Brez Svobodnih sindikatov Dogovora ne bi bilo Predstavniki socialnih partnerjev so to sredo podpisali Dogo-o r.0 Politiki plač v letošnjem in prihodnjih dveh letih. Ker smo takof°V' VSfini Poro^alh tokrat navajamo le izjave podpisnikov je5a ^°žka Cuka, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije, ra t °^OVor satl spoznanja vseh socialnih partnerjev, da morajo plače si počasneje od bruto domačega proizvoda. Takšna politika je J'gospod Z'adnji dVC let' 'nje odločilno pripomogla k stabilizacije ^iha ^rah> predsednik Obrtne zbornice Slovenije, je menil, da °8°yor le prvi in potreben korak k podpisu socialnega spora-m ma’ k* ga zasebni sektor zelo potrebuje. Za Graha je zelo po-prS7 zlasti to, kaj bo gospodarstvo s socialnim sporazumom Za Svobodne sindikate ni bilo alternative podpisati ali ne, je po- Kupci lobirali tudi med sindikalisti Na naše vprašanje, kakšni so odnosi s sindikatom, je Matic Tasič, predsednik uprave SŽ, na tiskovni konferenci odgovoril, da se vsak mesec s sindikalisti pogovarjajo in jih sproti informirajo, da so odnosi torej normalni. Do konflikta prihaja le pri prodaji Jekla, ker naj bi zainteresirani kupci lobirali tudi med sindikalisti. Na dodatno vprašanje, kako je to mogoče, saj so plače precej pod povprečjem gospodarstva, je Tasič odgovoril, da so Slovenske železarne v sanaciji, da zato plače ne morejo biti večje. Kolektivno pogodbo dejavnosti pa spoštujejo. Ko bodo železarne sanirane, pa bodo ljudi, ki bodo več prispevali k uspehu, posebej nagradili. O tiskovni konferenci poročamo na strani 8 vedal Dušan Semolič, predsednik ZSSS. Če ne bi podpisali, namreč Dogovora ne bi bilo. Za podpis so se Svobodni odločili zlasti zaradi zaščite ravni plač in zaradi minimalne plače. Ta bi namreč prvega julija bila v zraku, saj takrat preneha veljati sedanji zakon. ZSSS se je za podpis Dogovora odločila tudi zaradi tega, ker daje zeleno luč za intenzivna pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti; v teh pogodbah bi namreč lahko rešili še kaj v korist delavcev. Semolič je posebej opozoril, da položaj zaposlenih v javnem sektorju z Dogovorom še ni rešen, njihovi interesi še niso dovolj zaščiteni. Na končuje še zaželel, da bi bilo nespoštovanja Dogovora čim manj. Da so pred nami pogajanja o kolektivnih pogodbah dejavnosti, je opozoril tudi Boris Mazalin, predsednik Konfederacije 90. Dodal je še, k temu gaje spodbudil Jožko Cuk, da naj bi v podjetjih z boljšimi rezultati delavci imeli možnost biti boljše plačani. Minister Tone Rop je najprej izrazil zadovoljstvo vlade, ker bo lahko tudi v prihodnje vodila makroekonomsko politiko, s katero se bo gospodarstvo lahko še bolj stabiliziralo. Po zaslugi vseh socialnih partnerjev je bila tudi dosedanja plačna politika dovolj učinkovita. Podpis Dogovora omogoča, da bo v državni zbor takoj prišel zakon o minimalni plači, ki bo to vprašanje uredil skladno s standardi v Evropi. Rop je še ugotovil, da je bil Dogovor podpisan v času, ko so odnosi med socialnimi partnerji dokaj zaostreni, razlog so reforme na socialnem področju. Čeprav so nasprotja kar velika, Rop upa, da jih bodo socialni partnerji rešili, tudi glede socialnega sporazuma in pokojninske reforme. Franček Kavčič f>oppj^U^e bi,° s,išati tudi to, da naj bi Dogovor veljal le za sindikate, ki so ga Hvala za čestitke - ni za kaj Natanko tako, kot smo po tihem sklepali -vendar še vedno upali, da ho tokrat drugače, ker gre za pomemben dogodek, ne le za sindikat, ampak tudi za državo - se je vse skupaj tudi zgodilo. Če hi se izrazil kot človek, ki Piše: Rajko Lesjak, mu je humor že zjutraj blizu, ko nekateri še ____sekretar zsss_ kašljajo, kolcajo, skratka se ukvarjajo z vsemi tegobami, ki spremljajo jutranje bujenje, so čestitke kar deževale, spet v duhu prvega, pravi naliv je bil. In zakaj so nam “čestitali” državni organi, državne institucije in nenazadnje socialni partnerji? “Čestitali" so nam, ker smo bili, po sedmih suhih letih, sprejeti v elitno družbo evropskega sindikalnega gibanja - v Evropsko konfederacijo sindikatov. Po vseh preverjanjih v tej čakalnici Evrope so evropski sindikati preprosto spoznali, da smo že dozoreli, po vseh kriterijih, ki jih evropsko sindikalno gibanje oziroma Evropska konfederacija sindikatov zahteva, da te sprejme v polnopravno članstvo. Ti kriteriji pa so: število članov, notranji demokratični ustroj in demokratično sprejemanje odločitev, panožna organiziranost, razprostranjenost organizacije po državi in nenazadnje tudi strokovnost. Tudi tokrat, sedaj pa na resnejšo plat - brez humorja, se nihče v državi ni zmotil, da bi Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije poslal vsaj stavek, ki se mu reče preprosta čestitka. Ne predsednik države, ne predsednik državnega zbora, ne predsednik vlade, ne drugi predsedniki, s katerimi nekako skupaj živimo v tej državici, ki ima več problemov sama s sabo kot drugi z njo. Ne vem, nekako se, kot po pravilu, z redkimi izjemami, ponavlja spodrsljaj, pa naj gre za državne praznike ali druge priložnosti, ob katerih so v demokratični Evropi sindikati po pravilu povabljeni k udeležbi. Pa ne samo, če se to zgodi v tujini; tudi njihovi ambasadorji, ki predstavljajo njihovo državo v Sloveniji, povabijo ob nekaterih priložnostih predsednike sindikalnih central najmanj na vljudnostno večerjo in se z njimi pomenijo o problemih, za katere si naši državniki redko najdejo čas. No, poiščejo si ga takrat, ko jih v bistvu s političnimi sredstvi pritisnemo, da si ga. Drugače bi lahko iskal to izjemo z lučjo podnevi. Lahko pa se še tako trudiš, vendar se ne da razumeti, da se sindikatov v Sloveniji nihče ne spomni, kot da ti ne bi predstavljali določenih socialnih skupin, in jih povabi medse. Tako da človek ne ve, ali gre za zavist, ali za to, kar nam je nekako Slovencem dano, rečeno v prispodobi: naj sosedu koza crkne, ali gre za povsem napačno presojo, da tak dogodek preprosto ni pomemben in nič ne šteje. Koliko pa to šteje, se bo pokazalo v bližnji prihodnosti, ko bodo evropske institucije povprašale članico EKS—Svobodne sindikate Slovenije, kaj menijo o tej in oni problematiki, ki zadeva Slovenijo. Da je manira drugačna, že ko prestopiš našo mejo s sosedi, kaže tudi to, da so se oni takoj oglasili oziroma nas poklicali, nam tudi pisali in izrazili vse dobre želje, in da delijo z nami zadovoljstvo ob tem dogodku. Ni kaj, že na oko drugače kot pri nas doma. Oni že vedo, kaj takšna včlanitev pomeni - našim pa bo, če jim sploh bo - prišlo bolj pozno. Človek bi preprosto tudi to “omiko ” spregledal in se na te spodrsljaje sploh ne bi oziral, če ne bi na drugi strani opazil, zakaj vse in ob kakšnih dogodkih se oglašajo naši državniki, si čestitajo, si stiskajo roke, se objemajo in si nekam a Da se razumemo, ne gre za očitek, da to počnejo, gre za nekaj večjega: za meter in vrednote gre, ki ga uporabljajo pri teh ceremonijah. Gre za kulturo, gre za držo, gre za odnos, gre za načela. Sicer pa omikanost res ni edini način življenja, je pa edini, ki ga je vredno živeti, pa naj gre za posameznika ali institucijo. Rajko Lesjak, sekretar ZSSS Confederacione Generale Italiana del Lavoro Sindakato Regionale del Friuli Veneči a Giulia Trst. 23. marca 1999 Spoštovani Dušan Semolič, predsednik ZSSS V imenu sindikata CG1L Furlanije-Julijske krajine se pridružujem0 čestitkam ob sprejemu ZSSS za polnopravno članico v Evropski sindikalni konfederaciji. Tajnik CGIL Predsednik CGIL Paolo Pupulin Roberto Treu FRIEDRICH-EBERT ST1FTUNG BIRO Budimpešta, 23. 3. 1999 Dušan Semolič, predsednik ZSSS Dragi kolega Semolič, resnično se veselim sprejema ZSSS za polnopravno članico v Evropski sindikalni zvezi, še posebej zato, ker je bila sprejeta soglasno. 0° tem pomembnem dogodku v naj novejši sindikalni zgodovini želim posebej prisrčno čestitati. Z vključitvijo v EGB (Evropsko sindikalno zvezo) je dobilo vaše sindikalno delo in doseženi razvoj primerno mednarodno priznanje. Pre' pričan sem, da bodo vaše izkušnje, povezane z organizacijsko močjo, koristen in dragocen prispevek k obogatitvi evropske družine sindikatov. Še naprej vam želim veliko sreče in uspehov v izpolnjevanju vseh nalog, ki so pred vami. Zame je še posebna čast, da prav sedaj, v tem tednu, sodelujem pri izvajanju delavnice za integracijo v EU z eno od vasm članic. S prijateljskimi pozdrav Rainer Gimdt SKEI pomaga odstranjevali barikade v Rusiji in Belorusiji SKEI je ta teden na Bledu organiziral tridnevni seminar za kolege iz kovinarskih sindikatov Rusije in Belorusije. Udeležence iz teh dveh držav, nastalih iz bivše Sovjetske zveze, smo zadnji dan seminarja povprašali, kaj so se novega naučili in kaj se jim je najbolj vtisnilo v spomin. Ker jim je med drugimi predaval tudi naš minister za delo Tone Rop, smo jih še vprašali, kako bi ga primerjali s svojim ministrom. Iz njihovih odgovor izhaja zlasti to, da jim izkušnje naše tranzicije lahko pomagajo poiskati še boljše načine dela in postavljanja do državnih organov in delodajalcev. Ker pri njih proces spreminjanja ureditve še ni končan, bodo na podlagi naših izkušenj učinkoviteje zastopali svoje članstvo. Spoznali so tudi našo lepo de- želo, ki jim je pomagala k prijetn^ mu počutju, zaradi česar, so dejal' je bil seminar učinkovitejši. . Organizacija seminarja je bila P njihovih besedah vzorna. Vse tri s’ dikalne organizacije bodo verjet'. imele še nadaljevalni seminar, ki bi bil jeseni v Belorusiji. Svete delavcev šele poskušajo us noviti, imajo pa precej drugačno v ^ go kot naši sveti, vendar jim bodo še izkušnje koristile. . Našega ministra težko primer)*> s svojimi, saj do svojih pravilom3.^ morejo priti. Socialni dialog pri "Jj, ni razvit. Z ministri, zlasti njih0 mi namestniki, se srečujejo le 4 preddverjih pred najavami vel'1^ protestov in demonstracij. SKE*V, je ministra lahko pridobil za pNj vanje na seminarju, je v njihovih °c i k' ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstv 1 14 v 1 /-1 iV 14 ll'l 11 l'}T1 ZSSS, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321-255. n°vo nar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev • Žiro račun 50101-678-47511 • Tisk: DeloTČRd.d., Dunajska 5, Ljubljana • Ministrsm za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569 ,. št. 12 / 25. marec 1999 "I3RT!MWnML3 EBIUŽEVANJE EVROPI S konference socialnih partnerjev v Varšavi Brez socialnega dialoga ni poti v EU Evropska komisija je pretekli teden v Varšavi organizirala onferenco socialnih partnerjev iz držav članic in držav kandidatk za Prejem v EU o njihovi vlogi pri širitvi EU. Poleg predstavnikov vropske komisije, Evropske konfederacije sindikatov (EKS) in vropskih delodajalskih organizacij (UNICE in CEEP) je sodelovalo Udi 93 predstavnikov sindikalnih in delodajalskih organizacij iz rzav članic ter 80 predstavnikov sindikatov in delodajalskih rganizacij iz držav kandidatk, ki so članice svojih organizacij na vropski ravni. Evropska konfederacija sindikatov bo za vanjo cianjene sindikate naredila vse, da bodo svojih državah upoštevani ani. |z Varšave smo odšli s spoznanjem, da nas bolj kot domači Politiki cenijo v Evropski komisiji in EKS. naK^ Zveza svobodnih sindikatov Slovenije edi-del ,s!ovenskih sindikalnih central članica EKS, ce °~ia'ske organizacije pa prav tako niso člani-iz srjihorSanizacij na evropski ravni, smo bili njj,. na konferenco povabljeni le predstav- ok^Sn^Vn' namen konference je bil definirati in repni vlogo sindikatov in delodajalskih organizh partnerjev pri uresničevanju p(.e^a dela Amsterdamske pogodbe, ki opredeljuje *°g EU ZaPos*ovunia kot eno od prioritetnih nared3**11"0 Za sk*‘c konference je dala Evropska kon-eracija sindikatov. Evropska komisija je pobudo sprejela in tako je pomembno srečanje potekalo prvič ob sodelovanju socialnih partnerjev iz držav članic in držav kandidatk. Konferenca je bila v za evropsko socialno politiko odločilnem obdobju, saj Amsterdamska pogodba prenaša na socialne partnerje večja pooblastila in odgovornosti - okvir za posvetovanja in pogajanja na evropski ravni, preko katerih socialni partnerji prevzemajo ključno vlogo pri razvoju evropskega socialnega modela. Komisar EU za socialna vprašanja Padraig Flynn je že v uvodnem delu konference opozoril, da so v Komisiji EU ugotovili, da vlade držav kandidatk v mnogo