ob misli, kako silovito se prerivajo ljudje, da bi slišali vaš govor!«
»Seveda je to zelo laskavo« je priznal državnik, »ne smete pa pozabiti, da bi bila gneča trikrat večja, če bi me obešali!«
WMmKbHbHmNmmRRmrSHBhHBMRmRhNmmhShSmhNHMRNHShSmhMHNhMmmmHIHmmM
Gorivo se nenehno draži in pričakovati je, da se bo dražilo še naprej. Veliko goriva pa je možno s smotrno vožnjo in vzdrževanjem avtomobila prihraniti. Ne gre le za nekakšne kaplje, marveč za kakšen liter ali več na sto kilometrov. Izkušnje kažejo, da je mogoče s pravilnim vzdrževanjem avtomobila in smotrno vožnjo porabo goriva zmanjšati kar na polovico, seveda v primerjavi s porabo potratnežev, ki ne upoštevajo nobenih pravil o varčevanju. .
Pravila za varčevanje z gorivom lahko razdelimo na tista, za avtomobil in na druga, ki zadevajo voznika oziroma način vožnje. Za avtomobil ta pravila narekujejo: pravilno nastavitev vžiga in uplinjača, redno menjavo svečk najpozneje po 15 tisoč pre-
VAS ZAMRZOVALNIK ??
če pušča ali na zunanjih stenah ledeni
uspešno odpravo tovrstnih okvar, vam zagotavlja
•M-***####«**######
izolacija semis
<
Slavko furman na postajo Sasso ptuj IS obiskali vas bomo
(062)771-637
na vašem domu
MALI
KUHARSKI
SLOVARČEK
Panirati — povaljati živilo v moki in jajcu ter ocvreti
Parmezan trd polnomasten sir, imenovan po italijanskem mestu Parma
Pomfrit — ocvrte krompirjeve rezine
Požirati — zakrkniti jajca (brez lupine) v okisanem kropu.
Ragu — samostojna jed, juha iz drobovine in razne zelenjave
Rostfbif — goveja pečenka Rulada — vrsta zavitka z različnim nadevom
Punč — topla pijača iz ruma, sladkorja, čaja in začimb
Steak — vrsta zrezka Tarana — vrsta testenin Toast — popečen kruh Kroketi — hrustavci
NAŠA RISBA — VAS PRIPIS
Duhovite pripise pod današnjo risbo pošljite do četrtka, 17. oktobra, na naslov VESTNIK, Titova 29/I, 69000 Murska Sobota. Objavljene pripise honoriramo.
— Tudi s tem zis ne popravi vtisa za pakete. (Barbara P.) — Kup cvetja ali dinarjev, oboje — veni! (Franc P.) — Za Šiftarjevim mlinom so najbrž čistili parcele. (Lujz) — Netehtno opravičilo za nove cene. (Štefan P.)
izkušnje. Razmnožujemo tisto, kar nam je všeč in kar nameravamo koristno uporabiti. Za razmnoževanje niso potrebni kakšni posebni pripomočki, ki si jih ne bi mogli priskrbeti. Celo s prav preprostimi sredstvi je mogoče doseči zelo dobre rezultate. Zato nikar ne odlašajmo, ker je sedaj še dovolj toplote in svetlobe, pa tudi dovolj primerno zrelih vršičkov za potaknjence.
voženih kilometrih. Manj znano je, da je poraba goriva odvisna tudi od vrste pnevmatik in pritiska v njih. Upoštevati je treba da imajo pasaste (radialne) pnevmatike z jeklenim pasom manjši kotalni, upor zato je tudi poraba goriva manjša.
Pozimi gre veliko goriva v nič zaradi počasnega ogrevanja motorja, zato je potrebno pravočasno premakniti loputo na zračnem filtru uplinjača v hladnih dneh na zimski položaj, kar zmanjša vpliv mraza na gorivo. Kaj lahko stori voznik za prihranek goriva? Poglavitno pravilo varčne vožnje je povsem tehnične narave: abomobilski motor gorivo najbolj izkoristi v območju največjega navora. Takrat poraba goriva sicer ni najmanjša, toda gorivo popolneje zgoreva, kar pomeni da je izkoristek največji. Večina avtomobilskih motorjev doseže moč približno pri 6000 vrtljajih na minuto. Potemtakem je najboljše za varčno vožnjo, da motor teče nekako med 2000 do 4500 vrtljajev na minuto. Vožnja naj bo tekoča brez nepotrebnega poganjanja na več vrtljajev in vožnje s polnim plinom. Tekoča vožnja pomeni tudi to, da številne spremembe hitrosti zahtevajo več goriva. Če se boste ravnali teh navodil, boste prihranili gorivo, to pa se bo kajpada poznalo tudi pri izdatkih.
II/ DAMIR
- TOPLEK
Inštalacija aten in antenskih ojačevalcev ter antenskih strelovodnih ozemljitev.
Specialna nastavitev z merilnimi inštrumenti.
ČAKOVEC, DURE SALAJA 3 {ISTARSKO NASELJE) -TELEFON (042) 813-017
Nič nas ne sme presenetiti
Krepimo preventivno požarno varstvo
Številni letošnji požari v naši državi, zlasti ob jadranski obali, pa tudi drugod, so povzročili naši skupnosti veliko materialno škodo. Samo v osmih mesecih letos je bilo v Jugoslaviji nad 10.000 požarov, kar pomeni, da zagori vsako uro na različnih krajih, z različnimi obsegi in posledicami. Vzroki so največkrat človekova nepazljivost in brezbrižnost. Tudi v Pomurju žal ne zaostajamo saj je rdeči petelin strašil letos že 43-krat in povzročil za okrog 32 milijonov dinarjev škode. Kaj storiti, da v prihodnje ne bi bilo požarov ali da bi zagorelo čim manjkrat? To je vprašanje, ki
se vedno bolj postavlja v naši družbi. Gotovo je, da bi morali marsikje spremeniti odnos do varovanja družbenega in zasebnega premoženja, zlasti pa dosledneje uresničevati sprejete predpise na področju požarnega varstva.
V Sloveniji smo mesec oktober razglasili za Mesec požarnega varstva. To naj bi bila priložnost za številne dejavnosti, s katerimi bi opozorili na nevarnosti požarov. Tudi letos bodo gasilske organizacije v Pomurju oktobra — v Mesecu požarnega varstva, katerega geslo je KREPIMO PREVENTIVNO DEJAVNOST NA PODROČJU POŽARNEGA VARSTVA — s svojim številnim članstvom izvedle že dosedaj utečene požarnopreventivne akcije, s katerimi naj bi javnost spodbudile k razmišljanju, daje potrebno na področju požarne preventive storiti več in se bo-
sestavil Marko Napast	mladič nevarnege členo-nožca	krema, ličilo	ameriški satirik Buchwald	[orientalska vodna Pipa	organska kemična spojina	Janačkovi opera	I blažja oblika koz
država v zahodni Evropi							
žgan sladkor							
nabruše-nost							
ozek konec polotoka			stud trpežna tkanina				
prakrit-ski jezik					Fran Tratnik naprava za trkanje		
avtomobilska .oznaka Italije		žrtvenik Najsevernejša država v ZD	A				
desni pritok Drine v Srbiji						rimska 1 polopica z Madagaskarja	
nordijsko moško ime				igralka Novak medvedja taca			
gorovje v notranji Aziji							pevec Pestner
avtomobilska oznaka ČSSR			it. politik Moro Slavko Pregl				
izvoz							
vrsta pokrivala, čepica					izvršni odbor		
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: Varšava, Epiktet, radirka, trasa, IR, top, kisloba, A, TO, on, Ljubelj, nadev, OH, Nias, stojalo, tetanik.
Ije organizirati. Tako bodo pomurski gasilci sodelovali v vajah v delovnih organizacijah z ekipami, ki odgovarjajo za požarno varnost. Preizkusili bodo tudi razpoložljivo opremo in orodje ter delavce seznanili s požarnim varstvom v njihovi delovni organizaciji. V posameznih krajih ali krajevnih skupnostih bodo ugotavljali vodne razmere in opremo v gospodinjstvih ter predlagali nakup nujno potrebne opreme in ureditev potrebnih vodnih virov za gašenje požara. V Mesecu požarnega varstva bodo v šolah pripravili predavanja in prikaze z raznimi gasilnimi
sredstvi ter seznanili učence, kako urediti svoj dom, da bo varen pred požarom. Vrsto preizkusov bodo gasilske organizacije izvedle z razpoložljivo sodobno opremo na najbolj ogroženih objektih in si tako pridobile več izkušenj pri morebitnem gašenju. Vse te aktivnosti in akcije pa naj bi dobile primemo mesto tudi v sredstvih javnega obveščanja z namenom, da se bomo v prihodnje odgovorneje obnašali pri varovanju družbenega in zasebnega premoženja ter da bi požarnovarnostna kultura prišla do veljave v našem vsakdanjem življenju. Krepimo torej preventivno dejavnost na področju požarnega varstva — letošnjega gesla Meseca požarnega varstva, ne upoštevajmo samo v tem mesecu, temveč vse leto in vsak dan v boju zoper ognjeno stihijo!
Franček Gomboc
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAN 11
križem kražem po naših šolah
dopisniki so zabeležili
Ali res ni mogoče živeti brez cigarete?
Zakaj se človek z njo zavestno uničuje?
Cigareto vendar lahko nadomestimo z dobrim in okusnim sadjem, zelenjavo... in tako krepimo naše telo!
Kaj pa krepimo s cigareto?
Nič, celo sami sebe uničujemo!
Po glavi mi roji še eno vprašanje: Zakaj sploh obstajajo tobačne tovarne?	Vesna Ftičar, 7. a
OS France Prešeren, Črenšovci
Mladostni spomini
moje mame
Iz zakladnice svojih mladostnih spominov je mama izbrala naslednje: »Najlepši spomin iz mojih otroških let je srečanje s tovarišem Ttom. Takrat mi je bilo trinajst let. Povedano je bilo, da bo tovariš Tito obiskal Pomurje, pa tudi v Mursko Soboto bo prišel. Vsi ljudje so se veselili srečanja s Titom, posebno pa otroci in mladina.
Očistili smo ulice v vseh pomurskih mestih in uredili okolice hiš. Vse je bilo pripravljeno za obisk. Napočil je dan, ko se je tovariš Tito pripeljal v Mursko Soboto. Med njegovim obiskom v Muri smo vsi občani stali okrog tovarne. Tam je bil parkiran tudi njegov avto, ki so ga stražili oficirji. V njem je imel dva lepa psička. Otroci smo ga obkrožili. Ko je tovariš Tito prišel iz tovarne, se je ustavil pred avtom, vzel ven psička, stopil
KOLAR LOVEC
Nekega večera mi je ded pripovedoval zgodbo o divjem lovcu. Zdela se mi je zanimiva, zato sem jo doma zapisal.
Živo je čaren lovec. Rad je odo na lovino, čiglij ga žena nej pistij-
la. Pravo je, ka njega nejstraj, pa ka se on nikoga ne bojij.
Odišao je na lovino. Žena je ta čas žela rezato stolico, en bot pa stopnjek. S toga je napravila velko bejlo babo. Skrila se je za kukurč-njak, pa začala pomal' cukati. Za nekaj časa je čiijla moža, kak staple domou. Začela je bole cukati. Stari se je stavo, pa gledao tou babo.
Pravo ji je: »Stoj, ovak te str-lin.«
A NAGRADNI NATEČAJ FESTIVALA KURIRČEK ZA LITERARNE IN LIKOVNE PRISPEVKE
PIONIRJI IN PIONIRKE
Festival Kurirček vas vabi v okviru svojega letošnjega programa, da sodelujete na pionirskem natečaju za literarne prispevke in likovne izdelke s temo:
VSAK MOJ DAN - JE SVO-
BODA
(ob 40. obletnici osvoboditve)
V okviru te teme si lahko učenci sami ali s pomočjo učiteljev izberejo konkretne naslove za pisni prikaz oziroma motiv likovnega izdelka.
1.	LITERARNI prispevek je lahko v prozi ali pesem
2.	LIKOVNI izdelki so lahko izvedeni v vseh risarskih, grafičnih, slikarskih in kiparskih tehnikah, ki se uporabljajo pri pouku likovne vzgoje na osnovnih šolah.
V literarnih prispevkih in likovnih izdelkih naj učenci opisujejo oziroma uposabljajo svet svoje mladosti v svobodni socialistični domovini.
Izmed prispevkov bo žirija izbrala najboljše in bodo nagrajeni oz. razstavljeni v okviru sklepnih prireditev Festivala Kurirček v Mariboru.
Za vsako delo so potrebni podatki:
a)	naslov dela
b)	ime in priimek avtorja in rojstno '.eto
c)	ime šole, razred, kraj
d)	zaželeno je tudi, da nam sporočite ime mentorja literarnega krožka oz. likovnega pedagoga.
Za najboljše prispevke in likovne izdelke je Festival Kurirček pripravil lepe knjižne nagrade.
DELA ZA NATEČAJ POŠLJITE DO 25. NOVEMBRA 1985 NA NASLOV: FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR, 62000 MARIBOR, Tomšičeva 45
k meni in dejal: »Pobožaj, deklica, mojega psička, saj te ne bo ugriznil.« Malo iz strahu, malo zaradi treme, malo od presenečenja, da me je ogovoril, nisem vedela, ali naj pobožam psička ali ne. Potem sem se le ojunačila in ga pogladila. Tovariš Tito je spregovoril še nekaj besed z mladimi, potem pa se je odpeljal k banki, kjer je imel govor. To je bil tak govor, da ploskanju in vzklikanju ni bilo konca. Ko se spomnim na to, slišim njegov glas, ploskanje in vzklikanje. Po govoru se je poslovil od nas in se odpeljal proti Radencem.
To je eden izmed najlepših spominov na moje mladostne dni in enkratno doživetje. Tako blizu tovariša Tita nisem bila nikoli več, kaj šele, da bi govorila z njim.« Mateja Hladen. 8. raz OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
Baba se je zijbala dale. Stari je strejlo, pa cejlo babo preluknjao.
Žena se oglasi s kiijkla: »Ka si nori, cejli stolnjek si mi preluknjao. Stari, naj te vrag pocitra.«
»Ge si, baba, ka še tebe štrlim ?«
»Zakaj bi strejlau, vej si pravo, ka se tij nikoga ne bojiš. Prišlo bi cuj, pa pogledno, ka to ge.«
Za par dnij sta se pa razmila. V svojem lovskom življenji pa sta do-žijvila še dosta Ijepoga.
Ded mi velikokrat pove kaj zanimivega iz svoje mladosti.
Roman Pucko, 8. raz.
OŠ Edvard Kardelj, M. Sobota
ŠE 0
PQCITNICAH
Počitnic sem se zelo veselila, čeprav so bile zame bolj žalostne. Načrti, ki smo jih sklenili prej, se niso uresničili. Morja, ki sem si ga najbolj želela, moje oči sploh niso videle.
Po nekaj dnevih počitnic mi je zbolela mama, zato sem morala kar trdo poprijeti za delo. Takrat sem šele opazila, kaj pomeni mama in koliko mora ona delati. Del njenega opravila je sedaj pripadal meni. Od začetka je bilo zelo hudo, potem pa sem. se že privadila. Vsak dan sem si vedno bolj želela, da bi se mama čimprej vrnila iz bolnišnice. Pa je le prišel tisti srečen dan, ko je prišla domov. Oddahnila sem si, vendar ne za dolgo. Oče je takrat vozil kombajn, in ker je bilo vroče, mu je postalo slabo, zato je moral tudi on v bolnišnico.
Spet smo morali otroci prijeti za delo. Tudi kopanje v kopališču je dan za dnem kopnelo. Mama me je tolažila, da ko bo konec žetve in sušenja, da bo potem čas kopanja. Končno sem res dočakala nekaj zaporednih dni kopanja. Tam sem srečala tudi sošolce, po katerih mi je bil že dolgčas. Počitnice pa so se kar hitro bližale koncu. Ostalo je še nekaj dni, in spet so se odprla šolska vrata. Na vse, kar sem v počitnicah dobrega storila staršem, sem ponosna, saj tudi oni za nas veliko žrtvujejo.
Mateja Gaberc, 6. a OŠ VERŽEJ
Poletje! Najlepši čas v letu. Jutra in večeri so topli, ves dan pa sonce pripeka in radodarno pošilja svoje žarke na vso zemljo. To je čas, ko je sonce v zenitu, to je čas, ko so počitnice. In prav zaradi njih je poletje moj najlepši čas.
Letošnje počitnice so bile še posebej lepe. Del sem jih preživela s starši in sestrama na morju v Umagu. Bili smo pri teti, kar je pripomoglo k še boljšemu počutju vseh nas. Teta nam je kuhalSt in stregla. Vedno je skrbela, da nam je bilo lepo in prijetno. In res nam je bilo. Vsak dan smo se kopali in sončili, kolikor smo želeli. Zvečer smo redno šli na daljše sprehode po mestu ali ob morju. Vedno pa šmo se sladkali s sladoledom.
Posebno doživetje na morju pa je bilo ko smo šli s stricem in bratrancem z njihovo ladjo lovit ribe in nabirat školjke. Bratranec se je potopil do 5 m globoko v vodo in prinesel v ladjo kamen, katerega smo nato razbili in v njem našli dolge rjave školjke. Le-te so potem prodali, ker so užitne. Tudi nam jih je teta pripravila, vendar jih nismo jedli s takšnim užitkom kot oni. Le atu so nekoliko bolj teknile, mene pa so spominjale na polže, zato sem kmalu izpljunila školjkino meso iz ust.
Veliko bolj so mi teknile ribe, ki so jih vedno pripravili po vsakem lovu. Veliko so jih tudi prodali. Marsikaj novega sem se naučila in spoznala življenje na morju. Bilo je zares lepo, zato si takšnih počitnic še želim. Ker pa vse, kar je lepo, hitro mine, so tako minile tudi letošnje počitnice.
Gabrijela Mauzer, 6. a OŠ VERŽEJ
OTROK PA NI
Z dograditvijo druge stavbe, zgrajena je bila tudi s samoprispevkom občanov, je WO v Gornji Radgoni dobil lepe in moderne prostore za vzgojo in varstvo svojih najmlajših varovancev. Končno se je v nove prostore lahko vselil tudi razvojni oddelek pri WO, v katerega so vključeni duševno prizadeti predšolski otroci radgonske občine. In o tem oddelku bo tekla beseda.
Igralnica je, igrače so, vzgojiteljica in varuhinja sta, — za prav vse je poskrbljeno, otrok pa ni, oziroma jih je premalo, saj njihovo število še zdaleč ne predstavlja števila vseh duševno prizadetih predšolskih otrok v občini. Vodstvo WO ob tem podatku ne more biti ravnodušno. Čim zgodnejša vključitev duševno prizadetega otroka je namreč edini porok, da bo pravočasno razvil vse svoje zmožnosti. Testo je potrebno gnesti, dokler se gnesti da. Pravočasni razvoj govora, spretnosti, navad in intelektualnih sposobnosti, ki jih otrok ima, mu bo še kako potreben pri nadaljnji vključitvi v učenje in delo, ko bo odrasel. Kar zamudi v zgodnjem otroštvu, je za vedno zamujeno. V domačem okolju ima otrok premalo spodbud za popoln razvoj, potrebuje strokovno vodenj.