premajhni meri vključujejo socialne partnerje v aktivnosti, kijih izvajajo na področju njihovega približevanja EU, zato bodo v prihodnje posebej pozorni na to, da bodo socialni partnerji v državah kandidatkah aktivno vključeni v pridružitvena pogajanja. Za socialne partnerje v državah kandidatkah je pri širitvi EU pomembno predvsem to, da razvijejo lastne strukture in aktivnosti na področju so- jini |ln ^*'n'stcr R°P- ki je v njihovih očeh lep, okazuje, da so socialnopartnerski odnosi pri * aa primerni višini. j-gj- J'aovi ministri pa so zanje veliki nedostopni tak' komandirajo, s sindikalisti se srečujejo le rat* ko bi slednji hoteli delati nemire. se|*,,'”arfa v Hotelu Jelovica na Bledu se je udeležilo de-s,r>dikalistov iz Rusije in Belorusije. Lidija Jerkič, sekretarka SKEI za organizacijska in pravna vprašanja, je odgovore kolegov iz Rusije in Belorusije komentirala le z besedami: “Rop je dokazal, da se zna prilagajati.” Vladimir Sergejev iz TAE (Mednarodne organizacije za izmenjavo izkušenj) iz Moskve, ki je seminar sponzorirala, pa je naše in njihove razmere primerjal še bolj slikovito. “Med vlado in delavci so barikade, prek katerih se ni mogoče pogovarjati. Obe strani lahko govorita le s pozicije moči.” Domov se bodo potrudili odnesti najboljše od tega, kar so pri nas slišali, saj so prepričani, da jim naše izkušnje lahko pomagajo, so nam povedali ob slovesu. Ali bodo pri tem uspešni, bo mogoče videti že jeseni, ko naj bi se vsi trije sindikati spet srečali v Minsku. cialnega dialoga in s tem izpolnijo predpostavke, kijih zahteva sodelovanje v socialnem dialogu na evropski ravni. Tam je namreč vzpostavljen dokaj zapleten sistem socialnega dialoga, zato se od delodajalskih organizacij in sindikatov v teh državah zahteva in pričakuje, da bodo popolnoma neodvisne ter organizacijsko in strokovno sposobne za prevzem teh obveznosti. Tudi nacionalni zakonski okviri, ki urejajo status socialnih partnerjev, bodo morali slediti tem evropskim normam. V skladu s temi merilih bo, po besedah komisarja Flynna, tudi Evropska komisija podpirala socialne partnerje in razvoj socialnega dialoga v državah kandidatkah. To v slovenskem primeru pomeni, da v teh procesih na podlagi sedaj veljavnega zakona o reprezentativnosti sindikatov izdane odločbe o njihovi reprezentativnosti na državni ravni ne pomenijo kaj dosti, še večji kaos pa je glede statusa delodajalskih organizacij, ki v Sloveniji sploh ni definiran. Ob teh formalnih vprašanjih pa bo treba sprejeti in osvojiti tudi evropsko filozofijo socialnega dialoga, katere cilj je sporazumevanje in ne zaostrovanje odnosov. V okviru tega se vsekakor postavlja za odnose med delodajalskimi organizacijami in sindikati vedno bolj aktualno vprašanje: kako doseči ravnotežje med varnostjo delovnega mesta in uspešnostjo podjetij? Cilj Evropske komisije pri tem je zdrava, konkurenčna ekonomija, ki pa ne sme sloneti na nizkih plačah in pravicah delavcev. V dvodnevni razpravi na konferenci je bilo poudarjeno, da ima proces širitve EU gospodarsko in socialno komponento, zato je tudi moto nemškega predsedovanja EU “gospodarsko in socialno močna Evropa”. Po mnenjih predstavnikov sindikatov in delodajalskih organizacij iz držav članic EU smo socialni partnerji v državah kandidatkah v prehodnem obdobju na področju socialne politike pred velikimi izzivi in obveznostmi, vendar tudi pred veliko odgovornostjo. Zato bo vzpostavitev socialnega dialoga v vsaki državi kandidatki eden od predpogojev za njen sprejem v EU. Socialna politika je bila do pred kratkim manj pomembno področje v EU, vendar se v zadnjem času, verjetno tudi kot posledica tega, da so v večini držav članic na oblasti stranke socialne demokracije, zmeraj bolj nagibajo k temu, da bi sprejeli evropsko temeljno listino, s katero bi določili minimume na področju socialne politike. Predsednik in generalni sekretar Evropske konfederacije sindikatov Fritz Verzetnitsch in Emili« Gabaglio sta bila v svojih razpravah še bolj jasna in nedvoumna. EKS bo naredila vse, da bodo sindikati iz držav kandidatk, ki so njeni člani, v procesih širitve EU znotraj svojih držav upoštevani partnerji. Pri tem bodo imeli vso materialno, strokovno in politično podporo. Po njunem mnenju je širitev EU prepomembno vprašanje, da bi ga lahko prepustili samo vladam in diplomatom, socialna dimenzija širitve zahteva aktivno vlogo socialnih partnerjev. Prav zaradi tega je bilo v tem mesecu tudi v EU odločeno, da se odpre nov, 5. steber v okviru programa PHARE, ki bo namenjen prav socialnemu področju širitve EU. Udeleženci konference iz držav kandidatk smo se domov vrnili zadovoljni, saj smo dobili občutek, da smo v procesu približevanja naših držav EU pomembnejši dejavnik za Evropsko komisijo in socialne partnerje znotraj EU kot za politike v lastnih državah. Ugotovili smo, da približevanje Evropi ne pomeni le dirke s časom pri prilagajanju predpisov pravnemu redu EU, temveč mnogo več od tega. Zakoni na papirjih bodo premalo, treba jih bo tudi udejanjati, skratka delovati bo treba evropsko. To pa ne velja le za kapital in politiko, saj bodo skupaj s Slovenijo v EU sprejete tudi njene delavke in delavci. Milan Utroša O manifestu ekonomistov Kako zmanjšati brezposelnost v Evropski uniji Z veliko brezposelnostjo se ne smemo sprijazniti Zveza ekonomistov Slovenije je nedavno v brošurici izdala manifest o brezposelnosti v EU. Napisala ga je skupina uglednih ekonomistov: Franco Modigliani, Jean Paul Fitussi, Beniamino Moro, Dennis Snovver, Robert Salovv, Alfred Steinherr in Paolo Sylos Labini, dva od njih sta tudi Nobelova nagrajenca. Za naše bralce smo pripravili povzetek manifesta; kritiko obstoječe ureditve v EU in predloge, kako bi brezposelnost lahko bistveno zmanjšali. Za pojasnilo za naše in evropske razmere zelo neobičajnih razmišljanj ekonomistov, ki izhajajo zlasti iz ameriških izkušenj, smo se obrnili na Nevena Boraka, uglednega ekonomista, ki je k manifestu napisal tudi predgovor. Naš sogovornik meni, da je osrednje sporočilo manifesta to, da se s preveliko brezposelnostjo ne smemo sprijazniti in naučiti živeti z njo, kot prevladuje mnenje in ravnanje v Evropi, ampak jo moramo zmanjševati z različnimi ukrepi. Avtorji manifesta so po besedah Nevena Boraka že vplivali na nekatere vlade, naprimer v Italiji, Nemčiji in Franciji. Gre za države, v katerih je prišlo do premika oblasti v smer socialne demokracije. Nove vladajoče stranke oz. koalicije so prišle na oblast v veliki meri tudi zaradi opozarjanja na nujnost zmanjševanja brezposelnosti. V Italiji, Nemčiji in Franciji je torej mogoče že videti nekaj rešitev, ki so zapisane v manifestu. Na naše vprašanje, ali ni pri kritiki evropskega modela socialne države, še posebej Švedske, tudi precej pretiravanja, je Borak odgovoril, da so kritike pač normalen način opozarjanja na možnost drugačne prakse, ki se je pokazala za uspešno. Kar zadeva Švedsko, pa naj bi tudi tamkajšnji strokovnjaki prihajali do kritičnih ocen. Borak je prepričan, da kritike iz manifesta ne merijo na zmanjšanje socialnih transferjev, ampak zgolj na spremembe njihovega izkoriščanja. Dopušča pa, da so nekatere kritike pavšalne, tudi tiste o minimalni plači. Med ekonomisti je po Borako-vih besedah vedno več takšnih, ki niso prepričani o njeni koristnosti. Minimalna plača ni le ekonomski instrument, ampak tudi družbena kategorija, konsenz o tem, koliko naj človek za svoje delo najmanj dobi. Pri nas imamo poleg minimalne plače še zajamčeno, zaradi česar naj bi bila zmeda še večja. Za objavo manifesta seje Zveza ekonomistov Slovenije odločila, ker se naša država z brezposelnostjo premalo ukvarja. Na brezposelnost gledamo enako kot v Evropski uniji, da seje treba z njo sprijazniti. Pri nas ni tudi nobenega nevtralnega raziskovalnega dela o brezposelnosti. Za naše sindikate je Borak prepričan, da morajo svojo politiko, kije dokaj različna od sporočil iz manifesta, soočiti z idejami in predlogi ekonomistov. Kakšne so konkretne možnosti za zmanjšanje naše brezposelnosti, je težko napovedati. Zmanjševanje brezposelnosti je po Borakovem mnenju povezano z našim Neven Borak približevanjem Evropski uniji. Ta proces zato ne more biti odvisen le od tega, kaj bosta v državnem zboru rekla oba nasprotna politična pola. Zveza ekonomistov seje za objavo manifesta odločila, ker je prepričana, da se mora širša javnost seznaniti s pogledi, ki so različni od prakse pri nas in v EU. Argument za manifest je zlasti uspešna praksa v državah, ki so že upoštevale nasvete avtorjev. Čeprav so socialno tržne države med ekonomsko najuspešnejšimi, je brezposelnost neizrabljen dejavnik, ki zmanjšuje možnosti njihovega napredka. Vse neizkoriščeno, človek ali stroj, zmanjšuje ekonomsko učinkovitost in s tem slabša možnosti hitrejšega razvoja. Z brezposelnostjo seje zato treba spopadati, ne se z njo sprijazniti, je prepričan tudi Neven Borak. V nekaj letih za pet odstotkov manjša brezposelnost (Iz manifesta ekonomistov o brezposelnosti v Evropski uniji) V boju zoper brezposelnost v EU sta uspe^1 le dve državi - Nizozemska in Velika Brit3 nija. Ti dve državi gojita liberalno tržni sistem-medtem ko so države s socialno tržno usme ritvijo v boju zoper brezposelnost precej n13 ' učinkovite. V EU prevladuje prepričanje, daje trdovra no visoka brezposelnost nadloga, ki jo je trejo prenašati, morebitno zdravljenje naj bi pol°z‘11 še poslabšalo. Velik del evropske brezposelnosti je povse' nepotreben. Visoka brezposelnost preprecj1 je odpravljanje brezposelnosti, ki, če je visok in dolgotrajna, ogroža socialni mir. Zaposl° valna politika naj bi bila velik krivec za ne prijetno izbiro med brezposelnostjo in vel* kimi socialnimi razlikami. Minimalna plača je lahko škodljiva Zajamčena najnižja plača, ki ni skladnaz gospodarskimi zakonitostmi, je lahko pometjj ben vir brezposelnosti. Minimalna plača, naj bi vsakemu zaposlenemu zagotovila revelika moč “insiderjev” uPo^e ^r^d*°8e *z memoranduma pa je treba enaf 5Vati.skuPaj, saj vsak zase ne morejo dati s,arilJa učinkov. Le delni ukrepi, ki sojih podali Zne ^*anice EU že uveljavile, namreč niso Uve|UStreznihiiadov- Tako je Španija leta 1984 za Ja,vda možnost sklepanja delovnih pogodb Š5an°_ °čcn čas ob neznatnih stroških odpu-za Zaradi tega je število delovnih pogodb slen?.°^en ^as ze*° hitro poraslo. Za zaporni nedoločen čas pa seje zaradi te spre-Zraan-v6 tveganje izgube zaposlitve precej mi D -*89*0- Ker se plače urejajo s kolektivni-°godbami, so dobili “insiderji” večjo po- gajalsko moč. Plače po kolektivnih pogodbah so zato postale manj prilagodljive in Španija je možnost sklepanja delovnih pogodb za določen čas zaradi tega spet omejila. Slabosti Švedske -prednosti Velike Britanije Na Švedskem prejemajo brezposelni denarno nadomestilo le kratek čas, vendar je stopnja nadomestitve visoka. S širokogrudnimi nadomestili ta država bolj spodbuja brezdelje kot zaposlovanje. Socialne podpore so tako visoke, da pri ljudeh srednjih let spodbujajo popolno nedejavnost. Velika Britanija je vpeljala zakonodajo, s katero je omejila pravico do stavke in postavljanja stavkovnih straž pred druge tovarne. Omejila je tudi centralizirana pogajanja o plačah, odpravila nekatere omejitve za zaposlovanje in odpuščanje, skrajšala čas prejemanja in poostrila merila za nadomestila brezposelnih. Prejšnja konservativna vladaje ukinila tudi minimalno plačo, ki jo je sedanja laburistična vlada spet vpeljala. Prejšnja vlada je vpeljala tudi poenostavljene postopke iskanja zaposlitve. Ob odločitvi, da se ne vključi v EU, je Velika Britanija 10,5-odstotno brezposelnosti leta 1993 v petih letih zmanjšala na 5,6 odstotka. Tako nizko stopnjo brezposelnosti je dosegla brez spreminjanja drugih elementov države blaginje, denimo stanovanjskih dodatkov, izboljšanja šolstva in dopolnilnega izobraževanja. Varčnost države pri dodeljevanju nadomestil za čas brezposelnosti, ta se izplačujejo iz proračuna, vpliva na bolezenska nadomestila in nadomestila za delovno nezmožnost. Na Nizozemskem, kjer so nadomestila za delovno nezmožnost najradodamejša, prejema socialno podporo kar 17 odstotkov za delo sposobnih. Oživljanje naložb v zasebnem in javnem sektorju Namesto posamičnih ukrepov za zmanjševanje problemov, ki so neuspešni, uporablja pa jih večina evropskih