Ravnateljica WO je povedala: Zakonske osnove za obvezno vključevanje predšolskih otrok v vzgojno-varstvene ustanove ni. Prepričevanje staršev pa ni vedno uspešno, ker so starši premalo osveščeni in se ne zavedajo pedagoške škode, ki jo delajo otroku. Razmere za razvoj in varstvo so sedaj idealni. S premestitvijo tudi tega oddelka v nove prostore je bilo ugodeno morda
Še zadnjič o »p(ostali) družbi malomeščanov«
Nikoli nisem bila pristaš polemik v časopisih (odgovarjanj, pregovarjanj, pojasnjevanj itd.), vendar se mi je v tem letu že dvakrat zgodilo, da so me imeli v časopisu za nezrelo mladoletnico, zato tudi še enkrat (zadnjič) pišem na račun »p(ostale) družbe malomeščanov«.
Čeprav tovarišice Coklinove ne poznam, niti do sedaj nisem vedela, da je bila ona »prizadeta« lekarnarka, moram priznati, da ona mene zelo dobro pozna. Prav tako, zgleda, zelo dobro pozna svoje stranke (kar vse po vrsti po imenu in priimku). Popravila pa bi rada le nekaj njenih podatkov oz. razlag.
Babica bi mi bila zelo težko, ker sem že prestopila prag tridesetega leta. Na žalost mi to ne piše ha hrbtu, sicer se ne bi spraševala, kako lahko mlada frklja piše stvari, ki jih ni doživela.
Nikakor ni čisto nič iz navedenega članka zraslo samo na mojem zelniku, ker sem tov. Behkovo po dogodku osebno vprašala in ji celo prebrala pripravljeni članek (podatek lahko preverite pri njej), ali se je res zgodilo tako, kot mi je bilo povedano. Več kot ‘potrdila je vse navedeno in tudi zagotovila, da lahko zagovarja vse, kar je doživela, pred komerkoli in kadarkoli.
Vprašanje je le, komu bodo bralci verjeli.
Mislim, da ni potrebno več dalje pojasnjevati. Mogoče tov. Co-klinovi hvala v toliko, ker je napisala svoj polni priimek (tudi s titulami), čeprav v mojem čjanku nikjer ni naveden kraj in imena oseb. Tako vsaj več ne bo nepotrebnega ugibanja, v kateri lekarni se je zgodilo in katera lekarnarka je bila’udeležena. Za razmislek bralcem le toliko: če ne bi bil dogodek zelo resnično opisan, se tov. Coklinova verjetno ne bi prepoznala v njem.
Pa še nekaj: stranka nikakor ne more vedeti, da ima lekarnarka kisli obraz zaradi slabega srca, kakortudi jaz ne nosim osebne izkaznice na hrbtu.
Občanka Irena Petek-Ferenc
Dvajset let IGD Gorenje Elrad
Na posebni slavnostni seji so gasilci Industrijskega gasilskega društva Gorenje Elradproslavili svojo 20-letnico. Praznovanje poteka v okviru 30-letnice delovne organizacije Gorenje Elrad. Ob tem so najzaslužnejšim in dolgoletnim gasilcem podelili odlikovanja in priznanja.
Že naslednji dan pa so pripravili tekmovanje v ga-
silskih veščinah: udeležilo se ga je le malo ekip. Tekmovanje je bilo na stadionu Bratstva in enotnosti na Tratah v Gornji Radgoni. Prvo mesto je zasedlo IGD Gorenje Muta, drugo IGD Gorenje Elrad in tretje IGD Radenska, zadnja pa je bila ekipa IGD Lina iz Apač.
Ludvik Kramerger
Turistični prispevek za ureditev negovskega in blaguškega jezera
Iz turističnih taks se bo predvidoma letos zbralo v radgonski občini 600 tisoč dinarjev. Ko so se na izvršnem svetu skupščine občine pogovarjali kako ta denar razdeliti, niso imeli težkega dela. 500 tisočakov bodo namenili za izdelavo ureditvenih načrtov za Negovsko in Blaguško jezero in njuni okolici, 100 tisoč dinarjev pa za sofinanciranje parade kmečkih običajev in navad v okviru kmetijskega sejma, ki je najmnožičnejša turistična prireditev v radgonski občini, tako po številu udeležencev kot obisko valcev.	vp
najbistvenejšemu vključevanju teh otrok v okolje normalno razvitih. Sedaj živijo in se vzgajajo oboji pod isto streho. Dnevno se skupine družijo na sprehodih, pri igrah na igrišču, ob prihodu in odhodu iz WO, na proslavah. Normalno razviti jih radi sprejemajo medse, jim pomagajo, če je potrebno, se z njimi igrajo in prenašajo svoje izkušnje nanje. Imajo se radi. Vse to je bistveno pomembno za kasnejšo uspešno vključitev duševno prizadetih v življenje in delo.
Težava je tudi v tem, ker WO nima pogleda nad številom predšolskih duševno prizadetih otrok v občini. V tesnejšem sodelovanju z zdravstveno službo, društvom za pomoč duševno prizadetim in širšo družbeno skupnostjo bo potrebno rešiti ta problem. Zdravstvena služba vodi register rizičnih otrok v občini. V povezavi z njo bi bilo potrebno spremljati razvoj teh otrok in poskrbeti, da pravočasno odkrijemo duševno prizadete na predšolski stopnji. Nato bi bilo potrebno prepričati starše, da jih vključijo v razvojni oddelek pri WO.
Prispevek za bivanje v WO ne bi smel biti vzrok, daje otrok doma, razmišlja v nadaljevanju tovarišica ravnateljica. Del stroškov krije skupnost socialnega skrbstva, del stroškov pa starši. Težave so tudi s prevozi, toda vodstvo WO zagotavlja, da bi s sodelovanjem in pomočjo vseh pristojnih služb prevoz uredili. Problem je bil nakazan tudi v skupščini skupnosti otroškega varstva. In še naprej bo ostal samo nerešen problem, dokler se starši ne bodo odločili in vključili otroka v vzgojno-varstveno organizacijo. S to odločitvijo bodo razbremenili tudi sebe in se bodo v tem času lahko mimo posvetili svojemu delu. Marija Muhič
Gotovo 14-letni Tonček Dvoršak iz Spodnje Ščavnice ni edini, ki takole ponuja voznikom sveže gozdne sadeže, saj je takšne trgovske ponudbe ob magistralni cesti Maribor—Murska Sobota vsak dan več. Posebno še v času, ko je gobja bera na vrhuncu sezone. Je pa zato prodane gobe Tonček dobro vnovčil, saj je nekaj čez 50 tisoč prisluženih dinarjev namenil za nakup šolskih potrebščin in tako razbremenil denarnico staršev. Letos so vozniki odpeljali že čez dvesto kilogramov njegovih gob, pri tistih, ki so odprte listnice, doseže tudi ceno tisoč dinarjev za kilogram, drugim jih proda ceneje. Sicer pa za nabiranje jurčkov izkoristi ves prosti čas, pomaga pa mu tudi sestra Vikica. Lani, pravi, je več nabral, pa tudi vozniki so se pogosteje ustavljali in lažje segali v denarnice ...
Vlado Paveo
Bled nam je bliže
Nedavno so se predstavniki Počitniške zveze Pomurja mudili na pogovorih z oskrbnico edinega slovenskega mladinskega doma. Dom Bledeč, ki leži v samem centru turističnega Bleda, na Grajski 17, že trinajst let s srcem predano in vzorno upravlja Albina Zupančič, ki pa ji v zadnjih letih neumorno pomaga sin Marko. Dom je odprt vse leto. Je v neposredni bližini avtobusne postaje. Sobe so večposteljne, sanitarije s toplo in hladno vodo so v etaži. Dom ima sodobno kuhinjo, jedilnico in shrambo za športno opremo. Za zabavo imajo radio in televizijo. Vsi prostori so centralno ogrevani. Od tu je možnost za visokogorske izlete, ogledate si lahko tudi Pokljuko, Zatrnik, Bohinj in Iški Vintgar. Pozimi se lahko uporabniki doma drsajo na Blejskem jezeru ter smučajo v neposredni okolica Bleda — na Kobli, Voglu in Zatmiku, do katerih redno vozi smučarski avtobus.
Pred šestimi leti je Počitniška zveza Slovenije dala dom v upravljanje počitničarjem iz Kranja. Dolgo je bil tudi zaprt in ni bil vedno tako urejen. V obsežnem katalogu Mednarodnega združenja mladinskih prenočišč, izdanega v Londonu, namreč o Bledcu piše, da je zelo atraktiven in prijateljski počitniški dom ter ima zelo čiste sobe in prijazno osebje. Razumljivo je, da je dom zmerom tako dobro zaseden, in to z mladimi s celega sveta. Cena prenočišča z zajtrkom je za tujca samo 1.020 din, za člana počitniške organizacije iz Jugoslavije pa je cena 620 din. Druge obroke lahko gostje ravno tako dobijo po izredno nizkih cenah v hotelu Svoboda. Počitniška zveza Pomurja je sklenila poseben dogovor, tako da bodo zmerom določene zmogljivosti po omenjeni ceni na voljo gostom iz naših krajev. Potrebna je samo pravočasna rezervacija. Vse dodatne informacije in rezervacije pa dobite v mladinski turistični poslovalnici, ki obratuje v Ljutomeru, na Ormoški 21, ter ima uradne ure vsak četrtek od 15. do 16. ure; njen telefon je 81 160. STRU, foto TUTNIČ
STREHOVCI
Razvitje prapora
Krajani majhne vasi Strehovci v krajevni skupnosti Dobrovnik so prejšnjo nedeljo proslavili 10-letnico vestnega delovanja gasilskega društva.
Ob tej priložnosti so razvili gasilski prapor — pokrovitelj je lovska družina Dobrovnik.
E. Milinkovič
Gobe za šolske potrebščine
STRAN 12
VESTNIK 3. OKTOSRA 1085
dopisniki so zabeležili
USPELO MEDNARODNO SREČANJE SPAČKARJEV
Drugega mednarodnega srečanja YU-AS kluba, ki ga je organizirala sekcija iz M. Sobote, se je udeležilo preko 100 članov.
V idilični pokrajini hribovitega Goričkega je bilo pri kmečkem turizmu Tremel drugo mednarodno srečanje članov YU-AS kluba. Na tridnevnem srečanju, ki se ga je udeležilo preko 100 članov iz Jugoslavije, so se s citroeni pripeljali člani kluba lastnikov spačkov 2 CV celo iz Anglije, Madžarske in ZRN. Iz Avstrije jih je bilo kar 30. Tudi člani YU-AS kluba iz Jugoslavije niso gledali od daleč, saj smo med udeleženci videli avtomobile iz Beograda, Novega Sada. Sarajeva, Pule, Kopra in drugod. ,
, Na srečanju so se udeleženci poiherili v Spretnostni vožnji in izmenjali izkušnje pri vzdrževanju jeklenih konjičkov. Soboška sekcija YU-AS kluba pa je za udeležence pripravila vrsto šaljivih tekmovanj: streljanje s fračo, tek v Žaklju, hoja s hoduljami in druge igre. Tačas je v Jugoslaviji preko 2.000 članov YU—AS KLUBA. Največ jih je v Sloveniji, kjer so organizirani v sedmih sekcijah. Prvi klub spačakarjev je' bil ustanovljen na Finskem. Sedaj pa je največ (140) sekcij v ZRN.
Boris Hegeduš
Športno srečanje perutninarjev na Ptuju
Poslovne uspehe v okviru poslovne skupnosti slovenskih perutninarjev, sodelujoče ozd ABC Pomurka, Jata Zalog, Perutninski kombinat Pivka in Perutnina Ptuj poleg gospodarskega sodelovanja razširjajo še na vse druge oblike povezovanja. Tako so že lansko leto v Pivki organizirali delavskošportne igre, kjer so se tudi dogovorili, naj postane ta oblika srečanj delavcev sorodnih organizacij tradicionalno.
Drugo srečanje je minulo soboto, 14. septembra, organizirala
največja perutninarska organizacija pri nas — Perutnina Ptuj, ki letos praznuje 80 let uspešnega razvoja.
Delavci vseh štirih kolektivov so se pomerili v odbojki (ženske in moški), kegljanju (ženske in moški) ter moški v malem nogometu. Vsi so se sicer trudili osvojiti čim več točk, vendar je vse tekmovanje potekalo v duhu »zdravega športa«, torej preskušanju moči, ne pa hlepenju po zmagi. To se je izkazalo v navijanju boljšim, ne glede na to, iz ka-
—LENDAVA -----------------
Kako pomladiti društvo
Lendavsko gasilsko društvo obstaja že 110 let in je najstarejše v Pomurju. Vedno so ; .teli takšne ali drugačne težave, ki so jih uspešno odpravili, toda tokrat jih spet pestijo, saj se članstvo društva stara, mladih pa ni. Obrnili so se na družbenopolitične organizacije, da bi jim le-te pomagale pri pomlajevanju društva oziroma članstva, toda večjih uspehov ni bilo. Edina ustanova, ki jim je priskočila na pomoč, je bila osnovna šola Drago Lugarič v Lendavi, na kateri so v lanskem letu ustanovili društvo Mladi gasilec. Iz tega društva sta že prišla dva nova člana, upajo pa, da jih bo v prihodnje še več.
Jani D.
---LENDAVA----------------------------------
Uspešno delo aktiva
V delovni organizaciji INA-Nafta Lendava so v lanskem letu ustanovili aktiv upokojenih delavcev, ki šteje preko 60 članov. Delovna organizacija skrbi za svoje delavce na različne načine, od vabil na proslave do organizacije izletov. Vsako leto pripravljajo izlete v različne kraje, tako so tokrat organizirali izlet na Pohorje. Spotoma si bodo člani aktiva ogledali tudi delovišče pri Ptuju, kjer so nekoč odkrivali nafto in plin. Upokojenci INA-Nafte se udeležujejo tudi strokovnih predavanj, ki jih uspešno pripravlja društvo inženirjev in tehnikov, tako da nekdanji člani kolektiva sproti spremljajo tudi najnovej-šč dogodke na področju naftne predelave.	janj [)
tere organizacije so bili tekmovalci. Treba je še reči, da na odločitve sodnikov ni bilo nobenih pripomb ali pritožb.
V skupni uvrstitvi je Perutnina Ptuj za las prehitela ABC Pomurko iz Murske Sobote in tako osvojila prehodni pokal srečanj. Tretje mesto so dosegli športniki iz Perutninskega kombinata.Tiv-ka, najmanj sreče pa so na tem srečanju imele ekipe Jate iz Zaloga-
Nekdo je rekel, da je vsak petelin najmočnejši na domačem dvorišču, zato počakajmo, do
prihodnjega srečanja, ki bo prihodnje leto v organizaciji ABC Pomurke v Murski Soboti. Tokrat le še to, da je bilo že prvo srečanje v Pivki odlično organizirano, za dobro organizacijo na Ptuju pa so bile izrečene le pohvale. Najbrž bo tako tudi v prihodnje, vendar je treba reči, da imajo delavci Perutnine že precej organizacijskih izkušenj, saj že deset let tekmujejo s športniki perutninskih organizacij Podravke iz Koprivnice in Koke iz Varaždina. Lojze CAJN KO
SPODNJA ŠČAVNICA
Z velikimi prispevki
do asfalta
Krajani Spodnje Ščavnice so te dni dobili 650-metrsko asfaltno cesto. Posamezno gospodinjstvo je prispevalo od 150 do 200 tisoč dinarjev, dva občana pa 700 oziroma 600 tisoč dinarjev. Čeprav merijo svoj asfalt v metrih, je to velika pridobitev za krajane. Veliko zaslug za izvedbo akcije imajo Mirko Križan in Milan Pintarič ter predsednik skupščine krajevne skupnosti Spodnja Ščavnica Ivan Merčnik.
Ludvik Kramberger
Vodovod za tri vasi
Vodovod na Moti v ljutomerski občini so v glavnem napeljali že lani, zdaj pa so sredi dela na Cvenu in Krapju. Dela so se lotili zavzeto, saj gre za okrog 320 priključkov, cene pa se pri marsičem iz dneva v dan višajo.
Za zdaj velja dogovor, da bo vsako gospodinjstvo ob krajših izkopih in plačilu domačih napeljav prispevalo 45 tisoč dinarjev. Deset tisoč so zbrali s samoprispevkom, ostalo pa po pogodbi. Dela hočejo končati do konca oktobra.	— js —
asfalta
V KS Kapela so predali namenu 1.500 metrov krajevne ceste Radenski vrh—Kapelski vrh. Dve tretjini sredstev so zagotovili s krajevnim samoprispevkom, ostalo pa, poleg prostovoljnega dela, krajani, ki imajo domačije ob posodobljeni cesti.
Mija
TELEFON V LIPI
V krajevni skupnosti Lipa so si že dalj časa prizadevali, da bi dobili toliko želeni telefon, kajti so edina krajevna skupnost na širšem beltinskem območju, ki nima telefona. Končno se jim je velika želja uresničila. O gradnji smo se pogovarjali s predsednikom gradbenega odbora za gradnjo telefona. Štefanom Zadravcem.
»Idejni načrti za telefon so bili narejeni že leta 1984, z gradnjo pa smo začeli jeseni, ko smo položili podzemljni kabel od Beltinec do Lipe. V teh dneh delavci ptt podjetja iz Murske Sobote končujejo omrežje po vasi, sledila bodo druga dela, denimo vezava kablov in aparatov. Drogove za telefon so prispevali naročniki. Tačas je prijavljenih 70 članov. Vendar moram povedati, da beltinska telefonska centrala lahko sprejme le 34 naročnikov, prav toliko pa imajo prostih linij. Vendar smo se v Lipi dogovorili, da ne bo dvojčkov; raje bodo počakali, da bo kranjska Iskra montirala večjo centralo. Celotna naložba nas bo stala milijardo 150 milijonov dinarjev. Vsak posameznik je prispeval 12 starih milijonov in štiri delovne dni. Druga sredstva pa bodo iz krajevnega samoprispevka. Na pomoč nam je priskočila KS Melinci, ki nam je posodila 100 milijonov dinarjev za dobo dveh mesecev. Telefon bo v Lipi zazvonil nekje okrog leta 1986. Krajevno skupnost Lipa pa čaka še ena večja naloga, in sicer bodo od začetka Beltinec skupaj s krajevno skupnostjo Beltinci potegnili telefonski kabel do beltinske pošte,« je zaključil Štefan Zadravec.	Jože Žerdin
Številne so bile in so gradbene naložbe v prleški metropoli. Joda nedavno se nam je potožil Ferdo Pušenjak, solastnik stanovanjske zgradbe na Miklošičevem trgu. Pred osmimi leti je kupil del omenjene zgradbe ter jo večkrat izključno na lastne stroške popravljal. Sedaj pa je zob časa zgradbo pošteno načel, tako da je obnova nujna. Naš sogovornik se ogorčeno spominja, kako že več let zaman poskuša pridobiti občinske može in vodstvo Trgovskega podjetja Vesna, da bi se skupno lotili ureditve hiše. Z njimi je imel številne pogovore in naletel na obljube, ki pa vse do danes niso bile uresničene.
Pri vsem tem pa bi kazalo opozoriti, da sta v tej zgradbi, kot je razvidno iz spominske plošče, svoja mladostna leta preživela brata Miklošič. Zgradba je v središču Ljutomera, v njeni neposredni bližini pa imata svoje upravne prostore skupščina občine in družbenopolitične organizacije. Pritličje omenjene zgradbe pa koristi domače trgovsko podjetje.
Tudi za turiste ni privlačen pogled na propadajočo stavbo. Občanom pa ostaja samo upanje, da bodo večletna prizadevanja tovariša Pušenjaka končno naletela na potrebno razumevanje pri ustreznih dejavnikih.