držav, je potrebna pahljača reform na ponudbeni strani, ki bo delodajalce spodbujala k odpiranju novih delovnih mest, in takšna povpraševalna politika, ki bo gospodarstvu omogočala povečano akumulacijo in produktivnost ter boljše izkoriščanje proizvodnih možnosti. Oživljanje naložb ne sme povečati inflacije in javnega dolga. Z naraščanjem investicij se namreč povečuje zaposlenost in obseg proizvodnje. Zaradi tega so potrebne nove investicije. Delo in kapital se v proizvodnji pogosto dopolnjujeta, s povečanjem kapitala se običajno poveča tudi produktivnost. S povečanjem produktivnosti se običajno poveča tudi povpraševanje po delu, brezposelnost pa se zmanjšuje. Investicijska vlaganja naj ne bi bila omejena le na zasebni sektor, ampak tudi na javne investicije, vendar ne na račun zmanjševanja javne porabe in povečanja davkov, am- pak z najemanjem sredstev na kapitalskem trgu in z izdajo delnic. Javna investicijska vlaganja naj bi šla zlasti v infrastrukturo, kjer se vloženi denar zelo hitro vrača. Za financiranje naložb v javni sektor naj bi uporabili tudi evropske strukturne sklade, ki naj bi kredite podeljevali po nižji obrestni meri od tržne. Denar naj bi podeljevala Evropska investicijska banica; ta ima dovolj denarja in tudi izkušenj pri ocenjevanju projektov. Nevarnost inflacije zaradi povečanja naložb je zanemarljiva. Pomemben vzrok brezposelnosti je enakost plač v državah, kar bi lahko odpravili z uvedbo različnih cen dela po regijah, to bi bilo smiselno tudi zaradi različne produktivnosti po območjih. Denarna nadomestila za brezposelne bi bilo treba spremeniti tako, da bi brezposelne spodbujala k iskanju zaposlitve. Nadomestila naj bi bila odvisna od števila prostih delovnih mest, več kot bi bilo prostih delovnih mest za posamezne poklice, manjša naj bi bila nadomestila. Na ureditev izplačevanja denarnih nadomestil bi lahko vplivali tudi tako, da bi denar zanje zbirali od davkoplačevalcev, kot posebno davščino. Namesto denarnih nadomestil - vavčerji Pogojno negativna dohodnina (vračilo vplačane dohodnine) naj bi nadomestila denarna nadomestila, ZDA so to že vpeljale. Negativna dohodnina naj bi bila v obratnem sorazmerju z velikostjo posameznikovih dohodkov. Nadomestila za brezposelnost naj bi države načrtno prelivale v denarne spodbude podjetjem, da bi zaposlovala brezposelne. Dolgotrajno brezposelni naj bi namesto nadomestila tako dobili zaposlitveni vavčer, ki bi ga izročili podjetju, kjer bi se zaposlili. Vrednost vavčerja bi bila odvisna od višine nadomestila in trajanja brezposelnosti. Vavčerji pa bi bili dveh vrst, zaposlitveni in za usposabljanje. Prvi bi se uveljavljali le pod pogojem, da bi dolgotrajno brezposelni dobili zaposlitev, drugi pa, če bi delodajalec dokazal, daje brezposelno osebo usposabljal po načrtu, odobrenem od vlade. Sprememba nadomestila v vavčer bi bila prostovoljna, brezposelni bi se za to odločili zlasti, če bi bila obljubljena plača občutno večja od nadomestila. Delodajalci pa bodo za vavčerje zainteresirani le, če bodo v njih videli možnost povečanja dobička. Ta sistem se že uresničuje v Veliki Britaniji in na Nizozemskem. Zaposlitvene vavčerje bi države lahko prodajale podjetjem na javni dražbi. Podjetje bi se za vavčerje lahko potegovalo v odvisnosti od tega, koliko brezposelnih namerava zaposliti. Podjetje, ki bi vavčerje uporabilo za zamenjavo svojih zaposlenih z brezposelnimi, bi pravico do kupovanja in uporabe vavčerjev izgubilo. Če bi se zaposleni, ki bi ga kdo z vavčerjem spodrinil z njegovega delovnega mesta, pritožil in bi bilo ugotovljeno, da je pritožba upravičena, bi tako podjetje izgubilo pravico do udeležbe na dražbah vavčerjev. Franček Kavčič Novice iz Tovarne kondenzatorjev Iskra v Semiču v zadnjem času niso nič kaj spodbudne. Tovarna je v krizi, dobro utečene poslovne poti se prekinjajo, naročil zmanjkuje. Sindikati v podjetju so vse bolj zaskrbljeni nad usodo zaposlenih. Kaj se v podjetju dogaja, smo povprašali predsednika sindikata SKEI v njem, Jurija Kobeta. Ali je res, da se je podjetje po uspešnem predlanskem letu zdaj znašlo na robu obstoja? Zaposlitev je največja vrednota V Tovarni kondenzatorjev Iskra v Semiču se lanske težave nadaljujejo, uprava in sindikati pa se trudijo podjetje ohraniti V Iskri se dogajajo prelomne stvari... Poslovni rezultati so se začeli slabšati že lani aprila. Nismo več dosegali mesečnih planov realizacije, vzrok poslabševanja pa je bil zelo velik izvoz na Daljni vzhod (sicer pa izvažamo kar 90 odstotkov izdelkov). Za upadanje naročil in pritiske na zniževanje cen sta bila vzrok azijska kriza in velika konkurenca na svetovnem trgu. Kupci pa so poleg nižjih cen začeli zahtevati tudi višjo kakovost izdelkov. Še nikoli nismo imeli takšnih težav z reklamacijami kot zdaj, zlasti z Daljnega vzhoda. Moti jih čisto vse, za tehnika celo nepomembne zadeve. Kako je Iskra Semič končala lansko poslovno leto? Imamo okoli 100 milijonov tolarjev izgube, potem ko je bilo leto 1997 zelo uspešno, s sorazmerno velikim dobičkom. To še ne bi bilo tako zelo zaskrbljujoče, če bi se položaj letos začel izboljševati. Vendar se ni. Celo nasprotno, mislim, da je položaj še slabši kot lani. Odpovedi naročil se vrstijo, pritiski na cene še trajajo. Zdaj imamo največ težav predvsem z naročili, ki jih ni dovolj za preživetje podjetja. Potrebovali bi za 55 milijonov mark letne realizacije, se pravi okoli 4,5 milijona mesečno. Januarja letos smo iztržili malo čez 4 milijone mark, februarja pa celo manj kot tri milijone. Uprava je zato že sprejela ukrepe za zmanjšanje stroškov. Alije določila presežke med zaposlenimi ali kake druge ukrepe? Odkar sem v podjetju, to pa je že 30 let, je politika v njem ne odpuščati ljudi. Ta trend se nadaljuje tudi danes. V firmi je bilo največ 1750 zaposlenih, zdaj pa nas je še vedno okoli 1300. Nikoli nismo odpuščali, pač pa smo število zaposlenih zmanjševali z upokojevanjem ali pa so ljudje šli na čakanje, dobili odpravnine itd. Zato tudi zdaj raje razmišljamo o drugih rešitvah. Denimo, da bi stroške zmanjšali s skrajševanjem delovnega časa na 36 ur tedensko. Zal imamo pri tem nekaj organi- Jurij Kobe: Velik problem podjetja je veliko število “starih” delavcev, ki ob morebitnem odpustu ali stečaju podjetja nikoli več ne bi našli zaposlitve. Zato smo se v sindikatih pripravljeni z upravo o marsičem pogovarjati in dogovarjati, da bi ohranili čim več delovnih mest. zacijskih težav, saj niti znižanega plana ne moremo doseči brez nadurnega dela pri 40-urnem tedniku. Z upravo smo sindikati imeli sestanek in terjali, da se težave pri prehodu na krajši delovni čas uredijo. Zahtevali smo tudi sestanek z vodji posameznih obratov. Ti pa pravijo, da so serije majhne ob obsežnem asortimanu ter daje precej poskusnih serij novih izdelkov. Zato se zgodi, da polovica navi-jalnice stoji, polovica bi pa morala delati v štirih izmenah. Mi ocenjujemo, da bi s skrajšanjem delovnega časa prihranili približno deset odstotkov pri stroških, vendar bi bili tu zajeti vsi stroški, od materialnih stroškov do plač. Sindikat je pripravljen tudi na znižanje plač, samo da bi tovarna obstala? Ukrepi za obstoj podjetja imajo tudi nekatere nezaželene posledice. Mi moramo stroške zmanjšati. Bolje seje lotiti tega, kot da bi nas položaj prisilil v ugotavljanje presežkov zaposlenih. Vprašujem pa se, ali bi bili ta ukrep sploh sposobni izpeljati. Imamo zaposlene po dvajset, trideset let, in če takega delavca odpustite, morate plačati zelo visoke vsote za odpravnine. Pet do šest milijonov mark bi nanesle. Tega denarja pa podjetje nima. Razen če bi nas kdo hotel kupiti. Ali bi pristali na “tujo vladavino”? Ali ste kdaj imeli takšne ponudbe? Pred dvema letoma smo imeli ponudbo iz AEG, da bi delali zanjo lončaste kondenzatorje (delali smo jih že pred leti, pa smo to proizvodnjo zanemarili). Oni bi prenesli k nam svojo proizvodnjo iz Berlina, s tem da bi bili 51 -odstotni lastniki celotne Iskre. V njihovem programu bi se lahko zaposlilo kakih 200 delavcev. Vendar se takrat s tem nismo strinjali: bili smo pripravljeni dati prostor in ljudi, vendar naj bi bil ta del proizvodnje lastniško razdeljen glede na kapitalski vložek na večinsko njihov del. V “stari” Iskri pa naj bi lastniška struktura ostala nespremenjena. Zaposleni smo 47-odstotni lastniki. Imate občutek, da ste takrat pogrešili? Ali se zdaj kaj spomnite na to priložnost? Po koncu je vsak lahko general. Morda smo naredili napako. Ne vem, to je težko oceniti. Tudi ne vemo, kaj nas še čaka. Računam, da se bo čimprej kaj ukrenilo za zmanjšanje stroškov. Slišali smo govorice o pripravah Iskre na ustanovitev invalidskega podjetja. Ali so točne? Imate veliko za delo manj sposobnih delavcev? Podjetje se v resnici pripravlja, da bi ustanovilo invalidsko podjetje. Imamo približno 200 delavcev, ki imajo omejitve dela zaradi bolezni. Mislimo, da bi lahko v obratu v Črnomlju, kjer zdaj dela 120 ljudi, uredili to podjetje, s pomočjo katerega bi se stroški lahko tudi malo znižali. Precej se da prihraniti, če podjetje pazi na vse, tudi na majhne stroškovne postavke... Začeli smo sami pritiskati na dobavitelje, naj znižajo cene, bolje nadzorujemo potne stroške in p°' dobne izdatke. Bolj dosledno izvajamo stimulacije, pri katerih doslej nihče ni (o)pazil, kako po domače se delijo. Zdaj je potrebna pisna obrazložitev predloga za d°; delitev stimulacije, ki ga odobri uprava. Kaj bo sindikat storil, če bo v podjetju resno zaškripalo ■ Prvi na vrsti za ukrepe so last' niki, zunanji imajo večino. Ti S° že sklicali sestanek s predsednikom uprave, saj jih očitno skrbi-Mi pa smo se pripravljeni pog°' varjati in dogovarjati o vsem, kjf bo omogočilo večini zaposleni1 obdržati delo. Ne bomo pa pristali na vsak predlog. Učinek ukrep0'1 mora biti pozitiven tudi za zaposlene. Mi nismo v velikem središču, tu ne moreš zamenjati službe. Ker smo star kolektiv, bi bua večina odpuščenih za vedno m> cesti. Ali bi bilo mogoče v Iskri uresničiti najbolj črn scenarij: uvesti stečaj, odpustiti (izkušene) delavca in začeti v manjšem obsegu? Proizvodnja ni tako zahtevna-priučiti se da v mesecu dni. V parnem stečaja bi tovarno lahko kd° poceni kupil in hale napolnilz mladimi delavci. Tega se kolektiv boji. Zato smo se pripravljanj o marsičem pogovarjati. Koliko sindikatov je v „ podjetju in kateri je naj večji V podjetju sta dva sindikata; vetji je SKEI, ki ima 823 članov; sim dikat Neodvisnost ima manj k° 200 članov. Sodelujemo pa dobr°-razprtij med obema sindikatom3 ni. Vsi smo dolgoletni sodelavp1-osebni prijatelji. Jaz sem funkcijo prevzel leta 1992. Prvi manda sem bil profesionalni predsedn1 sindikata, odkar pa imamo svet de lavcev s profesionalnim predsedn1 kom in delavskega direktorja, d® lam za sindikat pol delovnega Med sindikatoma ta čas ni bd podtikanj ali prevzemanja članstv ■ Nasproti upravi nastopamo z en3 kimi argumenti, o njih se tudi d° govarjamo. p. ‘Ne drži, da smo preveč togi” Koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti Slovenije ugodja. da so se očitki vladne pogajalske skupine, češ da so sindikati v P('8aJanjih preveč togi in nepopustljivi, pojavili tudi v nekaterih medi-! ' kakšnim mnenjem odločno ugovarjamo, saj smo na sindikalni strani k £jv poPuščali bolj in več kot Vlada Republike Slovenije. '"ašo zahtevo za letošnji regres v višini 102.000 SIT označujejo kot Razumljivo visoko, a ne povedo, da smo pogajanja začeli s J °00 SIT, Vlada pa le s 85.000 SIT, čeprav je danes podpisala Do-gOV°ro politiki plač, kjer je 102.000 SIT zapisan kot minimalni re-Za vse ostale zaposlene v državi Sloveniji. vsi dosedanji poskusi vlade, da bi manjši regres za zaposlene vjav-c,n sektorju racionalno utemeljila, so bili neučinkoviti. Diskriminacijo J pač težko utemeljiti. Očitka, da ne razumemo težav državnega pro-cuna, tudi ne sprejemamo, saj nas k njegovi pripravi niso povabili, ePrav jih za to zavezuje Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji. S kršenjem kolektivne pogodbe pač Mogoče dokazovati omejevanja pravic. odatki dokazujejo realno zaostajanje osnovnih plač v javnem sek-• rJu>. kar seveda pomeni, da so zaposleni v teh dejavnostih že dali in j daJ5j° svoj pomemben prispevek k uravnoteženju državnih financ ne želimo, da bi se ta proces nadaljeval - predvsem v našo škodo. Uspešen konec pogajanj je vedno kompromis in najbrž bo to tudi tokrat. 01 lej pa skušamo na sindikalni strani ohraniti socialni mir - tudi ta-’ “a dokler pogajanja trajajo, ne podpišemo dogovora o politiki plač. Doro Hvalica, vodja koordinacije sindikatov negospodarstva Študentska solidarnost Nedavno je predsednik mariborske ŠOU predlagal skupščinskemu odboru naj ponovno razmisli o uvedbi drugega stebra, čemur seje vlada akrat že odrekla. Gospodiči in gospodične iz študentske vlade bi se orali še kako zavedati, da sindikalni protest ni bil usmerjen samo proti skriminaciji slabše plačanih kategorij delavcev, pač pa tudi proti ve-o težjim pogojem upokojevanja za bodoče generacije, predvsem za ial °-Ve vrstn'ke, ki se bodo prej zaposlovali. Seveda bodoči deloda-C1 m sedanji jurišniki na parlament, kadar se tako zahoče ljubljene-a vodji ali komu od njihovih zaveznikov, mislijo predvsem na lastne 8°ročne koristi, ki pa še zdaleč niso interes celotne študentske po-^ J®* Treba seje pač zgodaj navaditi na manire njihovih vzornikov. ^ a na parlament jurišajo z jogurtom in jajci, ko zahtevajo povečanje f\) bonov za prehrano, ker jim sicer preti lakota, ni pomembno. sd l^em.ben je šov, še posebno, če ga prenaša televizija, sicer pa se go-Podje in gospodične na javnih tribunah obnašajo nadvse uglajeno in a omeščanski javnosti všečno. Saj so bili tudi njihovi starši takšni, j S0jurišali na nebo, zahtevajoč od gnile socialistične družbe vse mogoče J^ogoče, danes pa za dogmatizem in neostalinizem in še kaj ozna-l-!eJ° že “nesramne” zahteve delavcev po zasluženem plačilu in upo--htev po izpolnitvi polne delovne dobe. večja cvetka pa je seveda drugi steber. Nič čudnega, če je pobu-l^r Za. "Jegovo obuditev prišla iz Maribora, kjer je po izbruhu demo-v ClJe 'n kvazitržnega obnašanja nastopil pravi boom finančnih čudot-cev tipa Sadar in mnogih njegovega kova. Dokler se gospodiči igrač-li s Aktivnimi delnicami, je to njihova stvar, ko pa naj bi to uzakonjaj ^renosom sredstev iz prvega na drugi steber, pri današnji donosno-Vs s ovcnskega gospodarstva, pri čemer bi glavo nosili na prodaj predaj. n\^avci> jim je treba skupaj z njihovimi mentorji povedati, daje doki °v°lj- Kdor se hoče igrati s svojo socialno varnostjo, naj izvoli, er ne gre na tuj račun, sicer pa gaje treba postaviti v oslovsko klop! Tugomer Kušlan Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT) Tudi sti ^ ! na$ sindikat je pred dnevi prejel odločbo o reprezentativno-aločba temelji na zakonu o reprezentativnosti sindikatov. Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami (SKVNS) Komisija za kolektivno pogodbo za komunalo imenovana Prvič v novem mandatu seje sestal nadzorni odbor in za predsednika izvolil Ivana Landekeija, kije to funkcijo opravljal že do sedaj. Glavna točka dnevnega reda pa je bil pregled poročila o finančnem poslovanju v lanskem letu. Prihodki so bili nekoliko ugodnejši od planiranih, kar je delno rezultat izboljšane finančne discipline, predvsem pa nekaj novih včlanitev, pa tudi porasta plač in obresti od depozita v hranilnici. Odhodki so bili v glavnem v okviru predvidevanih, čeprav nismo porabili vsega, kar smo planirali pri neproizvodnih storitvah in materialnih stroških. Razlog je tudi preložitev sklica skupščine na letošnji februar, zato bo več stroškov treba predvideti v letošnjem proračunu. Upoštevane so bile lanske usmeritve za sofinanciranje športnih srečanj delavcev dejavnosti in za promocijo sindikata. V letu 1999 smo v planu poleg skupščine uvedli še poseben konto za informacijski sistem, saj predvidevamo priključitev na internet, posodobitev telefonije in plačilo naročnin za posebne, za nas pomembne informacije. Sestal se je tudi že republiški odbor za komunalo. Obravnaval je nacionalni program varstva okolja, ki gaje predstavila IngaTurk, predstavnica ministrstva za okolje in prostor, ter pripombe, stališča in predloge Združenja GZS za varstvo okolja k temu programu, kijih je pojasnil Milan Štruc. Razprava je bila kar živahna, saj smo zainteresirani za čim bolj urejene razmere in tudi jasno opredelitev komunale kot pomembnega dela gospodarstva in ne le kot službe varstva okolja. Zato morajo biti jasno razmejene pristojnosti, določeni morajo biti standardi in kriteriji, da bo lažje izvajati vse naloge. Da se rešijo navedene dileme, bo potrebno uskladiti tudi zakonodajo. Poudarili smo pomen lokalne samouprave za varstvo okolja in nujnost finančne opredelitve realizacije programa. Nismo se mogli izogniti tudi težavam glede razumevanja občin za urejanje komunalne problematike. O tem bo verjetno treba še razpravljati. Odbor je imenoval tudi komisijo za kolektivno pogodbo komunalne dejavnosti. Sestavljajo jo: Peter Erman, Dragica Andlovič, Romana Deželak, Milan Lubej in Karolina Senčar. Člane so predlagali območni odbori. Miloš Mikolič, sekretar Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije V gasilskem zavodu Trbovlje seje sestal organizacijski odbor za izvedbo letošnjega 17. delovno-športnega tekmovanja poklicnih gasilcev Slovenije. Predsednik odbora je poročal o dosedanjih pripravah in povedal, da bodo tekmovanja in srečanje v soboto, 5. junija 1999, v objektih športnega parka Rudisa. Prireditev bo vključena v program praznovanja občinskega praznika (1. junij), s čimer bo še bolj svečana. Poleg gasilske discipline bo na sporedu športno tekmovanje v kegljanju, možnosti so za namizni tenis, šah, lokostrelstvo in šaljivo tekmovanje. O tem bo dokončno odločeno na sestanku vodij ekip. Nogomet ni vključen, ker zdaj poteka turnir med ekipami zavodov in ne bo zaključen v takem času, da bi lahko finalno tekmo odigrali na delovno-športnem tekmovanju. Možne pa so seveda še uskladitve. Na seji je bila predlagana tudi sestava drugih odborov in komisij, potrebnih za izvedbo tekmovanja. V poklicnem gasilstvu zdaj potekajo v kar nekaj zavodih aktivnosti za sprejem kolektivne pogodbe. Pogovori z župani potekajo v Trbovljah, Novem mestu, Ajdovščini, Sevnici in Celju, pripravljajo pa se še v Kranju. V Mariboru pa so s stavkovnimi aktivnostmi spodbudili ureditev problemov in začetek izvajanja izplačil po novi kolektivni pogodbi. Sestal se je tudi novi nadzorni odbor ter potrdil finančno poslovanje v lanskem letu in sprejel usmeritev za letos. Miloš Mikolič, sekretar be, namenjene prodaji, pa bodo sku šali prodati čim hitreje. Vse to bodo skušali narediti sami, sicer pa raČu najo na dogovorjeno ceno elektrike (v Evropi je precej nižja, so tudi ve liki presežki te energije), pravočasno dokapitalizacijo in odlog plačila obte sti za obveznice iz leta 1992, denaf je namreč šel bankam. V SŽ poteka tudi privatizacija- Z3 posleni so na podlagi potrdil zapre malo izplačane plače prek družb p° oblaščenk pridobili 6,4-odstotni last niški delež, država ima še 68-odstot nega, Eles 10,4-, SRD pa 14-odstotni delež. Kot je povedal Tasič, so zap° sleni vložili toliko potrdil za preit]3 lo izplačane plače, kot jih je bilo >2 danih. Ker je privatizacija zamuja3 so svoje certifikate vložili drugam.23 to niso mogli izkoristiti 2()-odstotnega deleža, kolikorjim je namenil država' zbor. Jeklo Štore morajo prodati, kerga SŽ same ne morejo sanirati in 2310 potrebuje strateškega partnerja. P° gajanja o prodaji naj bi se ta tederl končala, v ponedeljek bosta upr3'3 in nadzorni svet že imela predlog- U ponudnika - Inekso in Aicherja - s° obravnavali enako, pri obeh sodeti je tudi Unior, zaradi česar je zade' bolj zapletena. Pri prodaji pa ni bi1 nobenih pogojevanj, kot so jim nC kateri očitali. . ,x:> Franček KaWlC povedal, da od oktobra nobena družba v sistemu SŽ nima več blokiranega žiro računa. Povprečno so zaposleni v Slovenskih železarnah lani zaslužili po 128.000 tolarjev bruto, kar 30.000 manj, kot je povprečna pla- Slovenske železarne na poti k uspešni sanaciji Uprava in nadzorni svet želita spremeniti klimo, ki sanaciji železarn neupravičeno ni bila naklonjena, je za začetek povedal Franc Vodopivec, ki je nadomeščal odsotnega predsednika nadzornega sveta Edvarda Svetlika. Pomembna sprememba iz lanskega leta j e ta, da gre zdaj denar v podjetja, kjer stroški nastajajo, ne več v banke, zaradi česar prva sanacija ni bila uspešna. Bolj kot rezultati, ti še niso pozitivni, je po Vodopivčevih besedah spodbuden trend izboljševanja rezultatov, ta se nadaljuje tudi letos. Velik premik je tudi v sposobnosti nekaterih družb, da naročilo kupcev izpolnijo že v dveh mesecih, prej so za to potrebovale šest mesecev do enega leta. Iz Vodopivčevih izvajanj še povzemamo: “Metal je pozitiven, Stoje poln naročil, ko boAcroni pozitiven, bo saniran ves sistem. Vlaganja v SŽ so bila premajhna. Pred leti so rezultate olepševali. Cilj prodaje ni čim večja kupnina, ampak ohranjena delovna mesta in programi. Borut Meh, namestnik predsednika uprave SŽ, je ča v gospodarstvu. Število zaposlenih v proizvodnih družbah se je zmanjšalo za 10 odstotkov, vseh je 5300, v drugih delih SŽ pa še 700. Matic Tasič, predsednik uprave SŽ, je uvodoma povedal, da rezultati v prvem letošnjem četrtletju kažejo, da bo koncem letos posloval pozitivno. Da bi to dosegli, bodo znotraj SŽ okrepili zlasti komercialno funkcijo. Poleg racionalizacije in boljše organizacije bodo skušali odprodati nepotrebno premoženje. Manjše druž- Vodstvo Slovenskih železarn je ta teden na tiskovni konferenci sporočilo, da je v drugi polovici lanskega leta sanacija že začela dajati sadove in da naj bi letos, če bo pozitiven tudi Acroni, ta koncern posloval brez rdečih številk. iz Sodne prakse Piše: dr. Aleksej Cvetko Izplačilo odpravnin in poračun plač V primeru, da kolektivna pogodba pogojuje izplačilo odpravnin, so te lahko izplačane samo, če so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Če je bilo izplačilo plač v določenem obdobju zakonsko omejeno, se drugačnih določb kolektivnih pogodb ni smelo uporabljati, plač pa se tudi kasneje ni smelo izplačati za nazaj. (Sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, opr. št. Vlil Ips 135/98 z dne 10. 11. 1998) Sodišče prve stopnje je delno ugodilo zahtevkom tožnikov in ugotovilo obstoj terjatev iz naslova razlike v plači za čas od 1. 3. 1992 do 15. 3.1992 med prejeto plačo in plačo, določeno s kolektivno pogodbo, zavrnilo pa je zahtevke za ugotovitev obstoja terjatve zaradi višje razlike v plači, za ugotovitev škode zaradi neizrabljenega letnega dopusta in zaradi izplačila odpravnin ob prenehanju delovnega razmerja. Sodišče druge stopnje je s sodbo pritožbo tožečih strank kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča so tožniki vložili pravočasno revizijo, v kateri so uveljavljali revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajali so, daje sodišče v izpodbijani sodbi kršilo določbe zakona o pravdnem postopku zato, ker ni pravilno uporabilo materialnega prava, kot bi moralo po določbi 365. člena ZPR Dalje so navajali, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo pravnih pravil in teorije, ko je ugotovilo, da določbe podjetniške kolektivne pogodbe glede odpravnin v spornem primeru niso uporabljive, ker naj bi bile v nasprotju z zakonom. Zakon seje sicer res spremenil, vendar to še ne pomeni, da podjetniška kolektivna pogodba ne bi smela delavcem priznati večjih pravic, kot jih priznava zakon. Nepravilno je sodišče uporabilo tudi določbe ZOR, ko tožnikom po prenehanju nezmožnosti plačila, ni priznalo razlik v plači po določbah kolektivne pogodbe za nazaj. Revizijsko sodišče je revizijo tožnikov zavrnilo in svojo sodbo utemeljilo: Revizijsko sodišče ob upoštevanju ugotovitev in zaključkov nižjih sodišč ugotavlja, daje bila odločitev v izpodbijani sodbi materialnopravno pravilna. Čeprav se revizijsko sodišče pridružuje reviziji v delu, kjer ta navaja, da lahko podjetniška kolektivna pogodba delavcu daje večje pravice kot zakon ali splošna kolektivna pogodba, in čeprav je res, da za odločitev v tem sporu to ni irelevantno, kot to navaja sodišče v izpodbijani sodbi, je odločitev nižjega sodišča vseeno pravilna, vendar iz. drugih razlogov, kot jih ta sodba navaja. Revizijsko sodišče povsem soglaša z ugotovitvijo in pravnim stališčem v izpodbijani sodbi, da v primeru tožnikov ni šlo za trajno presežne delavce, ki bi jim delovno razmerje prenehalo iz tega naslova, zato ti niso bili upravičeni do odpravnin, kot jih določa 36. f. člen zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90,m, 5/91 in 71/ 93). Delovno razmerje jim je pre- lo zaradi uvedbe redne liky' , „.