Foto: Propadajoča zgradba na Miklošičevem trgu v Ljutomeru čaka na usmiljenje.	STRU
Življenje na Srednji družboslovni in ekonomski šoli se je že uteklo in vrvež na hodnikih je enak kot lansko šolsko leto. Lahko bi rekli, da je vse po starem, a vendar ni tako. O tem nas prepriča že pogled skozi okno na dvorišče šole in na prostor za telovadnico. Že pred koncem lanskega šolskega leta so tam namreč začeli graditi igrišče, ki ga je šola zares potrebovala. Telovadnica je namreč premajhna, da bi lahko v njej telovadili vsi učenci. Z graditvijo igrišča pa je prostorski problem tako rekoč rešen.
Pri začetnih delih na igrišču so pomagali tudi učenci šole in
Mladi zadružniki presenečajo
Kar 55-članski je aktiv mladih zadružnikov, ki deluje v sklopu kmetijske zadruge Ljutomer—Križevci. To število se iz meseca v mesec povečuje, predvsem zaradi posrečeno izdelanega in privlačnega akcijskega programa. Mladi so na lanski programsko-volilni konferenci izvolili novo vodstvo ter si zadali program, ki ne zajema samo družbenopolitičnega dela, ten^eč konkretno strokovno kmetijsko dejavnost. Ta dejavnost pa teče prek različnih oblik praktičnega in teoretičnega dela, kot tudi strokovnih ekskurzij. Zametki uspehov dejavnosti aktiva segajo v leto 1983, ko so v aktivu pričeli izvajati načrtno kadrovsko politiko, ki je tudi pripeljala k sedanjemu uspehu.
Mladi zadružniki so mnenja, kot je poudaril predsednik aktiva Anton Vrbnjak, da tovrstni aktivi morajo dobiti poleg
VAS BORAČEVA
Kot vaščan kraja Boračeva nisem v javnem obveščanju zaznal kakih sporočil o vestnih vaščanih, ki se trudijo, da bi svoj kraj prilagodili turističnim potrebam. Navedel bom le nekaj večjih del, ki smo jih na lastno pobudo skupno opravili s precejšnjim deležem prostovoljno zbranih sredstev.
Naši nekdanji vodnjaki niso imeli čiste pitne vode, pač pa mešanico z mineralno vodo. Zaradi tega smo najprej začeli z gradnjo vodovoda. Tudi ceste v vasi so bile precej dotrajane. Sklenili smo, da tudi to slabost odpravimo. Zgradili smo vaško asfaltno cesto po vasi in povezavo z bližnjim Janževim vrhom. Tu nas malo prizadeva uničevanje oziroma preobremenitev vaške ceste, po kateri je dostop v obrate Radenske. Ta cesta je dnevno obremenjena s stotinami
KJE ŽIVIMO!
tako tudi s svojim trudom prispevali h gradnji tega objekta. Obenem z gradnjo igrišča pa se ureja tudi okolica šole. Dela počasi že gredo proti koncu. Otvoritev novega igrišča bo predvidoma 17. oktobra, ob občinskem prazniku. Gradnja tega objekta pa bi bila nemogoča, če šola ne bi sodelovala s KS Alija Kardoša, ozdi in sisi, ki so z denarjem prispevali bistveni delež h gradnji. Dejanska vrednost novega objekta je okoli 10 milijonov dinarjev.
Poleg te pridobitve pa je treba omeniti še eno, ravno tako pomembno. V današnjem času
izobraževalne, družabne in ma-nifestativne funkcije tudi še nekatere pomebnejše družbene funkcije. Postati morajo tisto okolje, kjer se začenjajo reševati problemi mladih kmetov oziroma mladih v kmetijstvu, ki izhajajo iz njihovega specifičnega položaja.
Mladi so nedavno izdali tudi svoje glasilo ter bili pred kratkim na strokovni ekskurziji. Ogledali so si Bohinj in Bled ter se ustavili pri tamkajšnjih naprednih kmetijah. Sekretarka aktiva, Darja Hanžel, je povedala, da je vodstvo zadruge na dejavnost aktiva ponosno.
Kako tudi ne, saj gre za organizirano strokovnopolitično organizacijo mladih v kmetijstvu, ki povezuje mlade s celotnega območja zadruge, torej ljutomerske občine.
STRU
osebnih vozil in več desetinami avtobusov. Tudi tovornjakov ni malo. Napredek in množica strojev na električno energijo so zahtevali, da nujno zgradimo potrebno transformatorsko postajo. Leta 1984 so naši lastniki večjih in manjših površin zemljišč uvideli. da je nujno zemljo zložiti in osušiti, kar je bilo v letošnjem letu tudi končano. V tem letu smo se odločili obnoviti kulturno zaščiteno kapelico v soglasju z zavodom za spomeniško varstvo. Omenjeni objekt je že močno kazil okolico in ni bil v ponos ne vaščanom niti turističnemu kraju-
Pri nas imamo tudi vaško mladinsko organizacijo, ki si je letos zadala nalogo, da uresničuje rek »besede mičejo, zgledi vlečejo«. Sklenili so čimprej urediti naš kraj v turistično urejeno podobo. Zgradili so precejšen del zaprte kanalizacije in del pločnika ob vstopu v naselje. Dotaknem naj se tudi našega delavnega vaškega odbora, ki zelo aktivno sodeluje z vaščani. Letos so na naše ceste
navozili Čez 300 kubičnih metrov gramoza, zamenjali so polomljene prepuste z novimi cevmi.
Čaka nas še dokončna ureditev Boračevskega potoka, ki ob vsakem večjem dežju poplavlja. Potrebno je zgraditi most čez potok v naši vasi, pa tudi razne manjše prehode čez ta potok. Ne smemo prezreti potrebe po čim prejšnji gradnji vaške kanalizacije, ki se ji bo morala slej ko prej prilagoditi Radenska s svojimi obrati oziroma odplakami. Mnenja sem, da v novo regulirani potok ter naprej skozi Radence mimo Iravilišča v neurejeni stari rokav reke Mure ne smemo spuščati vseh odplak. Nujen je — po mojem - začetek gradnje mladinskega doma. Mlade moramo vsestransko podpreti tudi v tem smislu, da se bodo zraven fizičnih del lahko tudi kulturno udejstvovali. Mislim, da bodo KS in vaški odbor, pa tudi občinski odbor morali v ta namen prispevati sredstva za nakup materiala. samo gradnjo pa prepustiti mladinski organizaciji.
Želimo si, da bi napisano na pristojnih mestih proučili, da bi našemu kraju priskrbeli navodila in pomoč. Tudi turističnemu društvu bi se kazalo pozanimati za olepšavo našega kraja zaradi radovednosti obiskov našega kraja oziroma obratov Radenske.	Alojz Nemec
Računalniki in igrišče
se vedno bolj poudarja računalniška obdelava podatkov in računalništvo kot bodočnost vseh gospodarskih in družbenih panog. Zato so se tudi na Srednji družboslovni in ekonomski šoli odločili, da bodo učence seznanili z delom z računalniki. Kupili so namreč 8 računalnikov Comodorre 64 s kasetofoni, enako število prenosnih televizorjev za zaslone ter po en tiskalnik in disketno enoto. Tako se bodo učenci lahko praktično spoznali z računalniki in bodo lahko svoje znanje kasneje tudi koristno uporabili.
M. J.
Gostovanje tamburašev iz Črešnjevec
Tamburaški orkester KUD Peter Dajnko iz Črešnjevec pri Gornji Radgoni, katerega prizadevno vodi Alojz Volf, je letos že tretjič gostoval v Avstriji. Med drugim so 30. avgusta nastopili v avstrijski Radgoni, skupaj s tamkajšnjo godbo na pihala, 7. in 8. septembra pa so nastopili na prireditvah v Stradnu. Ta nastop jim je omogočila ZKO Gornja Radgona. Ker so edini tamburaški orkester v radgonski občini, jih veliko vabijo tudi na prireditve v Gornjo Radgono in v krajevne skupnosti. Ludvik Kramberger
Zopet v blato vrženi milijoni
Za novo negospodarsko naložbo, za gradnjo nove ceste med naseljema Vaneča—Puconci, ki jo financira Separacija kremenčevega peska Puconci za dovoz materialov. so zopet vrženi lepi milijoni v blato.
Z ureditvijo in asfaltiranjem dosedanje makadamske ceste, ki povezuje naselje Vanečo z gospodarskim in kulturnim središčem Puconci, bi bili občani obeh krajev še bolj povezani, tembolj, ker živijo v eni krajevni skupnosti.
Vodstvo podjetja Separacija kremenčevega peska Puconci pa z občani ni našlo skupnega jezika za ureditev makadamske ceste, temveč je zavrnilo vse konstruktivne in napredne predloge občanov obeh krajev in tako začelo graditi novo cesto z novimi betonskimi mostovi, in to v skritem kraju v gozdu in močvirju, kar stane petkrat več kot ureditev dosedanje ceste.
Ureditev dosedanje makadamske ceste med obema krajema bi tako postala pomembna tudi zato, ker bi šolska mladina dobila bližnjico do šole in bi bila še bolj ponosna na svoj kraj in svoje predstavnike. Krajani pa bi bili gospodarsko še bolj povezani.
Zato bi enkrat za vselej morali misliti in delati za gospodarski napredek naše dežele. Naselje Vaneča je pomembno že po svoji hriboviti legi v neposredni bližini mesta Murska Sobota. Gradnja nove ceste Separacije kremenčevega peska je tako gospodarsko »zafura-na«. ne samo zato, ampak tudi iz razlogov. ker je dovoz na glavno cesto tam. kjer je zoženje meddržavne ceste, in tako je novo križišče zelo nevarno — nepregledno. In zato se tembolj lahko vprašamo, kdo je izda! dovoljenje za gradnjo te ceste.
Občani Vaneče bodo sicer morali sami financirati asfaltiranje dosedanje makadamske ceste s pomočjo dotacije iz občinskega proračuna, a tovornjaki Separacije kremenčevega peska bodo brez zadržka še naprej vozili po tej cesti.
Občani Vaneče pa bi z ureditvijo sedanje ceste postali tudi gospodarsko močnejši in naša družba bi imela tudi več koristi.
Vsak zagovor vodstva Separacije kremenčevega peska je zaman in odveč, saj so ti milijoni vrženi v blato resnično.
Osebno kot gradbeni in prometni nestrokovnjak ne bi potrdil dovoljenja za odprtje te ceste. Skoda, da ni bilo več nobenega skojevca, da hi pravočasno preprečil to gospoda iško škodo.
Franček Drvarič
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAN 13
------------VARČEVANJE Z ENERGIJO - VARČEVANJE Z ENERGIJO - VARČEVANJE Z ENERGIJO------------------------------------
ino  i nova k okna z izolacijskim steklom
ko - kombivak nestekljena okna
roletna omarica z roleto
— mere so modularne
RV-8/9	RV-1019	RV-12/9	RV-14/9
80/30/28	100/30/28	120/30/28	140/30/28
RV-14/9	RV-18/9	RV-8/12	RV-10/12	RV-12/12	RV-12/12	RV-14/12	RV-14/12
140/30/28	180/30/28	80/30/28	100/30/28	120/30/28	120/30/28	140/30/28	140/30/28
RV-18/12 180/30/28
RV-8/14
80/30/28
RV-10/14 100/30/28
RV-12/14
120/30/28
RV.14/14
140/30/28
RV-21/14
210/30/28
RV-12/14 120/30/28
RV-14/14
140/30/28
RV-18/14
180/30/28
RV-10/18
100/30/28
RV-12/18
120/30/28
RV-8/22
80/30/28
180/120	80/140	100/140	120/140	120/140	140/140	140/140	180/140	210/140	100/180	120/180	80/210
INO 18/12	INO 8/14	INO 10/14	INO 12/14	INO 12/14-D	INO 14/14	INO 14/14-D	INO 18/14	INO21/14	INO 10/18	INO 12/18	INO 8/21
KO 18/12	KO 8/14	KO 10/14	KO 12/14		KO 14/14		KO 18/14				
										J				
ino	= inovakokna-termoizolacijskaZasteklitev
KO	= KOMBIVAK OKNA-NESTEKLJENA OKNA
industrija stavbnega pohištva 61310 ribnica partizanska 3 telefon (061) 861 411 telegram: inles ribnica telex: 31262 yu inles
Razmišljate o novogradnji? Morda že gradite?
Bi radi obnovili svojo hišo?
Mi vam bomo pomagali z našimi izdelki:
GN- gibljiva polkna
JUG-vezana okna s polkni
sobna vrata
P 1-8
P 1-9
P 2-7
P 2-8
P 2-9
P 3-7
P 3-8
P 3-9
P-2
60/60
i00/9C
80/#:
120/90
80/120
70/205
7M
GN6/6
GN 8'9
GN10/9
GN12/9
GN14/9
GN8/12
8M
80/205
proizvodna mera
modularna mera
	
_—i-.	p---:	
	
	
	
140/90
JUG 6/6
JUG 8/9
JUG 12/9
JUG 8/12
9M
90/205
Vratna krila:
— ultrales
— furnirana
— furnirana lakirana
Podboji:
masivni
M 10-7 M 10-8 M 10-9 M 15-7 M 15-8 M 15-9
_ _ M 22-9 P  3 M 28-9
suhomontažnl slepi
SN 12-7 SN 12-8 SN 12-9 SN 16-7 SN 16-8 SN 16-9 SN 22-9 SN 28-9
N 12-7 N 12-8 N 12-9 N 16-7 N 16-8 N 16-9 N 22-9 N 28-9
mizarska-stolarska svetla mera
61/198,5
71/198,5
81/198,5
inovak okna
kombivak okna
ven na okna s polkni gih^va polkna soh a vrata
vhodna vrata
garažna vrata
vhodna, garažna vrata in stranski elementi
100/120	120/120	140/120	80/140	100/140	120/140
GN 10/12	GN 12/12	GN.14/12	GN8/14	GN 10/14	GN 12'14
	JUG 12/12		JUG 8/14		JUG 12/14
140/140	180/140	80/210	140/210	80/220
GN 14/14	GN18/4	GN8/21	GN 14/21	GN8/22
JUG 14/14				JUG 8/22
?i radi prihranili denar n izvedeli kaj novega? (bate po
tel. 061/861-212
pro hjno skladišče
RIBNICA
100/220	140/220
GN 10/22	GN 14.22
JUG 14,22
pridržujemo si pravico do konstrukcijskih sprememb, ki ne vplivajo na funkcionalnost
STRAN 1 4
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
sport
PNL
| Prva, a prepričljiva | I zmaga Graničarja .
V Novem mestu je bilo prvenstvo LAO v vojaško-športnih B disciplinah, na katerem je sodelovalo 13 ekip. Prepričljivo, z • 18 točkami prednosti je zmagala ekipa Graničarja pred lansko-B letnim zmagovalcem, ekipo Kranja. Ekipa Graničarja je bila'B B sestavljena iz obmejnih enot, polovica starešin in Vojakov pa je I B bila iz obmejne enote Murska Sobota, to je 20 tekmovalcev. B Posebej je treba pohvaliti ekipo v patruljno-orientacijskem po-
Ihodu, ki jo je vodil starešina Slobodan Radmilovič in so jo v  celoti sestavljali starešine in vojaki obmejne enote iz Murske B Sobote. Sicer pa so starešine in vojaki obmejne enote iz Mur- B ske Sobote uspešno tekmovali tudi v mnogoboju, plavanju, at- " letiki in streljanju. Seveda pa ima veliko zaslug za uspeh Gra-
I ničarja vodja celotne ekipe Zdenko Kranjc, starešina iz obmej- 1  ne enote Murska Sobota kot dolgoletni aktiven udeleženec ar- B B madnih prvenstev. Čeprav je bila ekipa Graničarja sestavljene B s celotnega LAO, je na tekmovanjih delovala zelo homogeno
Iin disciplinirano, tako da si je pridobila simpatije občinstva v  Novem mestu. Difceženi rezultati kažejo, da v obmejnih eno- I tab LAO namenjajo poleg odgovornih nalog pri varovanju na- B ših meja posebno pozornost tudi športni dejavnosti, in čeprav
Ije ekipa Graničarja šele tretjič sodelovala na prvenstvu Lju-bljanskega armadnega območja, se je že povzpela na prvo me- B sto. K temu so gotovo prispevali pomemben delež starešine in I vojaki obmejne enote Murska Sobota, ki so bili letos tudi zrna- B _ govalci prvenstva obmejnih enot LAO.	_
Feri Maučec B
Rezultati — 5. kolo Črenšovci : Veržej 4:3 Dobrovnik : Čarda 3:1 Rakičan : Lipa 0:0 Renkovci : Odranci 3:3 Bakovci : Turnišče 3:1 Hotiza : Beltinka 1:3
Beltinka	5 4 0 l	20:6	8
Veržej	5 3 l l	13:6	7
Odranci	5 3 l l	13:9	7
Črenšovci	5 3 l l	7:6	7
Turnišče	5 3 0 2	12:6	6
Dobrovnik	5 3 0 2	9:8	6
Rakičan	5 2 l 2	10:13	5
Hotiza	5 l 2 2	6:8	4
Lipa	5 l 2 2	4:6	4
Bakovci	5 l 2 2	9:16	4
Renkovci	5 0 2 3	8:19	2
Čarda	5 0 0 5	3:11	0
I. MNL MS
Rezultati — 5. kolo
Tromejnik : Radgona 3:4 Filovci : Dokležovje 3:2 Pušča : Ljutomer 3:2 Tišina : Apače 6:1
Tešanovci : Ižakovci 1:0 prek.
—A JUDO
VODI SOBOŠKI PARTIZAN
Judo Partizan Murska Sobota f> bil organizator drugega pozivnega turnirja pionirjev Pomurja v judu. 'Sodelovalo je 55 pionirjev iz Murske Sobote, Lendave, Ljutomera in Cankove. Največ uspeha so imeli predstavniki Partizana iz Murske Sobote, ki so zasedli kar pet prvih mest od osmih.
Rezultati — do 32 kg: L Žbul (Ca.), 2. Kavčič (MS), 3. Bagola in Horvat (oba Ca.); do 35 kg: L Cikajlo, 2. Albert (oba MS), 3. Lovenjak (Ca.) in Kolmanič (Lj.); do 38 kg: 1. D. Rituper (MS), 2. Zrna (Le.), 3. Šiška (MS) in Dominko (Le.); do 41 kg: 1. Vrbančič, 2. Kralj (oba Lj.), 3. Stoti in Erveš (oba MS); do 46 kg: 1. Brozovič (MS), 2. Beznec (Lj.), 3. Breznik (Le.) in Hošpel (Lj.); do 52 kg: 1. Muršič, 2. Kos (oba MS), 3. Gjerkeš (Lj.) in Pucko (MS); do 58 kg: L S. Ortman (Lj.), 2. Recek (Le.), 3. Sadi in B. Rituper (oba MS); nad 58 kg: 1. Berden, 2. Pertoci (oba MS), 3. J. Ortman (Lj.) in Varga (Le.). Po dveh turnirjih vodi Partizan Murska Sobota z 80 točkami pred Partizanom Ljutomer (39), Cankovo (20) in Mladostjo Lendava (16 točk).