„,nnniS0 enakem položaju, kot bi h' ' aostali trajno presežni dela' mislu 29. člena ZDR. Kij3, pa bi lahko bili tožniki gled ločbe 274. člena kolektivni be o delovnih razmerjih dela''2 r-\ZM' I o n i li \i (I r 11 '7 h 1 iZP^ ju zahtevanih pogojev, P u revizijskega sodišča, up23 do odpravnin, ki jih ta o° n to kljub temu, da podjej colektivna pogodba s svoji i» kioHm cnrAtTlinlll a, venuar pou pogujvi--’ i prejetimi sredstvi traja adaljnje delovno ang3^ imen te odpravnine je .. i odpiranje novih dckwn' Ijetniška kolektivna P°£°7 s pa ima določbo, da d ^ ""ipada odpravnina m3 : ■ primeru “prenehati SINDIKALNI zaupnik PRAVNA MNENJA IN NAOVETI Piše: Igor Pišek, dipl, iur. Sklep o prenehanju delovnega razmerja za določen čas Delavec je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas do 31. 1. 1999. Delodajalec je izdal sklep o prenehanju delovnega razmerja z dne 20. 1.1999, v katerem je določeno oz. ugotovljeno, da delavcu preneha delovno razmerje 31. 1. 1998. Delavec je pravočasno vložil ugovor, delodajalec pa je o ugovoru odločil 10. 2. 1999 tako, da je ugovor zavrnil in potrdil sklep o prenehanju delovnega razmerja. Kdaj je delavcu prenehalo delovno razmerje? ra Klepom o prenehanju delovnega ie hi . sklenjenega za določen čas, lovC 0^a-ia'ec zS°lj ugotovil, daje de-2 n.° razmerje prenehalo na podlagi nih StaV*ca.1 ^■ člena, Zakona o delov-za ,razmerjih in pogodbe o zaposlitvi v„ ° °čen čas. Ta sklep je ugotovit-ra ,e,narave- Ugotovitveni sklepi se za Pov kt),°d daJatvenih sklepov (tj. skleci? S,ftateruT1‘ se delavcu naloži, da Vrg jV aa’ ston, opusti, dopusti) ne iz-Jejo, ker zgolj ugotavljajo obstoj •neobstoj kakšne pravice ali prav-neSa razmerja. 106 ^"o pomeni, da določba jih v ena Zakona o delovnih razmer-p ’ i'|d°'°^a> da ugovor delavca zo-znnrkP 0 nje8ovih pravicah, obve-5jtest'h in odgovornostih zadrži izvrši V*Sk*ePa do sprejema dokončne čen°CltVe’ne Pode v poštev, saj kot redi j°’ aS°tovitvenim sklepom ne sle- Delavcu je torej delovno razmelje prenehalo 31. 1. 1999, kot je bilo določeno v pogodbi o zaposlitvi, in ne šele 10.2. 199, ko je bil izdan dokončen sklep o prenehanju delovnega razmerja. Še enkrat: Znižanje plače na podlagi splošnega akta delodajalca V NDE št. 10 z dne 11. marca je bil v rubriki Pravna mnenja in nasveti na str. 9 objavljen odgovor na naš dopis, zato prosimo, če zaradi objek- mna na vlaganje v novo delovno bo6 n’Sa* je zadostovala izjava, da slit elavec sam reševal svojo zapo-V ^ (lahko tudi brez teh sredstev). 10 ndarje prav določba o izjavi raz-izf /aku| rev'dentom odpravnina tovL^a nas'ova ne pripada. Iz ugo-so r v vSga dejanskega stanja s strani rev 'Prve stopnje, na katero je bo io-isko sodišče glede na določ- 87. člena ZPP vezano, izhaja, 11 rlCV'denti takih izjav niso poda-Čicr ak^en moral biti postopek in ()(jl 'aie krivda, da izjav ni bilo, za ni v°Canie v revizijskem postopku ^ .ec relevantno. Za odločitev, da sIph 6nt*do odpravnin, ki bi jim šle ;et na določbo 374. člena pod-Ur.nisk® kolektivne pogodbe, niso ravičeni, zadošča ugotovljeno SeJS v°* da pisne izjave, s katerimi soh0,g0juje Izplačilo odpravnin, ni-v: 1 e Podane. In zato je odločitev n Podbijani sodbi, kljub drugač- sp „ v°’ da pisne izjave, s katerimi SeD°gojuje izplačilo ’de podane. In zal r,ert^>°dbijani sodbi, kljub drugačna „U razlogovanju, materi alnoprav-Pravilna. mi av'lna in v skladu z materialnimi je odločitev izpodbijane s]Q tudi glede obstoja terjatev iz na-gl a Plač. Določbe zakona o izpla-Urij. 'U <>sebnih dohodkov in nekaterih 48/qp, Premkov (Uradni list RS, št. se« , ’s katerimi je bil določen ob-secg,3^ za leto 1991 in prva dva me-raVe 5,ta 1992, so bile kogentne na-doioVpgattizacije, ki so bile v njem ehe, sojih morale v celoti upo- števati, pri čemer ni bilo nikjer določeno, da bodo možni kakšni kasnejši poračuni osebnih dohodkov, ki so bili z njimi omejene. Ker je šlo za specialno zakonsko določbo, ki je urejala samo izplačevanje plač in nekaterih drugih prejemkov v določenem časovnem obdobju, tudi v primeru, če ne bi urejala področja, ki vsekakor spada v delovno pravo in glede katerega se splošne določbe zakona o obligacijskih razmeijih (ZOR) uporabljajo samo smiselno, pa še to le takrat, ko specialni predpisi v celoti ne pokrijejo posameznih delovnopravnih institutov, ne bi bile uporabne tiste določbe ZOR, ki se nanašajo na nezmožnost izpolnitve. Te določbe obravnavajo pogodbene odnose in nezmožnost izpolnitve pogodbenih razmerij, do katerih pride zaradi dogodkov z odgovornostjo strank ali tudi brez nje. Pri tem pa ni mišljena nezmožnost, kije vezana na zakonsko prepoved oziroma omejitev. Če je zakon v določenem obdobju omejil izplačilo osebnih dohodkov (plač), se morebitne drugačne določbe kolektivnih pogodb v tistem času niso smele uporabljati, pri čemer tudi kasneje višine osebnih dohodkov (plač) ni bilo mogoče izplačati za nazaj, saj bi bil s tem izničen namen zakona. Zato je zavrnitev zahtevka v tem delu materialnopravno pravilna. tivnosti objavite v nadaljevanju navedeno kratko repliko. Ne vemo, zakaj in čemu toliko cinizma v odgovoru pisca na naš dopis, katerega edini in izključni namen je bil navesti, da glede na tako zastavljeno vprašanje, kot j e bilo predstavljeno, ni moč dati kategoričnega in enoznačnega “mnenja”, kot je bilo odgovorjeno. V repliki je podano novo dejstvo, ki malo bolj osvetljuje podani odgovor (tipizirana pogodba GV 200-03), kljub vsemu pa tudi na podlagi tega dejstva ni v celoti pritrditi prvotnemu, niti dodatnemu mnenju, ki kaže na nepoznavanje “notoričnih” pravnih dejstev pisca odgovora. Nikakor ni šlo za površnost pri sklicevanju na 3. odstavek 43. člena SKPgd. Prav dobro nam je znan 2. odstavek istega člena, ki ga navaja pisec, ne vemo pa, ali je njemu znan 3. odstavek, ki je relevanten za razjasnitev odgovora glede možnosti znižanja plače na podlagi splošnega akta. To je bilo potrebno, saj seje v prvem mnenju navajalo: da je .. delodajalec ravnal nezakonito, saj spremenjen i_yravilnik_o plačah ni v skladu z delavčevo pogodbo o zaposlitvi in tudi ni v skladu s SKPgd”. Iz drugega odgovora je razvidno pi-ščevo nerazumevanje pogodbene narave delovnih razmerij. Seveda je določitev plačila za delo ena izmed bistvenih sestavin delovnih razmerij. Seveda je določitev plačila za delo ena izmed bistvenih sestavin pogodbe o zaposlitvi, vendar je pogodba o zaposlitvi še vedno pogodba, za katero pa je ena izmed temeljnih značilnosti pogodbena avtonomija volje strank, zato ni ovir, da se stranki s pogodbo o zaposlitvi dogovorita o usklajevanju plače (tudi navzdol, ne le navzgor) skladno s pravilnikom o plačah. Ali bi potemtakem po piščevem mnenju bilo ravnanje delodajalca nezakonito, če bi spremenjeni pravilnik povečeval plače? Škoda, namen je bil dober, ampak očitno posamezniki menijo, da so nosilci končnih resnic. Če se že pišejo pravna mnenja in celo nasveti, naj bodo le-ti jasni. Če pa so vprašanja nejasna, kar je v praksi pogosto, ker jih največkrat postavljajo osebe, nevešče prava (in namen takšnih rubrik je ravno pomoč tem osebam), bi vsaj od piscev odgovorov pričakovali več doslednosti in strokovnosti. dr. Drago Mežnar, direktor Inštituta za delovna razmerja Sindikalna lista Marec 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del 1. Dnevnice SIT SIT - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.693,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 66.025,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu. ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) - po SKPGD (na delovni dan) 537,00 537,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 53.311,00 45.321,00 - za 20 let 79.967,00 67.981,00 - za 30 let 106.622,00 90.641,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 330.126,00 495.198,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 99.038,00 90.641,00 - ob smrti v ožji družini 49.519,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 68.233,00 68.223,00 5. Zajamčena plača 6. Regres za letni dopust 39.082,00 39.082,00 - najmanj 102.000,00 84.800,00 - delavci s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za prehrano je v januarju nižji za 11,00 SIT na dan zaradi nižje rasti cen prehrambenih izdelkov v decembru v primerjavi z junijem 1998. Predlog za usklajevanje regresa za prehrano dvakrat na leto in z rastjo cen prehrambenih izdelkov je naš. Če bi veljala eskalacija kot za izhodiščne plače, bi bil regres za prehrano tudi v drugem polletju lani 517,00 SIT na dan. Za januar pa bi se povišal na 545,00 SIT. Dejansko smo lani imeli regres v višini 548,(X) SIT na dan. Z gotovostjo ocenjujemo, da bo po prvem polletju znesek iz januarja v višini 537,00 SIT usklajen na višji ravni. 4. Regres za letni dopust letos še ni določen, zato je zapisan dosedanji znesek. Strokovna služba ZSSS Pogovor s predsednikom konference SKEI v Talumu Ivanom Potočnikom Korektno sodelovanje med sindikatom in vodstvom podjetja koristi vsem “Odkar je Talum v večinski lasti Elesa, so rezultati poslovanja ugodni, vendar pa so za nadaljnje uspešno poslovanje po mnenju strokovnjakov potrebne nove naložbe,” pravi Ivan Potočnik. “Kakor pravijo, je zlasti nujna investicija v izgradnjo druge faze hale C, torej v elektrolizo, saj naj bi staro elektrolizo zaprli do leta 2004.” Plače nad določenimi v kolektivni pogodbi “Ker Talum in večina hčerinskih podjetij uspešno posluje, so plače delavcev nekoliko nad kolektivno pogodbo. Tako so bile v Talumu plače na začetku leta za 10,11 odstotka nad kolektivno pogodbo. Vendar pa se moramo ob tem zavedati, da so pogoji dela pri elektrolizi in nasploh v proizvodnji aluminija izjemno težki," pravi Potočnik. “Delavec s četrto stopnjo izobrazbe, ki ima od 15 do 20 let delovne dobe, je konec lanskega leta zaslužil povprečno okoli 95.000 tolarjev neto." Zanimivo je, da ima v celotnem sistemu dokaj veliko kadrov sklenjeno delovno razmerje z individualno pogodbo. Samo v Talumu ima takšno pogodbo 35 zaposlenih. Po Potočnikovih besedah potekajo pogajanja med SKEI in vodstvom podjetja o plačah in o uresničevanju drugih delavskih pravic korektno. Korektno sodelovanje vodstva podjetja in sindikata pa koristi vsem, še zlasti pa razvoju Taluma. “Skupaj si v Talumu prizadevamo tudi, da bi s plačami postopno dosegli ali celo presegli republiško povprečje, saj so tudi pogoji dela pri nas nadpovprečno zahtevni in težki.” Delavci v Talumu so lani pravočasno, v enkratnem znesku in v gotovini prejeli tudi regres za letni dopust. “Bonov pri nas ne poznamo,” pravi Potočnik. Večina delavcev je zadovoljna tudi z malicami, ki jih pripravlja podjetje Vi tal. Delavci imajo vsak dan na razpolago toplo malico, dve dietni malici, hladno malico, solatni krožnik, po malici pa običajno dobijo še priboljšek. Tako kakor je določeno v kolektivni pogodbi, pokriva stroške malice podjetje. “V Talumu so delavcem na voljo tudi osvežilni napitki, od mleka in čaja do različnih sadnih sokov in kisle vode. “V nekaterih sorodnih podjetjih v Sloveniji so to ukinili, v Talumu pa menimo, da zaradi vročine, dima in nasploh narave proizvodnega procesa delavcem osvežilni napitki preprosto morajo biti na razpolago.” Solidarnost med delavci Podjetja v sistemu Taluma delavcem zagotavljajo tudi solidarnostne pomoči, kadar so do njih upravičeni po določilih kolektivne pogodbe. Predlog za izplačilo solidarnostne pomoči poda socialna služba. Po dogovoru med sindikatom in vodstvom podjetja prejme delavec, ki je na bolniški več kot 3 mesece, 30 odstotkov od neto povprečne republiške plače. Delavec, ki je na bolniški več kot 4 mesece, prejme 40 odstotkov omenjene plače, tisti ki je na bolniški več kot 6 mesecev, pa 65 odstotkov omenjene plače. Delavec, kije na bolniški več kot 9 mesecev, prejme 100-odstotno neto republiško plačo. Kadar dobi delavec solidarnostno pomoč v višini 30,40 ali 65 odstotkov neto republiške plače, vodstvo podjetja razliko do 100-odstotne plače nakaže na sindikat, kjer za ta sredstva skladno s sprejetim pravilnikom skrbi posebna komisija. Z omenjenimi sredstvi organizira sindikat različne preventivne akcije in rekreacijo, da bi čim več