Dokležovje	5 4 0 1			27:5	8
Tišina	4	4	0 0	13:3	8
Tešanovci	5	3	1 1	11:5	7
Apače	- 5	2	1 2	7:18	5
Pušča	4	1	2 1	6:8	4
Ižakovci	5	I	2 2	5:7	4
Radgona	5	1	2 2	8:12	4
Ljutomer	5	1	2-2	9:17	4
Filovci	5	1	0 4	7:12	2
Tromejnik	5	0	2 3	8:14	2
I. ONL Lendava
Rezultati — 5. kolo Petišovci : Mladost 0:1 Kapca : Nedelica 2:0 Bistrica : Lakoš 0:2 Nafta : Polana 1:4 -Mostje : Kobilje 2:2
— NAMIZNI TENIS---- 
KUZMA DRUGI
Polana	5 4 0	1 15:7	8
Kapca	5 3 2	0 11:4	8
Mostje	5 3 1	1 12:7	7
Petišovci	5 3 0	2 9:7	6
Lakoš	5 2 0	3 6:7	4
Bistrica	5 2 0	3 8:10	4
Mladost	5 "1 2	2 6:8	4
Nedelica	5 2 0	3 4:7	4
Kobilje	5 1 2	2 8:12	4
Nafta	5 0 1	4 6:16	1
Prvi republiški turnir članov in članic, ki je bil v Ljubljani, je zbral vse najboljše slovenske igralce in igralke, ki so odločali o uvrstitvah na zvezne turnirje. Žal na turnirju zaradi poškodbe ni igral Benko kot edini od Sobočanov bi zaigral v prvi skupini, prav tako pa zaradi poškodbe ni nastopila Tanja Sinic v drugi skupini članic.
V drugi skupini je odlično zaigral Ivan Kuzma, ki je z rezultatom 7:2 zasedel drugo mesto, kar je njegova najboljša uvrstitev na republiških članskih turnirjih. Uvrstil se je pred Smrekarja, prepričljivega zmagovalca prvega turnirja pri mladincih. Soliden je bil tudi Benkovič, ki je z rezulta-
II. MNL MS— vzhod
Rezultati — 4. kolo
Križevci : Selo 0:3 Bogojina : Bratonci 4:3 Gančani : Vrelec 2:2 Prosenjakovci : Romah 5:2
tom 4:5 zasedel šesto mesto. V tretji skupini pa sta prvič zaigrala v lanski sezoni še pionirja Mirko Unger, ki je s 4:5 osvojil dobro sedmo mesto, Matjaž Žitek pa z 1:8 deseto mesto.
Na regijskem turnirju mladincev in mladink na Ravnah je v prvi skupini Ori s 3:4 zasedel dobro četrto mesto, Radgončan Rihtarič pa osmo mesto. V drugi skupini je bil Smodiš šesti, v tretji je Županek zmagal, Kuhar pa je bil tretji. Presenetila pa je Breznikova, ki je v drugi skupini mladink, zasedla prvo mesto s 6:1, Vogrinčeva iz Radgone pa je bila peta. Nastopili pa niso igralci, ki igrajo na republiških turnirjih.	M. U.
Vrelec Prosenjakovci Bogojina Gančani Romah Selo Bratonci Križevci
3	2	1 0	11:3	5
3	2	10	14:7	5
3	2	10	14:9	5
3	12 0	12:6'	4
4 112 6:12 3
4 10 3 8:10 2
4 10 3 10:17 2
4 10 3 8:19 2
--STRELSTVO --------------------------------
JANEZ HORVAT STRELEC LETA 1985
Končano je bilo točkovanje za najboljšega strelca soboške občine za leto 1985. Rezultati — pionirji: 1. Robi Pertoci (Tiš.) 120, 2. Saša Šmidlehner (SCT) 80, 3. Branko BeheK in Aleš Stevanec (oba Tiš.) po 58 točk; pionirke: L Nataša Verbai (Šal.) 85. 2. Daniela Rojko (Can.) 73, 3. Renata Horvat (Šal.) 65 Učk; mladinci — 1. Drago Pertoci (Tiš.) 241, 2. Franc Gider (Tiš.) 128, 3. Anton Gider (Tiš.) 87 točk; mladinke — L Alenka Belšak (Nor.) 157, 2. Silva Horvat (Nor.) 125, 3. Tončka Iskra (Nor.) 100 točk; člani — 1. Janez Horvat (Mura) 284, 2. Štefan Balaško in 3. Karel Turner (oba Nor.) po 207 točk; članice — 1. Valentina Rojko 141, 2. Milica Šinko 115 in 3. Jožica Kodila (vse Nor.) 95 točk. Skupna uvrstitev — 1. Janez Horvat (-Mura) 284, 2. Drago Pertoci (Tišina) 241, 3. Štefan Belaško in Karel Turner (oba Nor.) po 207 točk.
— KONJSKI ŠPORT —---------------------------
Ani MS za las ob zmago na maratonu
Konjeniški klub Ljubljana je na hipodromu na Stožicah pripravil zadnjo letošnjo kasaško prireditev. V ospredju zanimanja okrog 5.000 gledalcev je bil 25. jubilejni kasaški maraton, ki ga je dobila Ave (Benkovič, Ljubljana). Za las je prvo mesto izgubila Ani MS (Marko Slavič mlajši iz Ključarovec), saj je za zmagovalko zaostala le za nekaj centimetrov. Dosegla pa je kilometrski čas zmagovalke 1:28,2. Lima II (Jureš, Ljutomer) je bila tretja, Lero II (Hanžekovič iz Veržeja) pa četrta. Dorica MS, ki so jo imeli za favorita, ni posegla v borbo za prvo mesto. Sicer pa so se ljutomerski kasači izkazali tudi v drugih dirkah. Tako je Ani MS (Marko Slavič ml.) zmagala v dirki za 3- do 12-letne kasače s temeljem 1:23,6 do 1:26,5 na 1600 m dolgi progi s kilometrskim časom 1:23,1. Dorica MS (Marko Slavič st.) pa je zmagala v dirki za 3- do 12-letne kasače s temeljem 1:23,5 in bolje in dosegla kilometrski čas 1:20,6. Drugi je bil Lero II (Hanžekovič). Med dvoletniki je Lady Di (Senekovič) zasedla tretje mesto. Enako uvrstitev pa je dosegel tudi Furor (Slana) med 3- do 12-letnimi kasači na 1800 m dolgi progi.
II. MNL MS— zahod
Rezultati — 4. kolo
Grad : Puconci 3:2 Rogašovci : Hodoš 2:0 Serdica : Cankova 2:1
Cankova	4 3 0 1	8:5	6
Hodoš	4 3 0 1	7:4	6
Serdica	3 2 10	3:1	5
Grad	4 112	4:5	3
Šalovci	3 10 2	4:5	?
Rogašovci	3 10 2	3:4	2
Puconci	3 0 0 3	6:11	0
HOKEJ NA TRAVI
ABC Pomurka premagala prvaka
V prvem kolu tekmovanja v skupini prve zvezne lige v hokeju na travi je moštvo ABC Pomurka v Murski Soboti kot novinec presenetljivo premagalo lanskoletnega prvaka lige in drugouvrščeno moštvo v državi Partizan iz Zeline z 2:1. Gola za ABC Pomurko sta dosegla Črnko in Časar. Sodila sta Petkovič in Glavač iz Murske Sobote.
SPEEDWAY - DRŽAVNO PRVENSTVO
Kocmut šele peti. Lazar sedmi
V Ljubljani je bila šesta in hkrati zadnja letošnja dirka za državno prvenstvo v speedwayu, ki si jo je ogledalo okrog 10.000 ljubiteljev tega atraktivnega športa. Zmagal je Omerze! iz Krškega, ki je tako potrdil, da je letos v izvrstni formi in zasluženo novi državni prvak. Lazar iz Lendave in Kocmut' iz Gornje Radgone sta zbrala po 11 točk in si delita 4. do 6. mesto. V končni uvrstitvi je kot najbolje uvrščeni pomurski tekmovalec, Kocmut iz Gornje Radgone, lanskoletni državni prvak, zasedel šele peto mesto.
Končni vrstni red: L Omerzel (Krško) 84 točk, 2. Pavlic (Prelog) 76, 3. Žibert (Krško) 71, 4. Gerjevič (Krško) 66, 5. Kocmut (Gornja Radgona) 63, 6. Žagar (Ljubljana) 49, 7. Lazar (Lendava) 48 in 8. Horvat (Lendava) 40 točk.
Vodi Svoboda
V Ljubljani je bil drugi turnir v hokeju na travi za prvenstvo Slovenije. Rezultati — Murska Sobota : Lipovci 1:2 (Korpič za MS ter Tivadar in M. Mesarič za Lipovce), Svoboda : Murska Sobota 2:2 (Drvarič in L. Zelko) ter Svoboda : Lipovci 1:0. Po dveh turnirjih vodi Svoboda pred Lipovci in Mursko Soboto.
--ATLETIKA ------—
BALEK PRVI NA PLANINSKEM
MARATONU
Po letošnji uspešni atletski sezoni v, hitri hoji je član AK Pomurje tz Murske Sobote Milan Balek konec minulega tedna sodeloval na dveh malih maratonih. Najprej je nastopil na malem maratonu Treh src v Bovcu in v teku na 21 km med starejšimi člani zasedel četrto mesto s časom 1;19:12,15, v skupni uvrstitvi pa je bil sedmi. Dan kasneje pa je sodeloval na tretjem planinskem maratonu po hribih v okolici Idrije in v teku na 15 km s časom 1:58,OO zasedel prvo mesto.
JESENSKI KROS BO
10. OKTOBRA
Atletski klub Pomurje iz Murske Sobote je razpisal občinsko tekmovanje v krosu, ki bo 10. oktobra 1985 ob 14. uri v mestnem parku v Murski Soboti. Tekmovanje bo v 18. kategorijah — od mlajših pionirjev do veteranov in pripadnikov JLA. Tekli pa bodo od 1000 do 3000 metrov. Najboljši z občinskega krosa bodo nastopili v občinski reprezentanci na krosu Dela, ki bo 20. oktobra 1985 v Novem mestu.
— STRELSTVO---------
Tekmovanje z MK puško v Gančanih
Strelska družina Gančani organizira v nedeljo, 6. oktobra 1985, ob 9.00 na strelišču v Gančanih tradicionalno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za memorial Štefana Kovača. Tekmovanje je odprto, zato vabijo, da se ga udeležijo predstavniki strelskih družin, lovskih družin, teritorialne obrambe in JLA.
— MARATON TREH SRC--
Prevoz v Kranj
Partizan Radenci organizira v soboto, 12. oktobra 1985, avtobusni prevoz na tekaški maraton Treh src v Kranj. Odhod avtobusa iz Murske Sobote ob 5.45, iz Ra-denec ob 6.00 in iz Gornje Radgona ob 6.10. Start maratona bo ob 10. uri. Cena prevoza je 1.000 dinarjev. Prijave: telefon 73040 (int. 216).
ROKOBORBA ................ ..................
Dve prvi mesti v Zrenjaninu
Ob obletnici osvoboditve Zrenjanina je bilo tradicionalno rokoborsko tekmovanje kadetov, na katerem je sodelovalo 133 rokoborcev iz celotne države. Iz Slovenije je sodelovalo kar 7 tekmovalcev iz Pomurja, ki so se odlično odrezali. Osvojili so namreč pet medalj, od tega dve zlati, eno srebrno in dve bronasti. Najuspešnejša sta bila Miran Mekicar, ki je zmagal v kategoriji do 55 kg in tako dokazal, da je zasluženo sodeloval na svetovnem prvenstvu v Franciji, ter Mitko Na-sevski, ki je osvojil prvo mesto v kat. do 59 kg, kar je njegova prva letošnja zmaga v tej konkurenci. Gorazd Tribnik je bil v kat. do 38 kg drugi. Tretji mesti sta zasedla Zoran Vukan (do 38 kg) in Janez Cifer (do 55 kg). Četrti je bil Bačič in šesti Car.	B. D.
--ODBOJKARSKI TURNIR---------------------------
PRVI LJUTOMER
Pomurska odbojkarska zveza Murska Sobota je pripravila moški odbojkarski turnir, v telovadnici osnovne šole v Križevcih pri Ljutomeru. Turnirja so se udeležile le tri ekipe od petih povabljenih. Največ uspeha so imeli odbojkarji Ljutomera, ki so premagali oba tekmeca.
Rezultati — Ljutomer :Radenci 3:0, Jedinstvo (Čakovec)—Radenci 3:1 in Ljutomer—Jedinstvo 3:2. Vrstni red: 1. Ljutomer, 2. Jedinstvo in 3.. Radenci.
--§AH -----------------------------------------
V Radencih zmagal Lalič
V kavarni Park v Radencih je bil v soboto in nedeljo 5. mednarodni šahovski turnir, ki gaje pripravilo ŠRD TPO Radenske. Na turnirju je sodelovalo več mednarodnih mojstrov in mojstrov Fide — tudi iz Madžarske in Avstrije. Zmagal je mednarodni mojster Lalič iz Zagreba s 7 točkami in pol pred Komljenovičem iz Zagreba 7, Supan-čičem iz Maribora 6,5, Podlesnikom iz Ljubljane in Stavanjo iz Maribora po 6 točk. Naslednji turnir bo 26. in 27. oktobra, ko bodo razdelili nagrade v znesku 80.000 dinarjev in umetniške slike Lojzeta Logarja iz Radenec.	D. Mauko
--NOGOMET -------------------------------------
Mura: Dinamo (V) 1:1
Nogometaši Dinama iz Vinkovcev, ki so bili teden dni na pripravah v Murski Soboti, so odigrali nekaj prijateljskih tekem s pomurskimi moštvi. V Murski Soboti so igrali z Muro neodločeno 1:1. Gol za Muro je dal Škaper. Vodeča enajsterica v prvi zvezni ligi pa je v Lendavi premagala Nafto s 7:1; gol za Nafto je dal Ribarič. V Bakovcih pa je Dinamo zmagal s 7:0.
KOVINAR: MURA 0:2
V prvenstveni tekmi slovenske nogometne lige je soboška Mura v Mariboru premagala Kovinarja z 2:0. Gola za Muro sta dala Škaper in Križan (avtogol). Gabor pa je zastreljal enajstmetrovko.
---ROKOMET-------------------------------------
Novi zmagi Bakovec in Kroga
V nadaljevanju prvenstva v drugi slovenski moški rokometni ligi sta bili zopet uspešni ekipi Bakovec in Kroga. Bakovci so premagali Aero Celje s 35:27, Krog pa je zmagal z ekipo Drave s 26:22, medtem ko je Radgona izgubila v Šempetru s 23:31. Poraza sta doživeli tudi ženski ekipi Beltinke in Deloze. Beltinko je premagala Lisca s 18:17, Delozo .pa Zagorje Izlake s 17:13.
GRMIČ TRIDESETI
V Portorožu je bilo odprto državno prvenstvo v jadranju na deski. Tekmovanja so se udeležili tudi* štirje člani Kluba jadralcev Štrk iz Murske Sobote: Dušan Roškar, Edvard Flisar, Franc
Celec in Andrej Grmič. Najuspešnejši med njimi je bil Grmič, ki je zasedel 30. mesto. Sodelovalo je 85 tekmovalcev v treh kategorijah.
II. ONL Lendava
Rezultati — 4. kolo
Žitkovci : Graničar 2:3
Olimpija : Panonija 2:3
Zvezda prosta
Graničar	3	2	I	0	7:5 5
Olimpija	3	2	0	1	8:5	4
Panonija	4	1	2	I	5:6	4
Žitkovci	3	1	0	2	5:7	2
Zvezda	3	0	1	2	2:4	1
KOŠARKA
Banič v reprezentanci SRS
Na športnem srečanju treh dežel Koroške, Furlanije—Julijsk«. krajine in Slovenije v Postojni je v košarki zmagala slovenska kadetska reprezentanca. V njej je nastopil član KK Pomurje iz Murske Sobote Igor Banič kot edini pomurski predstavnik. Z dobro igro je pripomogel k uspehu slovenske reprezentance.
Foto: F. Bobovec
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAN 15
kronika
Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE MURSKA SOBOTA
TATVIN JE VEDNO VEČ
V zadnjem času je vedno več tatvin, ki jih je težko preprečiti, če lastniki ukradenih predmetov ne namenjajo dovolj skrbi varnosti imetja.
Med 9. in 21. septembrom je ukradel doslej neznani storilec v gozdu Stefana Jašaija iz M. Sobote 4 kubične metre drv in lastnika oškodoval za 20 tisoč dinarjev. Za neznanim storilcem poizvedujejo.
: 26. septembra med 16. in 17. uro je neznani storilec iz nezaklenjene slačilnice pri zimskem bazenu v Moravskih Toplicah iz torbice ukradel zlato zapestnico in varnostno zaponko Anici Lang iz Ljubljane. Vrednost ukradenih predmetov je 160 tisoč dinarjev. Za storilcem poizvedujejo.
27. septembra ob 1. uri je prišel na postajo milice Ljutomer avtoprevoznik Ivan Koprivnik iz Stročje vasi in prijavil, da mu je
neznan storilec izpod sedeža v kabini ukradel 474 tisoč dinarjev, ki jih je dobil za prodano pšenico v Zagrebu. Delavci milice so takoj začeli z zbiranjem podatkov in ugotovili, da je Ivan Koprivnik vozil v svoji kabini dve osebi, med drugim Branka Horvata iz Središča ob Dravi. Horvat je neopazno vzel denar in ga skril v skedenj, na postaji milice pa je dejanje priznal in denar vrnil.
V noči na 27. september je neznan storilec vlomil v trgovino na Janževem vrhu. Iz nezaklenjene registrske blagajne je ukradel 65 tisoč dinatjev. Delavci milice zadevo raziskujejo.
UMRL POD TRAKTORJEM
24. septembra ob 17. uri je med delom s traktorjem umrl Viktor Sračnjek iz Nuskove. Voznik je vozil traktor, ki ni imel kabine niti varnostnega loka, pri-
,-ZA IZGRADNJO KIRURGIJE
ključeno pa je imel tudi prikolico. Ko je z njive pripeljal na pašnik, je priklopnik potisnil traktor naprej, ta pa je trčil ob drevo in se prevrnil, pod sabo pa pokopal voznika, ki je takoj umrl.
PROMETNE NEZGODE
23.	septembra so s postaje milice v Ljutomeru sporočili, da se je 21. septembra zgodila prometna nezgoda na lokalni cesti izven naselja Lokavci. Voznik tovornega avtomobila Bruno Hanžič iz Ključarevec, zaposlen v Avtorad-goni, je vozil iz Noršinec proti Lokavcem. Zaradi neprimerne hitrosti ni izpeljal ovinka. Zapeljal je v jarek. Pri nezgodi sta se odtrgali obe prednji kolesi tovornega avtomobila, voznik pa se je lažje telesno poškodoval. Škode je za 3 milijone dinarjev.
24.	septembra ob 15. uri je voznik osebnega avtomobila Štefan Vojkovič iz Turnišča stal na makadamskem odcepu ceste ob Muri, kjer je prometna milica
kontrolirala promet. Ko je Vojkovič šel proti svojemu vozilu, je nasproti pripeljal Ivan Kos iz Radenec. Na levem voznem pasu je trčil v vrata Vojkovičevega vozila in voznika poškodoval. Kos se ni ustavil, a so ga kmalu našli.
24. septembra je voznik osebnega avtomobila Janez Škof iz Medvod vozil po ulici Mikluša Kuzmiča proti Severjevi ulici. Ko se je pripeljal v bližino križišča ulice Štefana Kovača, je sicer ustavil, ker je neznan voznik zapeljal v ulico Štefana Kovača, takoj za njim pa je zapeljal Škof in izsilil prednost pred voznikom kolesa z motorjem Janezom Le-gerom iz Murske Sobote, ki je pripeljal po prednostni cesti. Zaradi izsiljevanja je prišlo do nesreče, v kateri se je Legen poškodoval, škode pa je za 30 tisoč dinarjev.
26. septembra ob 13. uri se je voznik traktorja Branko Vlaj iz Bodonec peljal iz Lemerja proti Brezovcem. Ko se je pripeljal iz
naselja Lemerje, se je zaradi vinjenosti zapeljal v jarek, padel s traktorja in se telesno poškodoval.
27. septembra ob 18.30 se je voznica kolesa S. V. iz Ključaro-vec peljala po lokalni cesti iz Ključarovec proti Križevcem. Na levi strani krmila je imela obešeno 5-Iitrsko steklenico. Pred prehodom železniške proge je zadela ob steklenico, padla po cesti ter se telesno poškodovala.
29. septembra ob 18.20 je voznica osebnega avtomobila Borica Kušen, iz Ivanjec peljala po naselju Borejci. Po lokalni cesti pa je peljal kolesar Alojz Prelog iz Grab, se zapeljal na prednostno cesto ter tako izsilil prednost. V
trčenju je kolesar padel po cestišču in se huje telesno poškodoval. Pomoč je iskal v bolnišnici.
POŽARI
23. septembra ob 19.40 je zagorela kopica slame Jožefa Horvata, iz Lutverec. Zgorela je slama, nekaj drv, poškodovan pa je bil tudi koruznjak. Vzrok požara še raziskujejo.
26. septembra ob 9.45 je zagorelo । na kupu balirane slame Franica Semlerja z Grada. Požar je uničil 6 tisoč kg slame. Ugoto-vitvelso pokazale, da je nastal zaradi otroške igre. Gasilci iz okoliških vasi so požar pogasili in tako preprečili, da škoda ni bila še večj4
rašica
tovarna pletenin ljubijana n. sol. o.
TOZD otroške pletenine Beltinka
n
Obrtno združenje Lendava (namesto venca pok. očeta Štefana Matjašeca, Turnišče) — 1.500,00 din; LB — Pomurska banka — potrošniški krediti (namesto venca za pok. Irmo Ča-huk) — 2.500,00 din; Sindikat SCTPU M. Sobota (namesto venca ob smrti matere delavca Karla Kozica iz Ivanjševec) — 2.000,00 din; Sindikat SCTPU M. Sobota (namesto venca ob smrti očeta delavca Franca Zrin-skega iz M. Sobote) — 2.000,00 din; Osnovna organizacija sindikata občine; Osnovna organizacija sindikata občine M. Sobota' (namesto venca na grob pok. upokojenega sekretarja za ljudsko obrambo Rudija Zrinskega) — 3.500,00 din; Družine; Banfi, E. Horvat, F. Horvat, M- Horvat, Kovač, Kučan, Peček, Sukič, Šeruga in Zelko (namesto cvetja na grob pok. Irenine mame Terezije Rogač in M. Sobote) — 11.000,00 din; Družine; Bačič, Banfi, F. Horvat, M. Horvat, Ko-
vač, Kovačič, Krpič, Kučan, Sukič, Šeruga in Zelko (poleg cvetja na grob pok. Karčijevega očeta Ivana Pečeka M. Sobota) — 7.750,00 din; Potrošnik M. Sobota-Preskrba (namesto venca na grob pok. mame Mihaela Buče-ka, M. Sobota, Noršinska 1) — 2.000,00 din; Klub »Maksa Perca« upokojenih delavcev ONZ M. Sobota (namesto venca pok. Aleksandri' Havaši, Lendava) — 3.000,00 din; Martin Perdigal M. Sobota, Št. Kovača 21 (namesto venca pok. Štefana Pivara iz Bra-tonec 66) — 1.000,00 din; Anica Potisk G. Radgona (namesto cvetja na grob pok. Amaliji Bu-dič, Ljubljana) — 1.500,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Antona Krefta, M. Črnci) — 1.000,00 din; Društvo upokojencev M. Sobota (namesto venca za pok. Terezijo Buček, M. Sobota) — 1.000,00 din; Rudi Horvat z družino, M. Sobota.
Poročali smo že o prometni nezgodi Antona Šadla s Cankove, pod čigar tovornjakom se je porušil most. Tovornjak se je znašel v potoku, škode na mostu in vozilu pa je za 3,5 milijona dinarjev. Do nezgode je prišlo zaradi dotrajanosti mostu in preobremenjenega tovornega avtomobila. Foto: arhiv Uprave za notranje zadeve M. S.
Beltinci
Rašica
Tovarna pletenin Ljubljana n. sol. o.
Tozd otroške pletenine Beltinka Beltinci, n. sol. o.
Štefana Kovača 3 objavlja «
JAVNO DRAŽBO
osnovnega sredstva:
1. Pletilni stroj SINGER F 10 ST, leto izdelave 1973, inv. št. 33-24, izklicna cena 100.000 din.
Dražba bo v četrtek, 10. 10. 1985, ob 10.00 na sedežu tozda
Beltinka Beltinci, Štefana Kovača 3.
Dražbeni pogoji:
Osnovno sredstvo bomo prodali po načelu: ogledano — kupljeno. Pred dražbo je treba položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene.
Prometni davek plača kupec.
Osnovno sredstvo mora biti plačano v 8 dneh po dražbi, sicer varščina zapade.
Ogled osnovnega sredstva je mogoč 2 uri pred začetkom dražbe v Beltincih, v ulici Štefana Kovača 3.
Zbor delovnih ljudi Zavoda za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota razpisuje v skladu z določbami statuta Zavoda ptosta dela in naloge
individualnega poslovodnega organa
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
—	da imajo visoko izobrazbo ustrezne stroke
—	da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delovnih nalogah v ozdih,
—	da imajo potrebne organizacijsko-poslovodne sposobnosti — da imajo določene izkušnje na področju dejavnosti, ki jih opravlja organizacija
— da imajo ustrezne moralne vrline.
Izbran kandidat bo imenovan za 4-letni mandat.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: Zavod za ekonomiko in urbanizem, p. o. Murska Sobota, Staneta Rozmana 5 (z oznako Za razpisno komisijo).
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri.
Razpisna komisija pri Strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja Murska Sobota razpisujena podlagi samoupravnih splošnih aktov in sklepa zbora delavcev
Vodjo strokovne službe
za dobo 4 let
Kandidati za razpisna dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o kadrovski politiki, izpolnjevati še naslednje:
— da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske, pravne, sociološke, politološke, socialne,-organizacijsko-ka-drovske, psihološke in pedagoške usmeritve,
—	da imajo najmanj 5 1et delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah,
—	da imajo organizacijske sposobnosti in da poznajo problematiko zaposlovanja.
Prijave z dokazili o razpisnih pogojih naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici (z oznako za razpisno komisijo) v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Pomurja Murska Sobota. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh od dneva sprejema sklepa zbora delavcev.
Rok za začetek del in nalog je 1. 11. 1985 oz. po dogovoru.
TALNE OBLOGE ZA VSAK PROSTOR IN VSAK DOM.
Ugodno:
— pestra ponudba in ugodne cene
— znižanje cen ostankom ter
— blago II. in III. vrste do 50% ceneje
— prevoz do 20 km brezplačen
# sintelon
PRODAJALNA MURSKA SOBOTA
/O ljubljanska banka

Pomurska banka
e KMETIJSKI KOMBINAT RADGONA n. sol.o.
DSSS - Komercialni sektor
PRODAJA NA JAVNI DRAŽBI
NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA	Izklicna cena
1.	Traktor IMT 558, letnik 1977	400.000,-
2.	Stroj za izvleke lesa Igland (dvobobenski vitel z odrivno desko)	200.000,—
3.	Enobobenski vitel Šempeter za IMT 535-33	50.000,—
4.	Varnostna kabina za IMT 535-33	30.000,—
Dražba bo v torek, 8, oktobra 1985 pri garažah v Žepovcih z začetkom ob 12, uri.
Ogled osnovnih sredstev je možen uro pred licitacijo. Interesenti morajo položiti 10-odstotno varščino od izklicne cene, kupljeno osnovno sredstvo pa takoj plačati in odpeljati.
Osnovna sredstva prodajamo po sistemu ogledano—kupljeno, zato je izključena vsaka možnost pritožbe zaradi kakovosti.
Vse informacije o prodaji lahko dobite po telefonu 069/74-321,
interna 37.
POMURSKA BANKA
MURSKA SOBOTA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
OBJAVLJA
naslednja dela in naloge
I. za potrebe OE M. Sobota
a)	PRIPRAVNIK Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO
b)	PRIPRAVNIK Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO
II.	ZA POTREBE PE LENDAVA
c)	PRIPRAVNIK S SREDNJEŠOLSKO IZOBRAZBO
Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidatov pod:
a)	Ekonomska fakulteta ali VEKš II. stopnja smer poslovna informatika, ali Tehniška fakulteta v M^fiboru smer elektrotehniška ali visoka šola za organizacijo smer organizacijsko-ra-čunalniška
b)	VEKŠ II. stopnja smer poslovne finance ali računovodstvo ali Ekonomska fakulteta
c)	ekonomska srednja šola
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
LB Pomurska banka M. Sobota, Trg zmage 7.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili 45 dni po objavi.
SOZD ABC POMURKA
Veletrgovina POTROŠNIK
TOZD IZBIRA
Murska Sobota
RAZPISUJE
v skladu z določili Statuta tozda in po sklepu delavskega sveta tozda IZBIRA
dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODJA KOMERCIALE
Pogoji:
— višješolska izobrazba ustrezne smeri, — 5 let delovnih izkušenj.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Veletrgovina Potrošnik, tozd Izbira, M. Sobota, ul. Arh. Novaka 2 — za razpisno komisijo.
Razpis velja 15 dni po objavi.
Na podlagi 69. člena statuta
SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA
V SR SLOVENIJI
razpisna komisija pri SDK
v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota
objavlja prosta dela in naloge:
— vodenje dela v predhodni kontroli
Kandidati za navedena dela in naloge morajo imeti višjo izobrazbo ekonomske, upravne ali pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj.
Mandat za opravljanje te naloge traja 4 leta.
Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in dosedanjih zaposlitvah sprejema razpisna komisija pri SDK v SR Sloveniji, podružnica Murska Sobota, Titova 2, 15 dni po objavi.
Kandidate, ki se bodo prijavili, bomo obvestili o izidu razpisa v 30 dneh po izteku prijavnega roka.
STRAN 16
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
Radijski in televizijski spored od 4. do 10. oktobra


PETEK ? SOBOTA . NEDEUR

ČETRTEK
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
RADIO
MURSKA SOBOTA
16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 4. oktobra (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj iskane plošče tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.45 Tv v šoli, 10.35 Tv v šoli, 12.30 Poročila, 17.30 Poročila, 17.35 Nepomembno in pomembno, 10. del nanizanke Tv Zagreb, 17.50 Obiskovalci, 12. del, 18.25 Obzornik ljubljanskega območja, 18.40 Pred izbiro poklica: Poklici v kamnoseštvu, 19.10 Risanka, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik I, 19.55 Vreme, 20.05 Desetletja uničenja, 1. del angleške dokumentarne serije, 21.00 Ne prezrite, 21.15 J. Hilton: Zbogom, gospod Chips, 3. — zadnji del, 22.10 Tv dnevnik II, 22.25 Pozdravljen, junak — ameriški film,
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Zgodbe iz Nepričave, otroška serija, 18.15 Zdravstveno izobraževanje, 18.45 Glasbena oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Pregled modernega baleta, 1. de francoskega niza, 20.30 Glasbena oddaja, 20.45 Včeraj, danes, jutri, 21.00 Dokumentarna oddaja, 21.50 Nočni kino: Ta Amerika, 1. del, ameriškega filma (do 23.20)
TV ZAGREB
8.45 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Pravljice, 18.15 Izobraževalna oddaja, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Pearl (film), 20.55 Zlata pesem, 21.40 Dnevnik, 21.55 V petek ob 22. uri.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Derrick, 21.15 Modna revija, 21.20 Naša najlepša leta, 22.05 Umetnine.
TV MADŽARSKA
9.00 in 15.30 Šolska TV. 9.45 Ponovitve: Poje Barbara; Afriške antilope; Otello, risanka. 16.10 100 mojstrovin. 16.20 Spored za 3 dni. 16.25 Horizont, madžarski film. 18.00 Okno. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Čarobni svet Douga Henninga, ameriški film. 21.35 Gyula Maar: Lepa štorija, TV film za starejše od 18 let. 23.00 TV dnevnik.
|$iibljanska banka
TV KOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Detektiv v copatah, tv film, 15.00 Film, 16.45 Risanke, 17.30 Na meji verjetnega — Nenavadni podvigi, 18.00 Tom Sawyer, tv film, 18.30 Pacific international airport, tv film, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, inform. oddaja v slov, jeziku, 19.30 TVD - stičišče, 19.50 Tenis: Pokal Davis: Jugoslavija—Francija, 20.30 Tv nadaljevanka, 21.30 Dogodki in osebnosti 20. stoletja, 22.20 TVD vsedanes, 22.30 Film.
16.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Aktualno v soboto, 5. oktobra (sobotna reportaža, Iz društev. Iskanje—znanje—ustvarjanje), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 14.00 do 16.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.00 Poročila, Otroška matineja — ponovitev oddaj, 9.15 Kevinov svet, irski tv film, 9.45 Mali svet, oddaja Tv Zagreb, 10.15 F. Rudolf: Trnuljčica, 2. del predstave SMG Ljubljana, 10.45 Računalništvo IL, 5. del angleške serije, 11.10 Živi planet: Odprti ocean, 11. del angleške dokumentarne serije, 12.05 Spoznano neznano: V prvem razredu znanosti, 12.40 Poročila, 15.20 Poročila, 15.25 Divje živali na cestah, ameriški mladinski film, 17.00 PJ v košarki, 18.35 Zgodbe iz življenja rastlin: Izviri življenja, L del, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.50 Vreme, 20.00 Kako se poročim z Američanko, italijanski film, 21.55 Zrcalo tedna, 22.15 Videogodba, 23.05 Poročila
TV ZAGREB
8.45 TV v šoli, 10.25 Poročila, 10.30 Pod lipo, 12.00 Kritična točka, 12.30 Narodna glasba, 13.00 Tenis:
Jugoslavija—Francija, 16.45 Poročila, 16.50 TV koledar, 17.00 Košarka: Borac—Partizan, 18.30 Kultura, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Plovi — (film), 21.35 Dnevnik, 21.50 Program ob koncu tedna.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.00 Poročila, 14.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 V soboto zvečer, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zgodi se samo enkrat, 21.50 Program po željah, 22.50 Diploma-tix, 23.20 Solid gold.
Drugi program
19.00 Filmske novitete, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Denar drugih (film), 22.05 Šport, 22.40 Obraz z brazgotino (film).
TV MADŽARSKA
8.25 Ponovitve do 11.50. 13.45 Danes v neki hiši, 9. (zadnji) del. 14.40 Nega govor." 15.10 Za najstnike. 16.00 Kuharska knjiga, Italija. 16.15 Jesenski velesejem. 16.55 Ferencvaros: MTK VM, nogomet. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Muhasti letni časi, zabavni magazin. 21.15 Evergrini, popevke 50-tih let. 22.30 Daljna ulica, sovjetski film. 23.50 TV dnevnik.
TV KOPER.
Kat. juguoiavija—i t ati vi ja., 14.15 Tv novice, 15.00 Zadetek v živo, film, igrajo: Klaus Kinski, George Hilton, 16.35 Risanke, 17.00 Košarka: Jugoslovansko prvenstvo, 18.30 Velike nesreče, dokumentarec, 18.55 Tv novice, 19.00 Detektiv v copati, tv film, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Helzacomic, humorist, oddaja, 20.30 Jui-sa Miller, Verdijeva opera, 22.00 TVD vsedanes, 22.10' Luisa Miller, opera, drugi del1, 22.50 Možje Rafa, tv film, 23.30 Zdravnik in pa-cijent, medic, rubrika
10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne (minuta za varstvo okolja, kmetijska oddaja, humor), 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232)
TV LJUBLJANA
8.30 Poročila, Otroška matineja: 11.35 625 — oddaja za stik z gledalci, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Poročila, 13.40 Mostovi, 14.10 Brands Hatch: Avtomobilske dirke formule I, 14.35 V. Majer: Očenaškov dnevnik, 3. del, 15.35 Brands Hatch — Avtomobilske dirke, 16.15 Poročila, 16.20 Angeli so izgubili sijaj, ameriški film, 17.50 Tv kviz — L oddaja, 18.15 Knjiga, 20.00 S. Stojanovič: Zgodbe iz tovarne, 3. del, 21.10 Športni pregled, 21.55 Slovenci v zamejstvu, 22.30 Poročila
TV ZAGREB
10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Izobraževalne oddaje, 14.00 Mali koncert, 14.15 Hazarder, 15.15 Včasih v nedeljo, 17.20 Ivy (film), 18.55 Risanke, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zgodbe iz tovarne, 21.10 Športni pregled, 22.00 Dokument našega časa, 22.30 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
11.00 Tiskovna ura, 12.00 Usmeritev, 14.00 Očka Dolgonogi (film), 16.00 Spored za otroke in mladino, 17.40 Klub seniorjev, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrijske volitve, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrija IL, 22.10 Stolp (TV film), 23.05 Jour fixe.
Drugi program
9.00 Matineja, 14.00 Športno popoldne, 17.00 Imate radi klasiko?, 17.45 Veliki Beat, 18.30 Brez nagobčnika, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Gos z oranžo (film), 21.55 Chicago 1930, 22.50 Šport, 23.10 Dunajski razgledi.
TV MADŽARSKA
8.30 Spored za otroke. 10.00 Gasilski kviz. 11.00 Beethoven, 1. del. 13.15 Mednarodni dnevi folk-glasbe. 13.45 Napoved sporeda. 14.15 Hud soprog, madžarski film. 16.00 Možgansko prvenstvo. 16.45 Izbor miss Madžarske. 17.35 Ob prazniku DDR. 18.00 Delta. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.05 General Lenkey, TV igra. 21.20 Igralec F. Zenthe. 22.00 Zlata gala v Lidu.
TVKOPER
__Hl___
12.15 Primomercato, tržnica, predstavitev in prodaja, 14.15 Tenis: Davisov pokal: Jugoslavija—Francija, 15.00 Pomorske zgodbe, tv film, 18.30 Velike nesreče, 19.00 Nepokorjeno mesto, tv nanizanka, 20.30 Kitajec v Scotland Yardu, tv film, 21.35 10 italijanskih režiserjev — 10 italijanskih zgodb, 22.30 Avtomobilizem: Formula 1, tenis: Davisov pokal: Jugoslavija—Francija, 23.30 Pogled na svet, aktualna oddaja
16.00 — Po domače, 16.30 — Aktualno v ponedeljek, 7. oktobra (šport. Priporočajo vam...), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.50 Tv v šoli, 12.30 Poročila (do 12.35), 17.15 -22.25 Teletekst RTV Ljubljana, 17.30 Poročila, 17.35 Pekarna, 17.50 Življenje v kapljici vode — oddaja TV Zagreb, 18.10 Murni (najmlajša skupina tabornikov iz Izole), 18.25 Podravski obzornik, 18.45 Glasba za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 TV dnevnik 20.05 R. Marshall: Vedno na poti, 2. del, 21.05 Spoznano — neznano: Danes ža prihodnost, 22.10 Tv dnevnik II, 22.25 Glasbena oddaja
Oddajniki II. Tv mreže:
17.30 Beograjski Tv program, 18.55 Premor, 19.00 Telesport, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Raziskovanja — oddaja o znanosti, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Propagandna oddaja, 21.10 Dinastija — 67. del ameriške nadaljevanke, 22.10 Ste-reovizija (do 23.10)
TV ZAGREB
8(50 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Podvigi družine Petpetelinčkov, 18.00 Otroški skladatelji, 18.15 Ljudje govore, 18.45 Za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Andrea (drama), 21.00 Svet danes, 21.30 Izbrani trenutek, 21.35 Dnevnik, 21.55 En avtor, en film.