delavcev ohranilo zdravje. Poleg tega sindikat iz teh sredstev delavcem pomaga pri pokrivanju stroškov zdravljenja. Skratka, sindikat delavcem pomaga, da bi zdravje ohranili, če zbolijo, pa jim pomaga pri zdravljenju in rehabilitaciji. Proti temu, da delavci ne bi po nepotrebnem jemali bolniške in izostajali od dela, pa se v Talumu Največja organizacija v okviru Sindikata kovinske in elektroindustrij® na Štajerskem je konferenca SKEI v Talumu, v katero se združujejo delavci oziroma člani iz Taluma in podjetij Vargas-AI (invalidsko podjetje), Storal (invalidsko podjetje), Revital (invalidsko podjetje), Vital, Alin, Stanalum, TGA-Trading, Lego-A, lntra-Exip-Eurocast in Silikem. Razen Silikema, ki je v lasti Slovenske razvojne družbe, so vsa omenjena podjetja hčerinska podjetja Taluma. Da bi kaj več izvedeli o ekonomskem in socialnem položaju delavcev v Talumu, ki je pred časom prešel v večinsko last Elesa, smo se pogovarjali s predsednikom konference SKEI v Talumu Ivanom Potočnikom. Ivan Potočnik: V Talumu sl prizadevamo, da bi plače postopoma dosegle ali celo presegle republliko po- vproč/Of suj 90 tudi pocjoji ddo v podm JetJu nadpovprečno teikl. borijo s čim pogostejšim izplačevanjem stimulacij. “Število bolniških v podjetju po naši presoji ni pretirano. Zelo pomembno pa je, da nam je v Talumu uspelo v zadnjih letih bistveno zmanjšati število poškodb pri delu. Leta 1990 smo v tovarni imeli 466 poškodb pri delu, lani pa 35. Včasih je Talum veljal za tovarno invalidov, danes pa na srečo ni več tako,” poudarja Ivan Potočnik. Sindikalna pomoč Delavcem v stiski priskoči na pomoč tudi sindikat. “Organizirano imamo blagajno vzajemne pomoči, v katero vsak član mesečno prispeva 200 tolarjev, iz blagajne pa lahko dobi 40.000 tolarjev brezobrestnega kredita," pojasnjuje Potočnik. “Imamo tudi sklad tovariške samopomoči, s katerim priskočimo na pomoč delavcu ob smrti najbližjih in ob podobnih primerih. Delavcem pomagamo urejati tudi kredite preko Delavske hranilnice, saj smo njeni solastniki.” Podobno kakor v številnih drugih podjetjih tudi SKEI v Talumu ob vseh svojih nalogah skrbi še za družabno življenje, saj spomladi in ob zaključku leta svojim članom zagotavlja sredstva za družabna srečanja. Talum je lastnik počitniških zmogljivosti v Nere-zinah, Červarju in Crikvenici v hrvaškem Primorju in Štuhčevega doma pri Treh Kraljih na Pohorju. Žal pa vseh počitniških zmogljivosti delavci ne morejo uporabljati, saj so v domu v Crikvenici še vedno begunci. Ker ima Talum premalo lastnih počitniških zmogljivosti, sindikat v podjetju sodeluje pri organizaciji letovanj za delavce s konferenco SKEI iz mariborskega Tama. “Počitniške kapacitete Taluma upravlja podjetje Vital in so delavcem dostopne po srednje visokih nah. V sindikatu SKEI v podjetju si prizadelam ’ da bi mi pridobili pravico do upravljanja teh kap citet,” pripominja Potočnik. Delovne spore rešujejo s pogajanji Sindikat nudi svojim članom tudi strokovno in pra_^ pomoč pri reševanju sporov z delodajalcem. ‘ ' delovnih sporov poskušamo rešiti s pogovorom m PV gajanji. Sporov, kijih ne bi mogli rešiti na ta način, J. zelo malo," pravi Potočnik. “Zadnje čase se delav pritožujejo zlasti zaradi ocene delovne uspešnosti zaradi problemov v zvezi z nadurami. Marsikateri o lavec pa se pride na sindikat samo pozanimat, kas šne so njegove pravice iz delovnega razmerja. “Trenutno ne teče na delovnem sodišču noben lovni spor, ki bi ga kateri koli delavec sprožil proti lumu," pravi Potočnik. Ta podatek ne dokazuje sam ^ na kako visoki ravni je ta čas spoštovanje delavsk pravic v Talumu, temveč tudi, kako uspešno je m goče reševati delovne spore s pogajanji med sindm tom in delodajalcem, če je za to obojestranska voj in pripravljenost. Velik pomen informiranja Delavci Taluma pa spremljajo tudi, kaj se dogaJ* v širši družbi. Najbolj so razburjeni zaradi pred ^ gane pokojninske reforme. “Ker je delo v Talumu1 redno težko, si delavci ne morejo niti predstavlja _ da bi delali več kot 40 let. Menijo, da jim za p°' delovno dobo pripada polna pokojnina. Mnogi 0 lavci menijo, da bi jim zaradi težkih pogojev o lahko beneficirali delovno dobo, ne pa da jim P°v šujejo starostno mejo za upokojitev." Delavce Taluma jezijo tudi neprestane podraz ve, medtem ko plače v državi počasneje naraščajl-Zanimivo pa je, da delavci Taluma podpirajo osn saj bo nato stekel sodni postopek za prodajo Tama po delih, z (lose i° P.?dietje MTI Evropa kupilo Tam v stečaju v celoti, bo po določilih kupoprodajne pogodbe moralo p°g0jl aajinii najemniki prostorov Tama v stečaju skleniti nove najemne pogodbe pod enakimi ali boljšimi Pod J,.1 doslej. Če bo stečajni upravitelj prisiljen prodati premoženje bivšega Tama po delih, pa bo 75 cev_ n d oslalo vsaj nekaj časa brez možnosti za poslovanje. Kakšna bo usoda 2000 v njih zaposlenih delavne rT,e \e & nihče, kakor kaže, pa v Slovenski razvojni družbi in ministrstvu za gospodarstvo o tem niti še -___4rn'šljajo. Tam potrebuje enega ali več strateških investitorjev Drnovšek je na predavanju na Ekonomsko-po-slovni fakulteti v Mariboru pred dnevi dejal, da je stališče vlade v zvezi s Tamom znano: vlada se zavzema, da bi stečajni upravitelj Tama našel enega ali več strateških investitorjev, hkrati pa bi veljalo upoštevati narodnogospodarske interese. Gre zlasti za to, da bi moral bodoči investitor ohraniti delovna mesta. Drnovšek je prav tako dejal, da se vlada v vlogi lastnika ali podjetnika ne namerava vrniti v podjetje, temveč se zavzema za podjetniško reševanje Tama. ravnanje pa je bilo neresno, nekompetentno in nekorektno. Tako je med drugim predstavnica družbe javno trdila, da ima razvojni koncept za podjetja MPP, čeprav to ni res. Če bo moral stečajni upravitelj Tam prodati po delih, bo moral dati odpoved vsem podjetjem, ki imajo ta čas v najemu proizvodne prostore in stroje bivšega Tama (To seje ta teden tudi uresničilo.) To bi privedlo do katastrofe, saj bi ostalo brez dela blizu 2000 delavcev, poleg tega pa tako delavci kot država ne bi dobili poplačanih terjatev, saj bi bil izkupiček od prodaje Tama po delih bistveno manjši. Če se bo Tamova zgodba razpletla po tem, za delavce in državo neugodnem scenariju, bosta za to v celoti odgovorni Slovenska razvojna družba in vlada, ki sta kupcu Tamovega premoženja postavili nesprejemljive pogoje, češ da gre za narodnogospodarske interese. Ne vem, kateri zakoni so vladi in Slovenski razvojni dražbi omogočili in narekovali takšno ravnanje. Sindikat kovinske in elektroindustrije si bo še naprej prizadeval za ohranitev delovnih mest. Zato se bodo njegovi predstavniki v kratkem sestali s predstavniki vlade. Če se v enem tednu pristojni ne bodo bolj tvorno vključili v reševanje problema, bo sindikat posegel po bolj radikalnih oblikah sindikalnega boja za zaščito interesov delavcev. Delavci v Tamu smo trdo odločeni, da jo tokrat vlada in Slovenska razvojna družba ne bosta tako poceni odnesli, če se bosta neodgovorno poigravali z delovnimi mesti. Doslej je SKEI v Tamu preveč popuščal in iskal možnosti za dialog, vendar so rešitve šle vedno na škodo delavcev in davkoplačevalcev. Tokrat se delavci ne bomo pustili žejne prepeljati čez vodo, saj nimamo kaj izgubiti, zato bomo drugače zaorali.” Direktorji podjetij MPP se SKEI niso odzvali Predstavniki SKEI - Sindikata družbe Tam so na pogovor poleg stečajnega upravitelja Mirka Žagarja povabili tudi direktorje podjetij MPP v lasti Slovenske razvojne dražbe ter zasebnih podjetij, ki poslujejo na lokaciji Tama. Pogovoriti so se namreč želeli o tem, kakšne bodo posledice, če bo stečajni upravitelj zaradi prodaje Tama po delih prisiljen podjetjem MPP in drugim najemnikom prostorov Tama v stečaju odpovedati najemne pogodbe. Vendar pa seje na vabilo SKEI odzval samo direktor ene dražbe MPP in direktorja dveh zasebnih družb. Na lokaciji bivšega Tama posluje okoli 75 podjetij, ki bi jih razprodaja Tamovega premoženja po delih resno ogrozila. Po sestankuje predsednik SKEI v Tamu Drago Gajzer dejal, da se direktorji podjetij MPP verjetno niso udeležili sestanka, ker so lojalni lastniku, torej Slovenski razvojni družbi. Po Gajzerjevem mnenju so direktorji tako podprli politiko Slovenske razvojne družbe. Direktorji nastalega položaja ne jemljejo dovolj resno, saj očitno nasedajo praznim obljubam Slovenske razvojne družbe. Sindikat SKEI v Tamu je po Gajzerjevih besedah z dobro voljo in dobronamernostjo direktorjev MPP ne računa več. “Upamo, da se direktorji zavedajo, da s tem prevzemajo del odgovornosti za mogoč “črn scenarij", ki je lahko posledica prodaje premoženja bivšega Tama po delih,” je dejal Gajzer. Usoda Tama je torej še vedno negotova. Kakor kaže, so odprte še vse možnosti - tako za prodajo Tama v celoti kakor tudi za njegovo razprodajo po delih. Če bo stečajni upravitelj prisiljen začeti prodajati Tam po delih, se bodo do 1. maja morali “podnajemniki” izseliti iz Tama v stečaju. V tem primeru bi ob mednarodnem prazniku dela verjetno izgubila delo in zaposlitev večina od 2000 delavcev, ki danes delajo v podjetjih na lokaciji Tama. T. K. Vse manj izostankov z dela V kranjski Savi uspešno zmanjšujejo bolniške dopuste — Še več pomoči pričakujejo od strožje zakonodaje Pred približno letom dni in pol smo v seriji člankov o spodbujanju večje prisotnosti na delu med zaposlenimi opisali tudi, kako so se tega vprašanja lotili v kranjski Savi. V tem podjetju, tako kot v mnogih drugih, se projekt imenuje “akcija za zmanjšanje bolniškega staleža”. Ker pa med vzroki za izostanke z dela prevladujejo drugi vzroki, ne bolezni in poškodbe, gre seveda za širši splet ukrepov. Ob preprečevalnih ukrepih najdemo tudi spodbude delavcem (od urejenih delovnih razmer do ustvaijalnega vzdušja, ozračja pripadnosti podjetju, ustvarjanja občutka, da je vsak posameznik za podjetje pomemben itd.), da hodijo raje delat kot k zdravniku. V Savi so imeli v zadnjih desetih letih v povprečju okoli sedem odstotkov bolniških dopustov. Lani, tako nam je sporočil Jože Čopek, vodja Savinega tima za zmanjševanje bolezenskih izostankov z dela, so se ob uvedbi ukrepov bolniške zmanjšale na 5,65 odstotka, pri tem je bila polovica zaposlenih vse leto brez enega dne bolniške, četrtina dve leti, petina zaposlenih pa več kot tri leta. Letos v Savi načrtujejo 5-odstotne bolniške; dve tretjini delavcev v bolniški naj bi bilo odsotnih z dela do 30 dni, tretjina pa več kot mesec dni. Jože Čopek navaja, da želijo doseči do enoodstotne bolniške, trajajoče do 30 dni, pri zaposlenih, ki imajo lažje delovne pogoje ali delajo v pisarnah; pri delavcih, ki delajo v srednje težkih delovnih pogojih, največ dveodstotne, pri zaposlenih v najtežjih pogojih pa največ štiriodstotne bolniške, trajajoče do 30 dni. Za podjetje so do 30-dnevne bolniške najpomembnejše zato, ker imajo nanje skupaj z zdravstvenimi delavci v podjetjih kot organizatorji dela naj večji vpliv. Računajo pa tudi na strožjo delovno zakonodajo, kar zadeva bolezenske dopuste. V Savi pravijo, da si bodo še naprej prizadevali ohranjati zdravje zaposlenih in zmanjševati izostanke z dela ter skrbeti za dobro vzdušje v podjetju in motivacijo zaposlenih. To je konec koncev lahko tudi precejšnja prednost pred konkurenco ali vsaj ohranjanje sposobnosti tekmovanja z njo. B. R. Nas bo samomor starostnika izučil? Življenje nas iz dneva v dan opozarja, da je človeška družba skupnost, v kateri smo odvisni eden od drugega. Zato nam ne more in ne sme biti vseeno, kaj se dogaja v naši bližini in kako živijo drugi. Da ne moremo zatiskati oči pred problemi in težavami drugih, je pred dnevi pokazal tudi tragični konec 80-letnega stanovalca iz Ferkove ulice I5 v Mariboru. Ko je njegova žena morala v dom za ostarele, je ostal sam in osamljen v svojem stanovanju. Po dveh dneh se je svojo nesrečo odločil prekiniti s samomorom. Zato je prerezal plinsko cev, plin pa seje nato pol ure po zračnikih in hodnikih širil po celem bloku, dokler ni prišlo do eksplozije... Posledice so bile katastrofalne. Starostnik je izgubil življenje, pet ljudi pa je bilo ranjenih. Eksplozija je popolnoma uničila 16 stanovanj, poleg tega pa so morali začasno izprazniti 87 stanovanj, v katerih je živelo okoli 200 stanoval- cev. Koliko časa bo trajala sanacija stanovanjskega bloka, še nihče ne ve, saj morajo