TV AVSTRIJA
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Ponedeljkov šport, 21.15 Fantje s Hill Streeta, 22.05 Mystik. Drugi program
17.30 Višina nad ničlo, 18.00 Svet živali, 18.30 Samurajevo maščevanje, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Ded na posodo, 21.15 Cas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Schilling, 22.05 Zgodba Adele H. (film).
TV MADŽARSKA
7. oktobra — ponedeljek: Ni sporeda
TV KOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Detektiv v copatah, tv film, 14.45 Humoreske, 15.00 Zdravnik in pacijent, medic. rubrika, 15.45 Glasbena oddaja, 16.30 Risanke, 17.30 Na meji verjetnega: Nenavadni podvigi, 18.00 Zdravnik in otrok, medic, oddaja, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, informal. oddaja v slovenskem jeziku, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Odbojka, 20.30 Športni pregled, 21.00 Nasvidenje v naslednji vojni, film, režija Z. Pavlovič, 22.00 TVD vsedanes, 22.10 Film, nadaljevanje, 23.20 Nečimrnost, variete
16.00 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 16.30 — Aktualno v torek, 8. oktobra (gospodarska tema, Predstavljamo vam . . ., Iz krajevnih skupnosti), 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TV LJUBLJANA
8.50 Tv v šoli, 12.30 Poročila (do 12.35), 16.15 -23.20 Teletekst RTV Ljubljana, 16.30 Šolska Tv: Vulkani, Atomska energija in notranjost atoma, Hrana in sonce, Na domačiji, 17.30 Poročila, 17.35 Republiška revija MPZ Zagorje 84-10. oddaja, 18.05 Miti in legende, 18.25 Notranjski obzornik, 18.40 Periskop, 20.05 A. Tišma—J. Makan: Jesen Djura Draže-tiča, drama Tv Novi Sad, 21.15 Omizje, 23.15 Poročila
Oddajniki II. TV mreže
17.25 Tv dnevnik, 17-45 Mi in Tv — otroška oddaja, 18.15 Odprta knjiga, 18.45 Sprašujem te, poučno zabavna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Poezija in glasba bluesa, 20.45 Žrebanje lota, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Balkanske dežele v II. svetovni vojni — dok. oddaja, 21.45 Brezkončnost sveta, dokumentarna serija, 22.15 Šahovski komentar (do 22.35)
TV ZAGREB
9.00 TV v šoli, 16.10 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Mi in TV, 18.15 Odprta knjiga, 18.45 Zabavna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zgodbe starega Arbatova — film, 22.40 Dnevnik.
TV AVSTRIJA
Prvi program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski spored, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Zunanjepolitični ra-port, 21.15 Dallas, 22.00 Prelistano.
/O ljubljanska banka
Pomurska banka
TV MADŽARSKA
9.00 in 15.50 Šolska TV. 10.00 Kavarna Hungaria, ponovitev. 17.05 Zgodovina živi z nami; Leta konsolidacije, pon. 18.10 Športni muzej: dr. Bela Bay. 18.30 Spored za 3 dni. 18.35 Poje A. Vegernikov. 19.05 Mini studio 85. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zgodba ljubezni in prijateljstva, 6. del. 21.00 Studio 85. 22.00 Ponujam gospodarstvu. 22.40 TV dnevnik.
TV KOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Detektiv v copatah, tv film, 14.45 Zanimivosti sveta, glasb, oddaja, 15.00 Stalingrad, film, igrajo Hoachim Hansen, Wilhelm Borchet, 16.50 Risanke, 17.30 Na meji verjetnega: Nenavadni podvigi, 18.00 Tom Sawyer, tv film, 18.30 Pacific international airport, tv film, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, inform, oddaja v slov, jeziku, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Življenje v dvoje, 20.30 V precepu, tv film, 21.40 Poslednji veliki jezdeci, dokumentarec, 22.20 TVD vsedanes, 22.30 Izpovedi pustolovca Felixa Krulla, tv nadaljevanka, 23.40 Andrea Centazzo in concerto, glasbena oddaja
16.00 — Iz domačega glasbenega arhiva, 16.30 — Aktualno v sredo, 9. oktobra (pogovor v živo, Iz delovnih kolektivov), 18.00 — »21-232« — propa-gandno-glasbena oddaja, 19.00 — Vključitev osrednjega sloven-
TV LJUBLJANA
9.15 Tv v šoli, 12.30 Poročila (do 12.35), 17.10 -23.10 Teletekst RTV Ljubljana, 17.25 Poročila, 17.40 Prgišče priljubljenih pravljic — 2. del lutkovne nanizanke, 17.55 F. Rudolf: Trnuljčica, 3. — zadnji del, 18.25 Koroški obzornik, 18.40 Sodobna stremljenja orkestralnega zvoka, 19.10 Risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Dokumentarec meseca: vrtnar posebne sorte, 20.50 Film tedna: Razkošje v travi, ameriški film, 22.55 Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Delfin Flipper — otroška serija, 18.15 Akumulacije v BiH — izobraževalna serija, 18.45 Balkanski festival folklore — Ohrid 85, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Bemus 85, glasbena oddaja, 20.50 Včeraj, danes, jutri, 21.05 Ladjarji, dokumentarna oddaja, 21.50 Jazz (do 22.35)
TV ZAGREB
8.20 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Flipper, 18.15 Akumulacije v Bosni in Hercegovini, 18.45 Ohrid 85, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Obarvana svetloba: Napad na policijsko postajo (film), 22.30 Športni pregled, 22.45 Dnevnik.
. TV AVSTRIJA
Prvi program
• 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.00 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Nobody je največji (film), 22.05 Videoteka.
Drugi program 18.00 Risanke, 18.30 Samurajevo maščevanje, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Štiri stoletja opere, 21.15 Cas v sliki, 21.35 Kulturni žurnal, 21.45 Homeinijeva božja dežela, 22.30 Nebo in zemlja.
TV MADŽARSKA
9.00 in 15.10 Šolska TV. 9.50 Delta, pon. 10.15 Derrick, pon. 16.25 Sedanji čas, madžarski film. 18.15 Vaški dom, spored studia Szeged. 19.10 TV dnevnik. 20.00 Na krilih vetra, Huskin večer v studiu IV. 21.00 O gledališču v nekaj minutah; Ražija: Dezso Garas. 21.10 Optimisti, 6. del madžarske serije z naslovom: Dezerter. 22.25 TV dnevnik.
/o ljubljanska banka
Pomurska banka
TV KOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Detektiv v copatah, tv film, 14.45 Humoreska, 15.00 Zadnji šolski dan, film, 16.40 Risanke, 17.30 Na meji neverjetnega: Nenavadni podvigi, 18.00 Tom Sawyer, tv film, 18.30 Pacific international airport, tv film, 18.55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, informal, oddaja v slov, jeziku, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Francija v pesmi, 20.30 Saboterji, film, igrajo Priscilla Lane, Robert Cummings, rež. A. Hitchcock, 22.30 TVD vsedanes, 22.40 V kino z Gian Maria Volonte: Quien Sabe, film
16.00 — Iz sveta resne glasbe, 16.30 — Aktualno v četrtek, 10. oktobra (kultura. Iščemo odgovore na vaša vprašanja, prispevek s področja SLO in DS), 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda.
TVLJUBLJANA
9.15 Tv v šoli, 12.30 Poročila (do 12.35), 16.15 — 22.55 Teletekst RTV Ljubljana, 16.30 Šolska Tv, 17.30 Poročila, 17.35 R. Strauss: Tillove dogodivščine, 17.55 Ivana Kobilca, 18.25 Delegatska tribuna, 19.30 Tv dnevnik I, 20.05 Tednik, 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov, 21.15 S. Michelet: Družina Vialhe — 4. del, 22.05 Tv dnevnik II, 22.20 V. Zupan: Vest in pločevina.
Oddajniki II. Tv mreže:
17.25 Tv dnevnik, 17.45 Lutkomendija — otroška serija, 18.15 Zgodovina železarstva v BiH, 18.45 Mali, veliki svet — dokumentarno—zabavna oddaja, 19.30 Tv dnevnik, 20.00 Mračni grad, L del sovjetske nadaljevanke, 21.00 Poročila, 21.05 Šahovski komentar, 21.25 Umetniški večer — Bitef 85 (do 22.40)
TV ZAGREB
8.30 TV v šoli, 16.30 TV v šoli, 17.30 Poročila, 17.35 TV koledar, 17.45 Lutkome-dija, 18.15 Znanost, 18.45 Mali, veliki svet, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magazin, 21.05 Zabavna oddaja, 22.05 Dnevnik.
Pn , program
9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Družinski spored, 13.10 Poročila, 16.30 Spored za otroke in mladino, 18.00 Avstrija v sliki, 18.30 Družinski magazin, 19.00 Avstrija danes, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Veliki za detek, 21.50 Možgansko go renje (TV film), 23.35 Šah.
Drugi program
17.00 Šport, 17.15 Velike reke — zrcalo zgodovine, 18.30 Hardcastle in McCormick, 19.30 Čas v sliki. 20.15 Notranjepolitični ra port, 21.50 Klub 2.
TV MADŽARSKA
9.00 in 15.00 Šolska TV 9.55 Shakespeare: .Vihar, angleški film. 16.00 Kame ra; filmska leksika. 16.3 Računalnik na dnevnem re du, pon. 17.15 Klub z najstnike. 18.05 Poročilo : zasedanja parlamenta 19.30 TV dnevnik. 20.00 Družinski krog; Težk odločitev, 2. del. 21.40 Mo je ime je Eva Fabian. 21.5' Sodobniki A. Jozsefa: Zo1 tan Zelk. 22.15 TV' dnevnik
TVKOPER
14.15 Tv novice, 14.20 Detektiv v copatah, tv film, 14.45 Zanimivosti sveta, glasb, oddaja, 15.00 Saboterji, film, režija A. Hitchcock, 17.00 Risanke, 17.30 Na meji verjetnega: Nenavadni podvigi, 18.00 Dvoboj na dnu, tv film, 18.30 Pacific international airport, tv film, 18(55 Tv novice, 19.00 Odprta meja, inform. oddaja v slov, jeziku, 19.30 TVD stičišče, 19.50 Kulturna panorama, 20.30 Film, 22.30 TVD vsedanes, 22.40 Nogomet: Budu čnost—Dinamo, reportaža 23.30 Al Paradise, variete
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAN 1 7
Vedenski koledar
PETEK, 4. oktober — Franci-šck
SOBOTA, 5. oktober — Marcel
NEDELJA, 6. oktober — Bruno
PONEDELJEK, 7. oktober — dan topništva
TOREK, 8. oktober — Pelagija
SREDA. 9. oktober - Abraham
ČETRTEK, 10. oktobe — Zlatko
kino
»PARK« MURSKA SOBOTA
4.	oktobra ob 18. in 20. uri ameriški film: BREAKDANCE;
6.	oktobra ob 16., 18. in 20. uri ameriški film: BREAKDANCE;
7.	in 8. oktobra ob 18. in 20. uri ameriški film: KAZNILNICA;
9.	in 10. oktobra ob 18. in 20. uri italijanski film: BANANA JOE.
LJUTOMER
5. oktobra ob 19.30 ter 6. oktobra ob 17.15 in 19.30 ameriški film: NORI ZAPORNIKI:
9. in 10. oktobra ob 19.30 ameriški film: NOČNI JASTREBI.
prodam'
PEC za. centralno kurjavo UGODNO PRODAM. Informacije: telefon 48-227. M-4356
14-REDNO SEJALNICO PRODAM. Dokležovje 15, telefon 71 089. M-4357
PUJSKE IN MOTORNO KOLO NSU prodam. Andrejci 13. M-4358
VINO (ŠMARNICO), večjo količino, poceni prodam. Filovci 48. M-4359
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Cena 200.000. Informacije dopoldne: telefon po 15. uri 75 722. Branko Kolenko, Lendava, Zupančičeva 6. M-4360 KORUZO Z NJIVE ZA SILA-ŽO, 50 arov, prodam. Črenšovci 179. M-4361
YAMAHA 250 MOTOCROS S PRIKOLICO, letnik 1984, prodam. Cena 300.000 din. Miha Buček, Noršinska 1, M. Sobota. M-4363
HLADILNIK, 130 1, poceni prodam. Informacije: Ciril-Metodo-va 60, M. Sobota. M-4364 RENAULT 4, letnik 1981, prodam. Drago Stic, Stavešinski vrh 42. M-4365
POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO PRODAM ZA 170.000 din. Telefon po 19. uri: 23 707. M-4366
DOBIMO S; J CAFE BAR TRiJ
Lendavska .D. Murska Spt Ta
TOVORNI AVTO MERCEDES 1213, 8 t, letnik 1982, prevoženih 93.000 km, prodam. Gabeije 96. Le-415
MOPED APN 4 prodam. Gornji Laloš 96. Le-414
OLJNO ČRPALKO ZA STEYR prodam. Ogled pri Francu Baži-ki, Čentiba 475. Le-409
OPEL REKORD 1500, obnovljen, prodam. Ivan Kemjak, Gi-bina 45, p. Ljutomer. IN-567 RENAULT 4, letnik 1978, po ugodni ceni prodam. Informacije po telefonu: 81 001 — dopoldne. In-565
TRAKTOR FERGUSON 540, star šest let, prodam. Dolina 39, p. Puconci. M-4332 PRIKOLICO ZA TABORJENJE ADRIA 380 PRODAM. Otovci 70. M-4333
V gostilni Trezike Sobočan na Hotizi gostov ne manjka, vendar danes pogrešajo mene.
TRAKTOR FERGUSON 533 s kombajnom za koruzo in drugimi priključki ter kombajn ZMAJ 780 za pšenico prodam. Stanko Heric, Radoslavci 36. In-563 TRAKTOR STEYR, 18 KS, prodam. Informacije: Iljaševci 6 a, p. Križevci pri Ljutomeru. In-561
KAKOVOSTNO BELO VINO, večjo količino, po zelo ugodni ceni prodam. Telefon: (069) 81 475. IN-560
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, trajnogorečo peč in vrtno kosilnico prodam. Bela Šiftar, Murska Sobota, Aškerčeva 5. M-4334
GOZD NA GORIČKEM, po izbiri, prodam. Naslov v upravi lista. M-4335
KUHINJSKO MIZO, raztegljivo, in trajnogoreči štedilnik DERBI prodam. Telefon: 23 063. M-4336
TRAKTORSKO ŠKROPILNICO KŽK, 200 1, s priključki za visoko in nizko škropljenje, in bočno koso za TRAKTOR TOMO VINKO VIČ 521, v dobrem stanju, malo rabljeno, prodam. Gornja Bistrica 148. M-4337 RENAULT 4, letnik 1976, pečža centralno kurjavo EMO 20 ih^ radiatorje prodam. Telefon: 21 555. M-4339
ZAPOROŽEC, prevoženih 30.000 km, prodam. Naslov v upravi lista. M-4341
POSTELJO® VLOŽKOM PRODAM. Murska Sobota, Cankarjeva 14. M-4343 - -
GOSPODINJE!
Za shrambo ozimnice potrebujete kovinske police KIT. Dobite jih v DOMU TEHNIKE v M. Soboti. ŽELEZNINI v Beltincih in v trgovini DOM v Črenšovcih.
Gostilna Horvat-Lovenjak, Polana 40 pri M. Soboti vabi v petek, 4. oktobra, v soboto, 5. oktobra in v nedeljo 6. oktobra na DOMAČE PREKMURSKE KOLINE Z BUJ-TO REPO
Za obisk se toplo priporočamo!
Vabljeni
OPRAVLJAM VSA TESARSKA DELA. Se priporoča:	TESARSTVO
MILAN ŽOHAR, 69263 KUZMA 106. M-4338
GOSPODINJE! Zelo praktične in poceni kovinske police KIZ za ozimnico si oglejte tudi v Blagovnici — pohištvo Ljutomer. Nakup zelo ugoden.
KORUZO Z NJIVE, 28 arov, prodam. Dolnja Bistrica 63, p. Črenšovci. M-4344
TRAKTOR FERGUSON 539, skoraj nov, prodam. Naslov v upravi lista. M-4345
DIANO 6, letnik 1977, registrirano do julija 1986, nujno prodam. Kuplen, Motovilci 31. M-4346 ENOREDNI OBIRALEC KORUZE prodam. Naslov v upravi lista. M-4347
MOPED (4 prestave) prodam. Verban, Pečarovci 40 a. M-4348 ZASTAVO 750, karambolirano, prodam tudi po delih. Marko Jerič, Dokležovje 23. M-4349 VINOGRAD, 15 arov, primemo tudi za počitniško hišo, prodam.
Andrejci 18. M-4352
MLADIČE NORVEŠKIH HIBRIDNIH DIHURJEV odlične kvalitete krzna v vseh- barvah prodam. Povprečje mladih v leglu od 7—14. Telefon: 062 631-607 - po 15. uri. M-4421 MALE PUJSKE PRODAM. Krajna 20. M-4353
MOPED APN 4 prodam. Murska Sobota, Lendavska 59. M-4354
KOSO ZA FERGUSON 35 in obračalnik za seno prodam. Le-merje 1, p. Puconci. M-4411 ŠKODO 110 L, letnik 1973, registrirano, ugodno prodam. Ogled po 15. uri: Cankarjeva 34, Murska Sobota. M-EH
GROZDJE IN SLIVE ZA ŽGANJE prodam. Brezovci 40. M-4419
TRAKTOR FERGUSON 560, star tri leta, prodam. Informacije v soboto in v nedeljo: Brezovec 37, Martin na Muri. M-4420 KMBAJN ZMAJ 132, s kabino in hidravličnim volanom, v zelo dobrem stanju, in triredni adapter, nov, prodam. Dobrovnik 238. M-MM
DVA KAVČA in 3 postelje prodam. Naslov v upravi lista. M-4421
VEZNO PLOČEVINO IN BLATNIKE ZA ZASTAVO 101, starejši tip, prodam. Naslov v upravi lista. M-4422
MELOTRON ELKA RAPSO-DY PRODAM. Strukovci 50. M-4423
KRAVO, staro osem let, brejo osemmesecev, in telico, staro osemnajst mesecev, brejo tri mesece in voz z gumijastimi kolesi prodam. Bakovci, Prečna 18. M-4424
MLADO KRAVO, visoko brejo, in žitno sejalnico IMT prodam. Kupšinci 62. M-4425
MLADO KRAVO, brejo devet mesecev, kontrola A, prodam. Kovač, Domajinci 37. M-4426 ENOOSNO IN DVOOOSNO PRIKOLICO, domače izdelave, prodam. Cena po dogovoru. Telefon: (069) 76-624. M-4428 KORUZO NA NJIVI (30 AROV) prodam. Oglasite se pri Ignacu Žveru, Ižakovci 102. M-4429
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI in 120-BASNO HARMONIKO WELTMEISTER prodam. Naslov v upravi lista. M-4430 ZASTAVO 101, letnik 1974, prodam. Slaščičarna Bakovci. M-4431
ZIMSKIPLAŠČ ŠT. 38, vso operno za novorojenčka do prvega leta starosti in motor za pralni stroj GORENJE prodam. Naslov v upravi lista. M-4433 BREJO KRAVO IN TELICO PRODAM. Bogojina 76. M-4434 ŠKODO 100, letnik 1977, na novo registrirano, prodam. Telefon zvečer: 33-055. M-4435
AVTO ŠKODA TIP 120 MAS NAPRODAJ. Marjan Maučec, Gančani 80, telefon 71-023. M-4436
TRAKTOR FERGUSON 35 prodam. Gergar, Ivanovci 37 a. M-4439
TRAKTOR FERGUSON. 35 s koso, dobro ohranjen, prodam. Franc Car, Poznanovci 66, p. Mačkovci. M-4440
POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Črenšovci 59. M-4441
FIAT 132 GLS 1800, letnik 1976, prodam. Informacije dopoldne: telefon 23-201. M-4442
VEČ PARCEL GOZDA PO IZBIRI IN 3 HA TRAVNIKA V BOKRAČI prodam. Sidonija Šinkec, Kukeč 42. M-4384 GROZDJE ŠMARNICO prodam. Vera Hari, Kančevci 41. M-4385
WARTBURG, v voznem stanju, neregistriran, prodam za 60.000 din ali po delih. Zavec, Rakičan, Kotna 10. M-4386
HRASTOVE HLODE, 3,5 m’, prodam. Petovar, Turjanci 22. M-4387
TRAKTOR URSUS 360 in CISTERNO, 2200 1, prodam. Kobilje 22. M-4389
PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO 17 K, staro dve leti, prodam. Pečarovci 118. M-4390 ZIMSKE PLAŠČE od št. 40 do 46, prodam. Informacije: avtomehanik Bojnec, Moravske Toplice ali po telefonu 48-368. M-4391
GOLF DIESEL, star dve leti, odlično ohranjen, ugodno prodam. Papič, Murska Sobota, Naselje B. Kraigherja 6. M-4392 KORUZO V ZRNJU ALI NA STORŽIH, večjo količino, prodam. Nedelica 64, p. Turnišče. M-4393
GROZDJE (LAŠKI RIZLING), prodam. Informacije zvečer: telefon 24-925. M-4395
KONČNO OJAČEVALC STUDIO R 2 x 500 W, 8 OHMOV IN VEČ SPOT REFLEKTORF-JEV, PRIMERNO ZA DISCO prodam. Igor Vučkič, Murska Sobota, Talanjijeva 4, telefon 21-964. M-4396
VINOGRAD, 450 trsov rizlinga,žični nasad, sadovnjak in gozd, cca 25 arov, prodam. Jožica Šoštarič, Banfi 56, p. Štrigova. M-4397
DRVA (starega ostrešja, jablan in sliv), prodam. Jože Botjak, Murska Sobota, Stara ul. I. M-4399
GOLF JGL, april 1981, prodam. Telefon: (069) 23-951. M-4401 M OTO KULTIVATOR HONDA F 400 prodam. Bakovci, Cvetna 7. M-4402
KORUZO Z NJIVE (30 arov), v Gomilicah, prodam. Lipovci 90. M-4403
KRAVO S PRVIM TELETOM IN DVOJE OTROŠKIH KOLES PRODAM. Plitvica 28, p. Apače. M-4405
RENAULT 12 TL in električni štedilnik (4 plošče) nov, prodam. Murska Sobota, Miklošičeva 75. M-4406
TRAKTOR STEYR, 30 KS, generalno popravljen, prodam. Ve-ščica 19, p. Murska Sobota. M-4407
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, stajico in posteljico prodam. Černelavci, Lendavska 21. M-4408
BOROV GOZD, 29 arov, prodam. Telefon: 063 33-155. M-4409
STELNO KRAVO, staro štiri leta, kontrola A, prodam. Pečarovci 70. M-4412
TELIČKO, staro osem tednov, prodam. Gomilice 50, p. Turnišče. M-4413
BARVNI TELEVIZOR ISKRA, novi, prodam. Lenarčič, Beltinci, Krožna 12, telefon 71-347. M-4414
POHIŠTVO ZA KUHINJO MARLES, oranžne barve, prodam. Ogled popoldne. Naslov v upravi lista, ali telefon 21-306. M-4415 ____
ZASTAVO 850 KOMBI, letnik 1978, potrebno popravila, prodam. Črenšovci 54. GR-261
OSEBNI AVTO ZASTAVO 750, letnik 1976, obnovljen, registriran do 29. avgusta 1986, prodam. Radenci, Gubčeva 13. GR-262
RENAULT 4 GTL, letnik 1983, prodam. Kot del plačila vzamem cenejši avto. Naslov v upravi lista. M-4398
BOBNE AMATI, veliki komplet (7 bobnov in činele), skoraj nerabljene, prodam. Mirko Rus, Mota 25, p. Ljutomer. IN-568
OPEL KADET, letnik 1969, po delih, prodam. Boris Stajnko, Ljutomer, Fulneška 4 — popoldne. In-551
NOV INVALIDSKI VOZIČEK PRODAM. Vprašati po telefonu: 71-398. M-MM
Zaposlitve
Oddelek za občo upravo
OBČINE GORNJA RADGONA
OBJAVLJA
PROSTA DELA IN NALOGE
HIŠNIK—ČISTILEC
POGOJI:
— končano osemletno šolanje
Dela se združujejo za nedoločen čas.
Zagotovljeno je enosobno stanovanje.
Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z dokazilom v 8 dneh od objave na naslov:
Občina Gornja Radgona, Oddelek za občo upravo, Partizanska c. 13, 69250 Gornja Radgona.
O odločitvi bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri.
RS rmhoiiih
___ GORNJA RADGONA n joJ.o.
PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE
SOZD INTEGRAL, Proizvodno transportno podjetje AVTORAD-GONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 29, Delovna skupnost skupnih služb, objavlja prosta dela in naloge
referenta za družbeni standard in socialno delo
Pogoji:
končana višja šola za socialne delavce
2 leti delovnih izkušenj
Za objavljena prosta dela in naloge združujemo delo za nedoločen čas.
Kandidati naj pošljejo prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije 8 dni po objavi.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v roku, določenem v samoupravnih splošnih aktih delovne organizacije.
INTEGRAL
DO Golfturist
TOZD NARAVNO ZDRAVILIŠČE LENDAVA
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA
Oglaša
zasedbo prostih del in nalog:
a)	KUHAR
(delovno razmerje se sklene za nedoločen čas)
b)	POMIVALKA POSODE
(delovno razmerje se sklene za določen čas)
POGOJI:
k a) — IV. stop, strok, izobrazbe,
— 2 leti delovnih izkušenj v hotelski ali restavracijski kuhinji,
— samostojnost pri delu;
k b) — končanih 8. raz. osnovne šole, — smisel za higieno in estetiko.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba tozda v 10 dneh od objave. O izidu bomo kandidate obvestili pisno v 30 dneh.
ŠIVILJO SPREJMEMO ZA NEDOLOČEN ČAS. Sonja Antonič, Radenci, Kidričevo naselje 2. M-MM
Po sklepu DS DO GIDOS Lendava tozd Komunala objavljamo oglas o
JAVNI DRAŽBI
naslednjih rabljenih osnovnih sredstev:
1.	TELEFONSKA CENTRALA EPABX x 16, zmogljivost 5/15, letnik 1979, generalno obnovljena
izklicna cena	180.000,00 din
2.	POSEBEN OSEBNI AVTO S FURGONOM TIP FIAT 125, letnik 1974, registriran in v voznem stanju
izklicna cena	150.000,00 din
Dražba bo 15. 10. 1985 ob 10. uri na dvorišču DO GIDOS Lendava, Partizanska 93. Ogled je možen vsak dan od 7. do 15. ure.
V izklicno ceno ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec.
Pred začetkom dražbe morajo interesenti položiti 10-odstotno varščino pri blagajni DO GIDOS.
VESTNIK
Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, i Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota,
Titova 29/1. Ureja uredniški odbor:
Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktoija in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik
jucv	uivuiuivy, uiigim ua »vat, Jam	1»! lic* 11 JvldC. UUUV1A
Kovač, Dušan Loparnik, Feri Maučec (šport), Vlado Paveo, Štefan Sobočan, Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Žunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinarji 21-232, 21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, Odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarskopropagandna služba in tajništvo 21-064 in 21-383, dopisništvo Gornja Radgona 74-597, dopisništvo Lendava 75-085 in dopisništvo Ljutomer «1-317. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Celoletna naročnina 1.600 din. polletna 800 din; letna naročnina za tujino 318 ASch, 45 DM, 19 Can dol., 13 USA dol., SFR 39; letna naročnina za delovne organizacije 2.000 din. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota 51900-603-; 30005. Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 501005620-000112-2573O-30-4-O1176. Cena posamezne številke je 40 din. Tiska ČGP Večer Maribor. Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
V SPOMIN
30. septembra je minilo boleče leto, odkar je prenehalo biti plemenito in dobro srce drage žene, ljube mame in omame
Iluške Šraj roj. Papič iz Kančevec
Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, praznina in lepi spomini nate. V naših srcih živiš ii>boš živela večno.
Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu.
ŽALUJOČI: VSI NJENI, KI SMO JO IMELI RADI
STRAN 18
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
Prodam
Sobe
ca. Naslov ,v , uprayi Usta. M,-4404'
DVE MANJŠI OPREMLJENI SOBI oddam v najem. Murska Sobota, Trstenjakova 38. M-4418
PRVESNICO s teletom prodam. Puževci 32. M-4367
MANJŠE GNEZDO KALIFORNIJSKIH DEŽEVNIKOV ALI PO KOSIH PRODAM. Murska Sobota, Kroška 47 a. M-4368
ZASTAVO 750 SPECIAL, letnik 1979, prodam. Murska Sobota, Gregorčičeva 2, telefon 21-245. M-4369
BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIC prodam. Telefon: (069) 21 000 (57), po 15. uri 21-615. M-TG
PUJSKE IN JERMENICO ZA STEYR (ŽABO), prodam. Do-majinci 26. M-4371 17-REDNO SEJALNICO ZA PŠENICO prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov v upravi lista. M-4372
JAWO 350 PRODAM. Alojz Stajnko, Vidanovci 2, p. Ljutomer. M-4373
TRAKTOR STEYR, 18 KS, dobro ohranjen, prodam. Vprašati: Petrol, Beltinci. M-4374
JEDILNI KROMPIR, večjo količino, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-4376
OSEBNI AVTO ZASTAVO 101 UGODNO PRODAM. Vinko Buzeti, Bakovci, Ob Muri 9. M-4377
KRAVO, z drugim teletom brejo devet mesecev prodam. Bodonci 133. M-4378
POHIŠTVO ZA SPALNICO Z JOGIJI, dobro ohranjeno, prodam. Ogled: M. Sobota, Štefana Kuzmiča 12 ali 14. divizije 86, po 16. uri. M-4379
TERMOAKOMULACIJSKO PEČ 2,5 KW IN GOBELIN ŽENSKI AKT (80 x 60 cm), ugodno prodam. Ogled in informacije pri Flisar, Mojstrska ulica 1 ali SAMOPOSTREŽBA DOM na Lendavski ulici. M-4380  NOV INVALIDSKI VOZIČEK prodam. Vprašati po telefonu: 71 398. M-4381
ŠKODO Š 100, letnik 1974, prodam za 40.000 din. Telefon: 76 690. M-4382
TRAKTORJA FERGUSON, letnik 1954, s koso, in DEUTZ, letnik 1951, prodam. Jože Bertala-nič, Dobrovnik 242. M-4383
ENOSOBNO STANOVANJE ALI GARSONJERO V MURSKI SOBOTI VZAME V NAJEM MLADI PAR. Naslov v upravi lista pod POŠTENA. M-4351
SOBO VZAMEM V NAJEM. Naslov v upravi lista. M-4355 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam fantu. Lendavska 26. M-4362
ENOSOBNO DRUŽBENO STANOVANJE ZAMENJAM. ZA ENOIN-POL ALI DVOSOBNO. Naslov v upravi lista. M-4375
SOBO S KOPALNICO V MURSKI SOBOTI išče mlada učitelji-
Razno
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, DA HITRO IN KAKOVOSTNO OPRAVLJAM ELEK-TROINŠTELATERSKA DELA. Elektroinštelaterstvo Marjan Mencigar, Murska Sobota, Lendavska 25 a. M-4186 PREKLIC!
Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekla o tov. Angeli Horvat iz Velike Polane 193. Rozina Žalik, Velika Polana 214. M-4342
Tiho-in mirno stojimo ob grobu in ne moremo verjeti, da te nikdar več ne bo med nami.
N SPOMIN
Minili sta ve leti odkar nas je za vedno zapustil ljubi sinko, brat, vnuk in stric
A vguštin Ternar
iz Turnišča
Bil si na pragu življenja in v cvetu mladosti, ko se je pretrgala nit tvojega življenja in uničila našo srečo.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči: mama, oče, brat Alojz z ženo Atari jo in Helenco ter stari oče in stara maitta
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata in svaka
Alojza Fajfarja
Kupim
CISTERNO ZA GNOJNICO CREINA, 2700 1, kupim. Ponudbe s ceno pošljite na naslov: Ivan Horvat, Štrigova 52 ali po telefonu: (042) 89-619. IN-564 DVODELNO OMARO KUPIM. Martjanci 1. M-4370
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in dobrim sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in mu poklonili cvetje. Hvala govornikoma za prisrčno slovo in oktetu ELRADA za ganljivo odpete žalostinke.
Lomanoše, 15. septembra 1985
Žalujoči: žena Margareta, sin in hčerka z družinama ter sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
'W
Jožefa Siimna
iz Beltinec
ki nas je v 74. letu starosti za vedno zapustil, se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam pomagali, darovali vence in cvetje ali prispevali v dobrodelne namene, nam izrekli sožalje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku in vsem, ki ste ga imeli radi.
Žalujoči: žena Marija, hčerki Marija in Katica z družinama ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po daljši in mučni bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil mož, oče, brat in stric
Janez Koler
iz Slamnjaka
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti ter mu darovali vence in šopke.
Hvala zdravniškemu osebju internega oddelka, ki so mu nudili zdravniško pomoč med njegovo boleznijo, gasilskim društvom za spremstvo, g. župniku za pogrebni obred, pevcem društva upokojencev ter govornikoma tov. Pevcu in tov. Stajnku za poslovilne besede.
Ljutomer, 22. septembra 1985
Žalujoči: VSI, KI SMO TE IMELI RADI
ZAHVALA
Ob boleči in težki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, dedka in brata
Pavla Šiftarja
iz Puževec 57
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, ga pospremili na njegovi zadnji poti in njegov grob prekrili s prelepim cvetjem.
Posebno se zahvaljujemo g. župniku Balažiču za pogrebni obred, sosedu Feriju, predstavniku KS za ganljive besede ob odprtem grobu in pevcem žalostink.
Vsem še enkrat — iskrena hvala!
VSI NJEGOVI
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
V SPOMIN
6. oktobra bosta minili žalostni leti, odkar je zahrbtna bolezen pretrgala nit življenja naši dragi mami in stari mami
Alojziji Sever
roj. Potočnik iz Slamnjaka
Naš dom je brez tebe prazen. Solze ne morejo izbrisati bolečine. V naših srcih živiš in boš živela do konca dni. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu.
Žalujoči: mož Stanko, sinovi Slavko, Stanko, Janez in Milan ter hčerka Majda z družinami in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama in prababica
Cecilija Gerlec
roj. Korpič
iz Beznovec
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna hvala medicinskemu osebju internega oddelka v M. Soboti, kolektivu ZD zobne ambulante M. Sobota, č. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Beznovci, 6. septembra 1985
Žalujoči: sinova Rudi in Konrad z družinama, hčerka Terezija z družino in drugo sorodstvo
Povej nam očka dragi, zakaj odšel si v grob prerani in s sabo odnesel srečo našo ?
V SPOMIN
24. septembra sta minili dve leti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
Ludvik Poredoš
iz Predanovec
Boleča je resnica, da te ni več, toda v naših srcih živiš in boš živel do konca naših dni.
ŽALUJOČI: VSI TVOJI NAJDRAŽJI
Ne boš več v zvezdnatih nočeh bedel, ne boš nemiren čakal več poletja, ko žito zazori, da vrneš se med nas v domači kraj.
V tujini, tuji zemlji, naj telo ti mirno spi, na grobu lučka večna naj gori.
ZAHVALA
25. septembra nas je v 63. letu starosti nepričakovano, tiho in mirno zapustil naš predragi brat, stric, ujec, svak in sorodnik
Janez Trstenjak
IZ LE MANSA V FRANCIJI roj. na Gorici
Ohranili te bomo v lepem spominu!
VSI TVOJI, KI SMO TE IMELI RADI
MALE OGLASE IN ZAHVALE SPREJEMAMO DO SOBOTE -ZA OBJAVO V NASLEDNJEM TEDNU. DELOVNI ČAS OD 7. DO 15. URE, V SOBOTO PA OD 8. DO12. URE.
VESTNIK 3. OKTOBRA 1985
STRAN 19
V besedi in sliki
S 1. OKTOBROM KONEC IZDELAVE OPEKE V RADGONSKEM ELEMENTU
ZAČETEK KONCA VEČLETNE AGONIJE
Do konca leta delovne organizacije ne bo več, v prihodnje bo dejavnost opravljala le komunala — Najpomembnejše: zaposlenim poiskati delo! Kdo bo prevzel dediščino, bo znano po 25. oktobru
Po letih odlašanja in brezplod- se bodo o tem opredelili na osnega tuhtanja je usoda delovne novi svojih razvojnih programov organizacije Element zapečate- v Avtoradgoni oziroma Raden-na. Ta, danes še 160-članski de- ski.
lovni kolektiv, zrasel pred leti iz Ob začetku konca agonije — težav radgonskega opekamiške- svojo dejavnost posebnega draž-ga podjetja in komunale (temu benega pomena bodo opravljali so dodali še tretjo temeljno orga- samo v temeljni organizaciji Ko-nizacijo — Gradbeništvo) tega ni munala (kjer pa je 17 zaposlenih uspel uspešno prebroditi. Se po- tako kvalifikacijsko šibkih in sla-sebno tozd Gradbeni izdelki bo strojno opremljenih, da bodo (bivša opekama), kjer so ob kon- težko zadostili zahtevam zakona kurenci sposobnejših številnih o komunalni dejavnosti, ki bo slovenskih opekam dobesedno obveljal s 1. 1. prihodnje leto) — životarili, za nameček pa se v pa je osrednje vprašanje, kako preteklosti niso znali prav odlo- delavcem Elementa zagotoviti čiti o izbiri energije in jim je drag delo. Najprej 70 zaposlenim v mazut rdeče številke samo še dvi- tozdu Gradbeni izdelki. Po zago-&i-	.	... tovilih odgovornih bo kvalifici*-
Odločitev o zmanjšanju izdela- rane vzela pod streho Radenska, ve — opečnih izdelkov ne delajo nekaj jih bo zaposlila Avtorad-več, v tozdu bodo izdelovali le še gona, druge Splošno gradbeno betonske nosilce in izkoriščali podjetje Pomurje iz Murske So-gramoz — so člani radgonskega bote. Ostaja pa jih še okoli 20, občinskega sveta podprli tudi bodisi zaradi načetega zdravja ti-načrt, da bi do konca leta ob tej stih, ki so v bivši opekami oziro-temeljito reorganizali tudi drugo ma Elementu prebili tudi tri de-temeljno organizacijo. — Grad- setletja in žrtvovali svoje najbolj-beništvo. Zato pa je seveda mno- že moči in zdravje, bodisi pre-go zapoznelo spoznanje, da tako prostega razloga, ker nekateri majhne občine kot je radgonska dela drugod nočejo. Zato je gla-lastne gradbene operative ne po- vna naloga vsem, tudi delavcem trebujejo. Odločitev, kdo bo v skupnih službah, zagotoviti so-prevzel dediščino Elementa naj cialno varnost.
bi bila znana po 25. oktobra, ko	V. Paveo
NA SEJI PMS SZDL O KRAJEVNI SAMOUPRAVI
Že pred pol leta je delovna skupina, ki jo je imenovalo predsedstvo pomurskega medobčinskega sveta socialistične zveze, pripravila informacijo o delovanju in problematiki krajevnih skupnosti v štirih pomurskih občinah. Na seji 25. septembra v Murski Soboti so se do gradiva kritično opredelili, ga dopolnili in delno spremenili, predvsem pa so udeleženci — člani PMS
Zoper stihijo v krajevni samoupravi
SZDL in delegati občinskih konferenc SZDL — opozorili na premalo poudarjena vprašanja in probleme v informaciji.