najprej preveriti statiko zgradbe, nato popraviti vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje, da o zastekljevanju bloka sploh ne govorimo. Eksplozija v Ferkovi ulici v Mariboru je opomin državi za njeno brezbrižnost. Država se intenzivno ukvarja z lastninjenjem, privatizacijo in uvajanjem kapitalističnega sistema, pozablja pa na človeka in njegove vsakodnevne socialne in druge stiske. Ob tem se lahko vprašamo, koliko je v Sloveniji še brezposelnih, socialno ogroženih, ostarelih in drugih ljudi, ki zase ob takšni ekonomski in socialni politiki države ne vidijo več nobene perspektive. Kakšna katastrofa nas bo še morala prizadeti, da bodo pristojni začeli voditi ekonomsko in socialno politiko, v ospredju katere ne bo kapital, temveč tudi oziroma zlasti človek. Tomaž Kšela __________________SOCIALNA POLITIKA Varuh opozarja delodajalce Delavec, sicer magister znanosti, ki ga je javno podjetje Dravske elektrarne Maribor konec osemdesetih let nezakonito odpustilo, seje 11 let pravdal za svojo pravico, sedaj pa vodstvo podjetja noče izvršiti pravnomočne sodbe delovnega sodišča, ki podjetje zavezuje, da mora odpuščenega delavca ponovno zaposliti in mu plačati vse plače in prispevke za nazaj skupaj z zamudnimi obrestmi. Na ta primer, o katerem smo v Novi Delavski enotnosti že pisali, je med drugim opozoril tudi varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, kije pred dnevi uradoval v Mariboru. Ivan Bizjak je dejal, da bi morala biti takšna javna podjetja, kot so Dravske elektrarne Maribor, ki so v lasti države, vzor spoštovanja človekovih pravic. Zaradi tega bo o ravnanju vodstva Dravskih elektrarn obvestil pristojno ministrstvo. Po njegovih besedah bi morali predstavniki države v nadzornem svetu javnega podjetja preveriti tudi, ali so odgovorni v podjetju v omenjenem spo- ru ravnali racionalno, saj je podjet je porabilo veliko sredstev za sodne stroške, prizadetemu delavcu pa sku paj z zamudnimi obrestmi dolguj menda že več kot 50 milijonov to larjev. Po Bizjakovih besedah biza kršenje človekovih pravic in neraci onalno ravnanje s sredstvi, še zlas v državnih podjetjih vodilni niora odgovarjati. Kakor je dejal BizjaKj bi bilo prav, da bi takšne primere vze lo pod drobnogled tudi računsko so dišče. K varuhu človekovih pravic sej zatekla po pomoč tudi skupina de lavcev MTT Tovarne tkanin MeVe^ ki sojih v podjetju odpustili kot traj no presežne, zavod za zaposlova nje pa noče sprejeti njihovih pfJ češ da so bili odpuščeni nezakonito. Po Bizjakovih besedah je Her^ zumljivo, da odgovorni v podjejj' še vedno ne poznajo dovolj zaK nodaje in da strokovno ne obvladaj postopkov odpuščanja trajno pr sežnih delavcev. , V Mariboru ukrepali zoper 450 delodajalcev Delovna inšpekcija v Mariboru je lani opravila v podjetjih in zavodih 850 inšpekcijskih pregledov v zvezi s spoštovanjem delovnih razmerij. Po pregledih je sprejela450 ukrepov in izrekla 190 mandatnih kazni. Največ kazni so delovni inšpektorji izrekli zaradi zaposlovanja na čr- no. Poleg tega so izdali 160 odlo ■ 120 delodajalcev pa so prijavili sodniku za prekrške. Enajst delodaj3 cev so prijavili tožilstvu. Daleč naJ več prijav sodniku za prekrške so n pisali zaradi dela na črno in neizp čevanja plač in prispevkov. ^ Če delavec ne prejema plače, lahko prekine delovno razmerje Odkar je začela veljati novela zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, seje na delovni inšpekciji v Mariboru oglasilo že več delavcev, ki jim delodajalci že tri mesece niso izplačali plač. Delovni inšpektorji so delodajalce pozvali, naj izpolnijo svoje obveznosti do delavcev. Če delodajalci tega ne bodo storili v mesecu dni, bodo lahko delavci brez svoje krivde prekinili delovno razmerje in si zagotovili socialno varnost na zavodu za zaposlovanje, kjer bodo prejemali denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Še prej pa bodo morali na delo nem sodišču vložiti tožbo zoper lodajalca za izplačilo neizpluČ"aa plač in odpravnine skupaj z za * nitimi zamudnimi obrestmi-Če be zoper delodajalca ne bodo v žili, se na zavodu za zaposloval ne bodo mogli prijaviti kot brezp selne osebe. jj Največ delavcev, ki so se zar^ tega problema že oglasili na inspf ■ ciji dela, je iz Konstruktorja, ne . pa jih je zaposlenih pri sarnos nih podjetnikih. Ti* V Domžalah obudili športne igre D°bitniki medalj na „ e^etih letih premora je območ-rah Domžale spet organizi- vanin'nilkalne šPortne igre. V sodelo-6. m“Si>portnim društvom Helios je bilo nje v na 'smu^'^u Osovje tekmova-toriem^ eS'a*omu' čeprav je organiza-izveav aa8ajalo vreme, so tekmovanje vanip • rez zapletov. Za uspešno tekmo-n— , J® Zaslužen zlasti Rnris Oknrn vani • rez zapletov. Za uspešno tekmo-Prei , ?aslužen zlasti Boris Okorn, nj ŠD črn SekciJe Helios-in tudi čla" Abso'utna zmagovalka je bila Slava Sabol Čuk iz Knjižnice Domžale. Najboljši tekmovalci in tekmovalke so prejeli medalje in praktične nagrade. Tekmovanje so udeleženci sklenili z družabnim srečanjem, ki je trajalo pozno v noč. Po besedah udeležencev so obnovljene igre dokaz, da so se delavci pripravljeni družiti tudi v času, ko njihovim podjetjem ne gre najbolje. Organizatorji se bodo zato potrudili, da bi sindikalne športne igre postale vsakoletna prireditev. R.J. Mesto žensk marca, je bil prav po-vcvetr*n’ Povs°d je bilo opaziti gnečo izbira1 arnah' kjer so “boljše polovice” ge [vC drobno pozornost za svoje dra-sem h ?Je h"1 lep 'n sončen- Tudi sama hitela ‘ 8 pr'jetao vznemirjena, saj sem Zn0 n"\Sr,ečanJe’ na katero me je prija-mo5n abl a -*ust' Arnuš, sekretarka Ob-'avkn c8anizacije ZSSS* ki je s sode-Senečenj0eman0 pripravila čudovito pre- Un-'e-ie h'*° razdeljeno na dva dela, nosti S minef°rmalni. Čeprav so formal-Selien,LaSlh budo dolgočasne, sem z ve-stvariV “8°toviIa- da to ni tako, kadar se lra za l'*0 zcns.kc' Prof. Lili Jazbec s cen-čutnnv,- ki nas je z izjemno tenko-°bravn.',° ,V0(iila skozi več tem, ki so ,enje avale Položaj žensk, njihovo ču-je men 1 Cnje in dojemanje sveta, nam revčasii,rU8i,rn Pl,vt'dala, na kakšne ovi-Ma, v nh,"alet' današnja ženska tako do-Medrt 1Ca’ Predvsem pa v sami sebi. nirniv,rugimi informacijami je bil za-ZaPoslen I?ldatek' daje delež žensk med svetu in , M,v sloveniji med najvi.šjim na ■ja 5q . a zenska populacija predstav-sprotju s otkov vseh državljanov. V na-n°. da i» g Podatkom je skoraj žalost-Zittemo „ gVl1? vodilnih delavk nesora-^en$k. S stevii°m visoko izobraženih je Vsaka ta^°:> Po začetnem delu, kjer se predStavodeleženka srečanja na kratko Vprašanh tZ od8°vori na zelo osebna s ‘h'11 se i m S0: ^aj me spravlja v smeh, anko pohvalim, kaj bi storila, če bi imela samo eno željo, se mi je pravzaprav porodil odgovor, da dmgače še nekaj časa ne bo. Ženska, kije morda še mati, je bitje, ki venomer skrbi za to, da se drugi počutijo dobro, pa naj bo to v službi, doma ali kje drugje. Toleranca, ki si jo podajajo ženske v genetskem zapisu, je morda tudi razlog, da jim ni do odprtega boja v poslovnem svetu. Tudi na samem srečanju smo ugotovili, da so sindikalni zaupniki v precejšnji meri ženske. Zakaj? Ker znajo prisluhniti, ker znajo pomagati, ker so vztrajne. Ne glede na to, da vloga žensk ni opazna, je še kako pomembna. Ravno zaradi tega, ker ženske vse počnejo dolgoročno. Njim ni do kratkoročnih uspehov, vse kar počnejo, počnejo zato, da se stvar rešijo v osnovi na bolje. V tem smislu je stekel pogovor tudi o neformalnem delu srečanja, kjer so predstavnice sindikata spregovorile o težavah in problemih, s katerimi se soočajo pri svojem delu. Ko sem odhajala, sem spoznala, da sem ponosna na to, da sem ženska. S tem zapisom seveda ne želim zmanjševati vlog moških, vendar ko se ženske lotijo stvari, je drugače. S svojim znanjem in potrpežljivostjo pomembno prispevajo k temu, da se svet vrti na bolje, ker v srcu instinktivno vedo, kaj je najbolje. Ne samo za njih, ampak predvsem za vse. Tudi takrat, ko se borijo in postavijo za pravice zaposlenih. Ob prihodu na srečanje je vsaka dobila lično čestitko z mislijo. Sama sem Prejeli smo: Pokojninska reforma je krivična! Za polno pokojnino je 35 let oziroma 40 let delovne dobe absolutno dovolj. Tako mislim zaradi mladih brezposelnih in stresov, kijih še zaposleni doživljamo na delovnih mestih, ker moramo vedno starejši narediti vsak dan več za vedno manjšo plačo. Pokojnina, ki jo bomo, ali pa tudi ne, kdaj dobili, bo nizki plači primerna. Sicer pa je predvideno tudi znižanje pokojninske osnove. Kar predlagajo naši vrli Ropi in njemu podobni, bo izvedljivo, ko bo dela dovolj in se v razpisu ne bo kot pogoj pojavljala alinea - starost do 35 let za ženske oziroma 40 let za moške. Vseh privilegijev, ki sojih bili deležni vsi tisti, ki ste jih premlade in z lepimi pokojninami poslali v pokoj, pač ne moremo plačati delavci oziroma po tej pokojninski reformi delavke. Nobenemu od ministrov in poslancev se ni treba bati, da bo presežek, da bo na zavodu, da bo hodil od vrat do vrat za delom, da bo napisal tudi 200 prošenj, vendar dela zanj ne bo. Vsi ti so zaščiteni. Delavca oziroma delavke, kije starejša od 40 let, nihče ne ščiti. Če bi vsi tisti, ki imajo tako lepe in redne plače, pa še kup privilegijev, svoje delo pošteno opravili, bi dela bilo dovolj za vse in bi tudi svoje plače upravičili. Tako pa jih mnogi dobijo neupravičeno. Kar nerodno mi je, ko včasih kamera v poslanskih klopeh pokaže, kako se nekateri tam dolgočasijo in zehajo. Takšni, ki nikoli niso pošteno delali za majhen denar, se seveda lahko danes obnašajo kot Sitar v Cankarjevem Hlapcu Jerneju in pošiljajo stare in zgarane ljudi na cesto, da si iščejo pravice na sodišču, kjer je tako ne najdejo, saj postopki trajajo tudi po več let, ki pa jih je tudi treba preživeti. Pa naj napišem še nekaj, česar v številnih že napisanih člankih nisem našla. Nekateri smo se zaradi tega, ker nas starši pač niso mogli šolati, štipendij pa tudi ni bilo, izobraževali ob delu. Ti smo danes za to, ker smo si želeli pridobiti in tudi pridobili izobrazbo ob delu, še dodatno kaznovani. Že iz dela smo plačevali prispevke za izobraževanje, za svoje izobraževanje ob delu pa smo plačevali še šolnino. Prostega časa nismo poznali, pa tudi v vseh podjetjih za izobraževanje ob delu ni bilo posluha. Veliko stvarem seje bilo potrebno odreči, saj ni tako enostavno zjutraj iti na delo in pošteno delati, brez kosila hiteti na predavanje, ponoči študirati in se pripravljati na izpite. Sedaj pa nam manjka starost, da bi se lahko ob polni delovni dobi upokojili brez odbitkov. Ta pokojninska reforma je pisana na kožo tistim, ki so lahko, ker so bili njihovi starši premožni, poskusili kar nekaj šol in potem morda z raznimi inštruktorji in kaj vem vsem končno eno končali, zato pa jim ni bilo treba zgodaj v službo. Sedaj bodo dovolj stari za upokojitev brez odbitkov, delovna doba pa tako ni pomembna. Kako čudno, da ni važno, koliko let je nekdo moral plačevati prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje! Tega verjetno nikjer v svetu ne poznajo. Če na banki varčujete, imate vezano vlogo, so obresti odvisne od časa, za katerega imate vezano vlogo, in ne od tega, koliko ste stari. Sprašujem se, zakaj g. Rop ne bi delal do 65 leta, saj nikoli v življenju verjetno ni občutil in ne bo občutil nobenega pomanjkanja. Težko pa si predstavljam delavca v gradbeništvu: zidarja, tesarja, železokriv-ca - ki bo 65. let star še delal na višini in prenašal težka bremena. Ta človek je zaradi težkih pogojev dela: dež, sonce, zime, čemur je izpostavljen, pa velikokrat tudi terenskega dela, zgaran. Vesna Jus, Maribor dobila lepo in poučno misel A. M. Slomška: “Majhno je človeško srce, pa neizmerne so njegove želje. Le premisli, človek, kaj vse si ti želiš, pa toliko napačnega!" Jaz si želim, da bi se še večkrat srečali s predstavnicami v Mestu žensk. Če ne prej, drugo leto, na istem kraju, z istimi ali več predstavnicami. Rechelle Narat V Domžale so prišle tudi kolegice iz drugih območnih organizacij ZSSS. //a mot*e'&£a r v Iz dnevnika delavca Jožeta Mojstri za (vse)l “Sveta nebesa, kateri norec pa je danes skuhal malico! Tako prismojene in presoljene fižolove župe še svoj živ dan nisem poskusil,” je pred dnevi pri malici v naši tovarni vzkliknil strugar Lojze in krožnik s fižolovo juho odrinil daleč od sebe. “Kaj