Gre zlasti za to, v kolikšni meri lahko občani v krajevni skupnosti odločajo ali vsaj vplivajo na odločitve prek zborov občanov, skupščine in sveta KS, delegacij, družbenopolitičnih in družbenih organizacij ter društev. Razpravljale! so bili enotne-
Z ZASEDANJA JUGOSLOVANSKO-AVSTRUSKE KOMISIJE V MARIBORU
ŠE SEDEM VASI
V OBMEJNEM PASU
Minuli teden je v mestu ob Dravi zasedala jugoslovansko-av-strijska komisija, katere predstavniki — našo je vodil Marcel Koprol, avstrijsko pa Erich Kussbach — so sklenili, da bodo obema vladama predlagali v podpis številne novosti-v maloobmejnem prometu. Ena pomembnejših za Pomurje je, naj bi v obmejni pas SFRJ priključili še sedem vasi, ki so bile pred leti pomotoma izpuščene iz sporazuma o maloobmejnem prometu. To so: Andrejci, Bokrači, Bu-dinci, Čepinci, Markovci, Nemčavci in Sebeborci. Sprejeli so nove vrednosti blaga, ki ga lahko lastniki stalnih obmejnih prepustnic prenašajo čez državno mejo, vendar bodo začele veljati šele takrat, ko jih bosta potrdili vladi obeh držav. Ker je postopek dolgotrajen, se bo to zgodilo najverjetneje prihodnje leto. Tako bodo lahko naši državljani enkrat mesečno prenesli blago v vrednosti 5000 dinarjev — zdaj je višina zneska 1200 dinarjev — in avstrijski v vrednosti 1500 šilingov — zdaj je višina zneska 1200 šilingov. Kar zadeva odpiranje novih in prekategorizacijo sedanjih mejnih prehodov med Avstrijo in Jugoslavijo, so na zasedanju sicer menili, da za kaj takega ni možnosti, vseeno pa so med drugim predlagali, naj bi mejni prebod Kramarovci-Sankt Ana postal meddržaven. Precej so se pogovarjali o varstvu okolja in avstrijska stran nam je ponovno očitala, da še vedno ni poskrbljeno za čist zrak pri prašičji farmi v Podgradu pri Gornji Radgoni, saj se smrad z nje širi več kilometrov naokoli in tudi v notranjost Avstrije. (B. Ž.)
VIDONCI
ga mnenja, da bi morali zbore občanov kot metodo in obliko dela v krajevni samoupravi večkrat pripraviti, ne le takrat, ko so na vrsti večje in pomembnejše akcije, kot je recimo zdajšnja za zbiranje dodatnih sredstev za gradnjo kirurškega bloka. Sicer pa naj bi zbori občanov zavoljo preorganiziranosti na vseh ravneh in razvitosti informacijskih sistemov in medijev izgubili funkcijo odločanja in informiranja, smo razumeli delegata iz Ljutomera. Tudi skupščine KS niso povsod dovolj angažirane. Ponekod se zdi, kot da bi vse skupaj prepuščali toku dogodkov in odločitvam »od zgoraj«, iz občine. Hkrati pa so na seji ugotavljali, da so upravni organi občinskih skupščin in strokovne službe sisov operativno premalo navzoči na terenu, posebno kar zadeva hkratno načrtovanje določenih potreb. Družbenopolitične organizacije se preveč zapirajo v svoje okvire in se premalo »vtikajo« v življenjske in delovne razmere ljudi. »Več je razprav o kongresnih dokumentih kot o tekočih problemih,« je menil Geza Farkaš iz Murske Sobote. »Formalizirali smo delo krajevnih organizacij SZDL do te mere, da na primer 30 članov krajevne konference v bistvu »odloča« za tisoč krajanov.«
Bistvenega pomena je kadrovska politika, saj ni malo primerov zavračanja družbenopolitičnih nalog in funkcij. Da je politično aktivistično delo v dobršni meri razvrednoteno, priča tudi dokajšnja vzdržnost delovnih ljudi in občanov pri določenih akcijah. »Socialistična zveza kot glavni kadrovik v naši dražbi se bo morala s temi vprašanji veliko več ukvarjati,« smo slišali na se-
TRETJI ZBOR POČITNIČARJEV JUGOSLAVIJE
Počitniška zveza pri občinski konferenci ZSMS Murska Sobota je v okviru praznovanja 40. obletnice osvoboditve in mednarodnega leta mladine tokrat že tretjič pripravila zbor počitničarjev občine in mest Jugoslavije. Blizu 90 udeležencev skoraj iz vseh republik in pokrajin se je zbralo v Vidoncih na Goričkem, kjer so bili tri dni. Drugi dan so hodili po partizanskih poteh in obiskali Dom borcev in mladine na Vaneči, kjer so se srečali s predstavnikom borčevske organizacije Henrikom Mežanom, ki jim je pripovedoval o dogajanju na Vaneči v NOB. Po končanem pohodu so počitničarji, nekateri med njimi so prvič obiskali Slovenijo in Prekmurje, imeli spoznavni večer. Zadnji dan bivanja v Vidoncih pa so bila športna tekmovanja.
Tretje srečanje počitničarjev Jugoslavije v soboški občini, katerega namen je bil zbliževanje in spoznavanje mladih iz drugih republik in pokrajin ter razvijanje bratstva in enotnosti, kakor tudi seznanitev z dogajanjem med NOB in spoznavanje krajev, je lepo uspelo. Udeleženci so se nadvse zadovoljni vračali na svoje domove.
F. Maučec
V SOBOTO V RADENCIH PROSLAVILI KRAJEVNI PRAZNIK
Praznik KS Razkrižje
Vaške igre in festival
Vse do lanskega leta krajani KS Razkrižje niso praznovali svojega praznika. Zaključek republiške mladinske delovne akcije, ko so mladi skupaj s krajani rešili probleme oskrbe z vodo, pa je dal povod za krajevni praznik. Tako so ga v nedeljo praznovali že drugič. Ze dopoldne so se predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti zbrali na slavnostni seji. Janko Rožmarič, predsednik skupščine KS Razkrižje, je zbranim spregovoril o prehojeni poti in uspehih. Praznovanje se je nadaljevalo z vaškimi igrami. Pokroviteljica je bila temeljna organizacija Tovarna oblačil iz Ljutomera (v sklopu DO Mura Murska Sobota), saj je precej krajank in krajanov zaposlenih prav v tem tozdu; tako so obenem tudi počastili visok Murin jubilej. Vaške igre so bile uspešne in pestre, saj so tekmovali v vlečenju vrvi (zmagali so vaščani Veščice), teku dvojic v vrečah (zmagovalci so bili edini gostje — krajani KS Cven), hoji četverk na deskah (zmagovalec Šafarsko), malem nogometu, nogometu med debelimi in suhimi...
Popoldne pa je bilo v znamenju tradicionalnega festivala Pomurje-Medži-murje. Kar 17 mladih pevcev in pevk je pokazalo svoje pevske ambicije in znanje, najboljša pa je bila Gordana Kos iz Vrhovljar.ov (Hrvaška). Drugo mesto si je pripel duet Lidije Horvat in Biserke Levačič iz Veščice. Ta festival je bil dokaz skupnega dela in življenja krajanov na obeh straneh republiške meje, še posebej pa dobrega sodelovanja med OK SZDL Ljutomer in Čakovec. d. l.
V znamenju grozdja in mošta
V zdraviliško-turističnih Radencih so obeležili krajevni praznik kot se za takšen kraj spodobi. Domače turistično društvo je organiziralo že drugo leto zapored za oko mično in za razpoloženje veselo prireditev — Praznik grozdja in mošta — pri restavraci-
VELIKA POLANA 32. PRAZNIK
Krajevno skupnost Polana sestavljajo: Velika in Mala Polana in Brezovica. V nedeljo so praznovali 32. krajevni praznik. Tokrat niso predali namenu nobenega objekta skupnega pomena, kakor v prejšnjih letih, pa vendarle je bilo vzdušje prijetno. Na osrednji slovesnosti je podpredsednik izvršnega sveta lendavske občine Aleksander Varga govoril o sedanjih gospodarskih razmerah v občini, ki so še kar ugodne, nato pa je bil kulturni program, v katerem so nastopili : učenci osnovne šole Miško Kranjec Velika Polana z deklamacijami in nekaj pesmimi, tudi tokrat je navdušil nastop mešanega pevskega zbora, pa še mladi folkloristi so se lepo zavrteli. Na koncu je krajevna konferenca SZDL še podelila priznanja Osvobodilne fronte, ki so jih dobili: folklorna sekcija KUD Miško Kranjec in posamezniki: Jože Balažič in Štefan Barat, oba iz Male Polane, Stefan Horvat in Raj iz Brezovice ter Štefan Horvat, Štefan Hozjan, Franc Žižek, Štefan Žerdin, vsi iz Velike Polane.	S. S.
Folklorna skupina iz Melov je pomembno obogatila program praznovanj v KS Radenci.
ji Vikend. Iz stare stiskalnice so stisnili prvi letošnji mošt, gostinski delavci Vikenda pa so hkrati začeli s svojo jesensko ponudbo — tednom trgatve. Ob moštu in grozdju so vabile obiskovalce na pokušino še kulinarične specialitete iz prleške krušne peči in prve koline, na nakup pa sejem domače obrti in prodaja izvirnih turističnih spominkov.
Za prijetno razpoloženje so v dopoldanskem, še bolj mirnem in slavnostnem času poskrbeli mladi folkloristi iz Melov in vse bolj priljubljen humorist Trezika iz Slovenskih goric. Zgodaj popoldne so bile vaške šaljive igre krajanov, na popoldanski in večerni zabavi pa je nastopil Ptujski in-štrumentalni kvintet.
Slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti Radenci je bila v domu učencev Srednje šole za gostinstvo in turizem. Zbranim, med njimi pobratimom iz zagrebške krajevne skupnosti Donja Dubrava, je spregovorila Melita Bakračevič, pedsednica OK ZKS Gornja Radgona.
V. Paveo
SEDMI SIMPOZIJ PANONSKIH PRAVNIKOV V JENNERSDORFU
ŠE EN KAMENČEK V
MOZAIKU SODELOVANJA
Avstrijski minister za pravosodje Harald Ofner in predsednica sekretariata za pravosodje, občo upravo in preračun pri skupščini Socialistične republike Slovenije Kristina Kobal sta 20. septembra v Jennersdorfu v sosednji Avstriji odprla že tradicionalno srečanje pravnikov iz Pomurja, županij Zala in Vas na Madžarskem, Gradiščanskega, avstrijske Štajerske in — letos kot gostov — s Koroške. Prišlo jih je kakih 70, da bi izmenjali izkušnje in spoznanja na treh tematskih področjih: varstvo živali, varstvo okolja in lovsko pravo.
V 70-ih letih so se prvič srečali v Radencih in odtlej je to tradicija, ki pomeni v prostoru na stičišču treh meja še en kamenček v mozaiku krepitve dobrososedskih oanosov, sožitja in sodelovanja. Za prizadevno in požrtvovalno delo pri organiziranju simpozijev in siceršnji trud na področju strokovnega sodelovanja med panonskimi pravniki sta Andrej Rošker iz pravne službe sozda ABC Pomurka in Ferenc Hajoš, vodja soboške enote temeljnega sodišča v Lendavi, v Jennersdorfu prejela visoko avstrijsko odlikovanje. (B. Z.)
Z letom 1985 in iztekom sedanjega srednjeročnega obdobja se izteka tudi veljavnost družbenega dogovora o organiziranju mladinskih delovnih akcij v SR Sloveniji. V pripravi je nov, zato bi se morali v občini Murska Sobota že jeseni odločiti, kje bo MDA Goričko v prihodnje in kaj bodo brigadirji delali. Takoj na začetku bo treba poiskati potrebna dela, ki jih ni mogoče opraviti s stroji, so pa nujna — tako naj bi brigadirji dobili občutek, da delajo nekaj koristnega, ne pa da morajo poslušati očitke, da bi bilo njihovo delo bolje in ceneje opravljeno s stroji. Ni nujno, da so to ceste, ampak bi kazalo razmišljati o
BRIGADIRJI BI BILI RADI KORISTNI
Kje
Goričko 86?
vključevanju drugih področij (npr. kmetijstva). Celotno akcijo in sestavo brigad bi morali prilagoditi vrsti del, trenutnim gjospodarskim razmeram in razpoloženju v družbi. Glede na to, kaj bodo delali brigadirji v prihodnje, se bo temu ustrezno preselilo tudi naselje (pri predlogih izstopa kot najprimernejša
ji. Vprašanje zase so tajniki, ki se tu in tam — posploševati namreč ni mogoče — obnašajo kot »mali bogovi«. Najbolj so tovrstne težnje občutne tam in takrat, kjer in kadar vodstvo KS nima v rokah vseh niti in je tajnik tisti, ki »prevzame oblast«. Vendar so, kot rečeno, izkušnje različne. Tam, kjer so znali in hoteli, je tajnik v najboljšem smislu podaljšana roka občinske uprave, in — kar je druga skrajnost — takorekoč »deklica za vse«. Poznati mora vse: od igle do lokomotive, od komunale do ginekologije, za kar je plačan tako, da je bolje molčati.
V predloženem pisnem gradivu delovne skupine manjka podatek, da so pomurske občine glede samoprispevkov na vrhu seznama v naši republiki. Izpuščeno je povezovanje krajevnih skupnosti med sabo in z združenim delom, zlasti kar se tiče planiranja in urejanja prostora. Zamisel o oblikovanju koordinacijskih odborov sindikata je zamrla. Verjetno bi morali v teh časih veliko bolj razmišljati o zaokro-žanju in dograditvi osnovne infrastrukture (telefonsko omrežje, vodovodi, kanalizacija in podobno) kot pa o velikih gasilskih, vaških oziroma kultumo-prosve-tnih domovih in podobnih objektih. Treba je tudi skrbeti za skladnejši razvoj znotraj občin in krajevnih skupnosti, ne pa razvijati samo centrov in pozabljati na oddaljenejše vasi in zaselke, so poudarili na seji pomurskega medobčinskega sveta SZDL v Murski Soboti. Opozorili so še na potrebo po večjem, funkcio-nalnejšem usposabljanju kadrov v krajevnih skupnostih, na to, da je treba več med ljudi, organizirati več množičnih, frontovsko zastavljenih sestankov, poskrbeti moramo za ustrezen dotok sredstev za delovanje krajevne samouprave in za zadovoljevanje gmotnih potreb ter poživiti sistem informiranja in prenos informacij kot osnove za odločanje v krajevni skupnosti.
Branko Žunec
za to Osnovna šola Cankova), dokončno pa je, da se bo akcija preselila na zahodni del Goričkega.
Z odločitvijo bo treba pohiteti, kajti program mladinske delovne akcije mora postati del srednjeročnih dokumentov občine, posameznih krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Vodstvo akcije Goričko 85 pa je pogrešalo sodelovanje drugih DPO (zadovoljni so lahko edino s sodelovanjem OK ZSMS Murska Sobota), skupščine občine in izvršnega sveta. Napak bi bilo, da bi postale brigade in delovne akcije zgolj stvar mladine.
B. Peček
Zdravje — lepota
Program Zdravje-lepota v Radencih, ki bo dodatno obogatil ponudbo Naravnega zdravilišča, predstavlja novost v jugoslovanski turistični ponudbi. Za človeka v urbanem okolju so vse bolj zanimive take ponudbe oddiha, ki prispevajo k boljšemu človekovemu psihofizičnemu počutju. Dobro počutje in s tem dober videz pa je mogoče doseči le s pravilnim in zdravim načinom življenja. Zato je osnovno načelo novega programa, da pomeni zdravje človeka tudi njegovo lepoto, da je torej lepota rezultat zdravega organizma in zdravega načina življenja.
Center estetične, medicin-sko-biološke kozmetologije lahko sprejme naenkrat okrog 35 ljudi, zaenkrat bodo stanovali v hotelu Radin, za naslednje leto pa razmišljajo, da bi za te goste uredili poseben del (obnova ali novogradnja). Prav tako bodo gostje imeli samostojno restavracijo in klubske prostore, kajti le tako bo imelo navaja-nj'e na pravilen način življenja in prehrane tudi uspehe. Na voljo so trije programi bivanja. Sedemdnevni program bivanja vključuje nego telesa in obraza in navajanje na pravilno uporabo kozmetičnih preparatov, fizioterapevtske storitve, rekreacijo in navajanje na pravilno prehrano. Štirinajstdnevni program vključuje poleg vseh storitev iz sedemdnevnega programa še individualno korektivo, namensko telovadbo, shujševalne kure in lepotne kure (sadne, tekočinske in zeliščne), medtem ko je v večtedenski program bivanja vključeno odpravljanje prirojenih in pridobljenih poškodb kože obraza in telesa, odpravljanje celulita ter drobne dermatološko-kirar-ške posege, na obrazu in telesu. Gostje bodo lahko izbirali tudi med bogato ponudbo rekreacije : jahanje, surfing, tek, tenis, in podobno, ter dragimi prostočasnimi dejavnostmi.
V programu bo zato sodelovala strokovna ekipa zdravnikov zdravilišča, dermatolog, kozmetičarke, fizioterapevti, vodja športne rekreacije, ter seveda vsi ostali zaposleni v Naravnem zdravilišču. Gostje bodo lahko izbirali med normalno, vegetarijansko ali bio prehrano (že sedaj imajo vloženo ali zamrznjeno bio zelenjavo, ki so jo pridelali kmetje-kooperanti, prej so se morali s pogodbo zavezati, da ne bodo uporabljali nobenih pesticidov ali umetnih gnojil; prav tako mora biti živina, katere meso se uporablja v bio prehrani, skrmljena le z naravno krmo). V naslednjem letu bi naj 70 do 80 odstotkov vseh potrebnih proizvodov gojili doma s pomočjo posebnih ogrevanih tunelov, iz katerih bi dobivali svežo zelenjavo tudi pozimi. Potrebne kozmetične preparate bo zagotovil Lek (okrog 150 preparatov ter poleg tega še iz kolekcije Lekova domača lekarna za fitote-rapijo-zdravljenje z zdravilnimi zelišči). Preparate, ki jih ni v prodaji (za posebne vrste kože), bodo po receptih izdelali v lekarni v Murski Soboti.
Kljub temu, da je cena programa kar visoka in si ga bo lahko privoščila le redkokate-ra jugoslovanska žena, pa v Naravnem zdravilišču upajo na ekonomski uspeh, kajti preden so se zanj odločili so naredili raziskave tržišča. V zahodnih državah so podobne ponudbe že uveljavljene (tudi posebne trgovine z bio prehrano), zato upajo na večje število tujih gostov, glede na to, da bo v Radencih vsaj za 4 odstotke cenejše kot pa v zahodnih državah.
Gostje bodo lahko moški in ženske in prva skupina bo prispela v Radence že naslednji teden. Bernarda Peček