se pravzaprav dogaja? Ali je naša kuharica Špela danes dopoldne pregloboko pogledala v kozarec ali kaj!?" “Špelo kar pusti pri miru, ona je na bolniškem dopustu. Menda je dobila spomladansko virozo," je vzel Špelo v bran skladišnik Rudi. “Kdo pa je potem danes skuhal medico?” je presenečeno vprašal Lojze. “Kdo? Kdo? Rezkar Vili vendar! ” je dejal Rudi. “Ko je direktor izvedel, da je Špela zbolela, je za kuhanje malic do nadaljnjega določil rezkarja Vilija. Njegova sestra ima namreč gostilno, v kateri je direktor enkrat zelo dobro jedel. Medtem ko Vili kuha malice, pa ga pri stroju nadomešča kurir Peter. Pošto pa namesto njega v tem času nosi Marija iz računovodstva.” “Ne govori neumnosti, saj Vili ne zna kuhati! ” se je razburil Lojze. “Ima pa dobre zveze s takšnimi, ki to znajo,” se je zarežal Rudi. “ Vili je očitno premalo odločen. Ne vem, zakaj se takšni zamenjavi ni uprl?!" je vztraja! Lojze. “Zakaj bi se uprl?" se je še bolj zarežal Rudi. “Saj mu je v kuhinji lepše kot za rezkalnim strojem. V dveh tednih, dokler se ne vrne Špela, se bo najedel zrezkov in slaščic za eno leto nazaj in za dve leti naprej! Če bomo z njim dobri, bomo imeli še mi korist od tega, da Vili dela v kuhinji, saj smo njegovi kolegi, ali ne!” “Kaj mu to pomaga, če pa ne zna kuhati! ” je rekel Lojze in se prijel za glavo. “Lojze, Lojze, kje ti živiš? Koga pa danes še zanima, kdo kaj zna? Danes so vsi, ki se borijo za položaje, mojstri za vse, še zlasti pa za to, da znajo poskrbeti zase," je razdraženo rekel Rudi. “Poglej samo, kaj počnejo naši politiki in ministri. Lojze Marinček je minister za znanost in tehnologijo, honorarno pa je nekaj mesecev vodil še obrambno ministrstvo. Sedaj pa je še bivši minister za kulturo Borut Šuklje postal minister za notranje zadeve. Igor Bavčar, kijc končal policijsko šolo in fakulteto za družbene vede in je že bil uspešen notranji minister, pa je sedaj minister za evropske zadeve. Zakaj bi se potem naš Vili sekiral, če so ga premestili v kuhinjo. Glavno, da je blizu shrambe, ali ne?” “Lepo vas prosim, kako bo bivši kulturni minister opravljal delo notranjega ministra? Kulturniki so znani po tem, da so malce sanjavi ter včasih celo pozabijo, kaj so napisali oziroma podpisali. Notranji minister pa mora biti strog in discipliniran kot policaj,” je vzkliknil Lojze. ‘ Tudi mesto obrambnega ministra ni za znanstvenika. Vsakdo, k' je bil pri vojakih, ve, da mu je škodovalo, če je preveč uporabljal pamet." “Veš, Lojze, včasih koga p°~ tisnejo na odgovoren položaj tudi zaradi tega, da bi se ga od- ■\ J križali,” se je zahihital Rudi. “Tako je našdirektor pred leti svojo tajnico, ki je preveč vedela o njem in njegovih poslih, imenoval za direktorico splošno kadrovskega sektorja, za kar sploh ni bila sposobna. Že čez pol leta je izgubila ves ugled in z omenjenega položaja odletela. Potem se je je direktor usmilil in ji dodelil položaj svetovalke. To delo sedaj odlično opravlja, saj direktorju ne upa nič reči ali svetovati, pač pa mu samo kima.” “Ali to pomeni, da se tudi našVili ne bo nikoli več vrnil za rez-kalni stroj in da bo postal svetovalec direktorja z.d kulinariko, saj v kuhinji ne more ostati, ker ne zna kuhati?” je začudeno vpraša Lojze. “To je v prvi vrsti odvisno od njega samega, saj ima v rokah vse adute. Če bo znal zrezke, klobase in druge dobrote uporabiti in razdeliti na pravi način, potem ima pred sabo še lepo kariero. Ce pf bo tu storil napako, potem mu ni pomoči,” je veselo razlagal Rudi, “Potem pa Viliju dobro kaže in bo naredil še veliko kariero, Je vzkliknila praktikantka Suzana. “Danes je namreč nam delavcem dal za malico prižgano fižolovo juho, svoje adute, torej zrezke m klobase, pa bo očitno izigral kje drugje! ” V. Nasmejmo se šalam našega zvestega bralca Janeza Žalika iz Turnišča Žtnsk9 “Ženske so kot gobe." “Kako to misliš?" “Lepše kot so, bolj so strupene! ” Mtnjava glasu “Naša soseda je zamenjala glas.” “Ali je pri teh letih to sploh mogoče?" “Seveda. Prej je hodila s tenorjem, sedaj pa se je zaljubila v basista! ” Miti in hči Mati vstopi v sobo in najde hčerko v naročju fanta. “Takojpojdi dol!" “Ni govora. Ta je moj! Ti si najdi svojega! ” Ttžavt “Ata, zakaj vedno praviš, da so z ženskami same težave?" “Veš, ženske doživljajo ljubezen kot ljubezenski roman...” “Kako pa moški?” “Kot kratek aforizem! ” Ljubita “Ljubezen je slepa!” “Ali lahko zaljubljenemu človeku sploh kaj odpre oči! ” “Seveda: poroka! ” “Marjanca, ali bi me vzela za moža?” “Ne, ker nisi moj tip, čeprav občudujem tvoj prefin jen okus in smisel za lepoto...” Alevimo razmerji “Zakaj si nehal hoditi s tisto rjavolasko?” “Zdravnik mi je rekel, naj jo pustim pri miru, če bi rad še nekaj let živel?" “Kaj je imela AIDS?" “Ne, samo njegova žena je bila!” “Veš, da bom, saj se zjočem N vsako pasjo figo! ” Idealen fant “Našla sem idealnega fant* “Ali se boš poročila z njim-“Ne!" “Zakajpa ne?” “Tudi on išče idealno dekle- Alibi “Gospodična, kje ste bili v noči med 24. in 25. avgustom?” “V postelji.” “Imate pričo?" “Seveda! “Povejte njeno ime! ” “Trenutek, samo v koledarček moram pogledati...” Iskrenost “Žena, ali boš kaj jokala, ko bom umrl?” “Saj me poznaš, kakšna sem." “Že, že! Vendar pa mi vseeno odgovori! ” Iz gledaliških vrst Trije tipi stojijo pred nebeS& mi vrati in hočejo noter. Sveti ter zahteva, naj se predstavijfr Prvi pravi: “Jaz sem Krm}',, drugi dostavi: “Jaz pa Česa ■ Sveti Peter: “Le naprej, Etni „ Ivan, saj vaju še dobro pornnW„ Migne tretjemu: “Kdo sipa d-Ta odgovori: “Sem Školč, m1 ster za kulturo.” j “Kako naj ti verjamem ? Pata dva pred tabo?” “Ne,” pravi Školč. “No K11 f ter, si se izkazal,” mu sveti Pl pokaže pot v nebesa. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja ‘Organizacijska kultura Cilji: Omogočiti udeležencem, da spoznajo katere pojave v organizacijah vsebuje r9anizacijska kultura in kakšen je njihov pomen. Spoznali bodo, kaj so lu i°t® 'n kako vplivajo na vedenje ljudi tudi v organizaciji, ueleženci se bodo seznanili, kako je mogoče učinkovito spremeniti tganizacijsko kulturo in s tem povečati uspešnost in učinkovitost organizacije. Spoznali bodo, kakšno vlogo ima pri tem vodstvo (manage-ent)in kakšno ostali zaposleni. Seminar priporočamo: unkcionarjem in strokovnim delavcem Zveze, sindikatov dejavnosti in omočnih organizacij ZSSS, članom svetov delavcev in delavskim Predovnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb. £as jn kraj izvedbe: eminar bo v četrtek, 22. aprila 1999, v Domu sindikatov v Ljublja-na Dalmatinovi 4, soba 16 v I. nadstropju. ogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov de-i^vnosti, |^Udarkom na vrednotah in normah. s,: ocena organizacijske kulture. ' Vnr 45 d° 11 30 ure ' An r or9anizacijske kulture na uspešnost in učinkovitost organizacije. naliza rezultatov testa o organizacijski kulturi. ?w1]-30 do 12.15. ure " To or9anizacijske kulture na uspešnost spremembe v organizaciji. est: Vrednote v organizaciji. °d 12.15. do 13.30-odmor ?dA13:30 do 15.00 ure naiiza testa vrednot v organizacijah. Zakaj se ljudje upirajo spremembam 8 kakšnimi sredstvi je mogoče zmanjševati odpore. ?dJ3-15 do 16.30 ure . aJa: priprava programa uvajanja sprememb. Predstavitev predlogov 11 analiza. ?>1®,30 do 16.45 ure ^ključek seminarja Predavanje, aktivno sodelovanje udeležencev, testi, razprave o re-dt|h testov in njihovi uporabi, analiza primerov. kn[j°kov.ni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, avtor naJ ln. številnih strokovnih člankov o organizacijski kulturi. Tej tematiki je izšla u 6no P°sebno poglavje v njegovi knjigi: “Osnove poslovodenja”, ki je No,,„nec leta 1998 v založbi Visoke šole za upravljanje in poslovanje v vem mestu. Zve»~a pri)avo: Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: do -“Svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova4, najkasneje aprila 1999. iav|il!I?ar b°mo izvedli, če bo 18 prijav. Če bo prijav več, bomo preostale pribe uvrstili na naslednji seminar. PROGRAM SEMINARJA Kotj>a •• ca (‘aciia: Cena seminarja znaša 11.000 SIT za posameznega udeležen S6rr,inCeno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici zi nar ie treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. 6?8*47c° nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101 števil^511;, virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar XXI, sklic n: D0cj karieri?? 'formacije: Odgovore na dodatna vprašanja v zvezi s tem šemi *ici An* kit® pri Vandi Rešeta na telefonski številki 061/316-489 in pri Jo številu61 na telefonski številki 061/13 10 033, interna 282 ali 061/316 489 Ka telefaksa: 061/317 298 ali 13 34 279. Vodja izobraževanja pri ZSSt VANDA REŠET “Komunikacijska učinkovitost sveta delavcev” Cilji seminarja: Uspešnost dela vsakega posameznika in vsakega organa, tako tudi sveta delavcev je odvisna od njegove komunikacijske sposobnosti. Tudi komunikacijskih spretnosti se je mogoče in treba naučiti. Za svet delavcev je še pomembneje, kako prepričati direktorja, upravo, nadzorni svet itd. o pravilnosti svojih stališč. K temu lahko veliko pripomore prava oblika komuniciranja. Svet delavcev ima med drugim tudi številne pisne komunikacije, tako s posamezniki, kot s skupinami, organi in organizacijami. Poslovna pisma morajo imeti primerno obliko in vsebino, da vzbudijo pri prejemnikih dober vtis. Svet delavcev pogosto komunicira z ljudmi, ki so komuniciranja bolj vešči in le-to tudi pogosteje uporabljajo kot svet delavcev. Cilj tega seminarja je, da udeleženci pridobijo širša znanja in nove vpoglede s področja komunikacij. Namembnost seminarja: Seminar je namenjen članom svetov delavcev, ki želijo izboljšati svoje komunikacijske spretnosti. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Čas in kraj izvedbe: Seminar bo v četrtek, 15. aprila 1999, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. PROGRAM SEMINARJA Od 9.00 do 9.15 ure Uvod v seminar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS Od 9.15 do 10.30 ure - Zakaj poslušalci ali bralci sporočilo razumejo drugače, kot je bil namen govornika ali pisca? - Kakšen jezik uporabiti, če želimo vzpostaviti tesnejše odnose s sogovornikom, in kakšnega, če želimo ohraniti distanco. Od 10.45 do 12.30 ure - Sporočanje ugodnih, nevtralnih in slabih novic. Vaja: Udeleženci vadijo oblikovanje sporočil z ugodnimi, nevtralnimi in slabimi novicami. Od 13.30 do 15.00 ure - Oblikovanje in uporaba prepričevalnih komunikacij. Vaja: Pisanje prepričevalnih sporočil. Od 15.15 do 16.45 ure - Oblikovanje učinkovite vsebine in podobe pisma sveta delavcev upravi. Vaja: Vzorec takšnega poslovnega pisma. Metode: poudarek je na aktivnem sodelovanju udeležencev pri predavanjih in pri vajah iz posameznih oblik komuniciranja ter pripravljenosti na izboljševanje osebnih komunikacijskih spretnosti. Strokovni izvajalec: dr. Bogdan Kavčič, univerzitetni profesor, predavatelj predmeta Poslovno komuniciranje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in avtor številnih strokovnih člankov s področja komuniciranja. Razpisni pogoji in prijavnica za seminar so bili objavljeni v prejšnji številki. PRIJAVNICA na izobraževalni seminar “KOMUNIKACIJSKA UČINKOVITOST SVETA DELAVCEV" 15. aprila 1999 v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1 Ime in priimek:.............................Datum rojstva:.............. Izobrazba, stopnja izobrazbe:........................................... Naslov doma:............................................................ Zaposlitev:............................................................. - naziv in naslov družbe:.............................................. - delovno mesto:....................................................... Član sindikata dejavnosti Slovenije:.................................... Član sveta delavcev: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Kraj,.....................datum:................. 16 iflFfflETmffi: št. 12 / 25. marec 1999 NAGRADNA KRIŽA®! ETNOLOŠKO ZNAMENJE, KI ODGANJA MORO PRITOK SAVE PRI MEDVODAH DOPOLNILNI PREDLOG VINKO JELOVAC POLONA VETRIH RANA OD IZSTRELKA NIKELJ NEKD. CITROENOV AVTO GLAVNO MESTO PROVINCE ADRAR V MAURETANUI ŠPAN. POM-ORŠČ. (Juan) DOMISLEK. ZAMISEL VRSTA KRIVUJE V MATEMATIKI AFRIŠKI PTIČ TEKAČ ZGORNJI STRANSKI DEL TELESA JAP. PISATELJ (Hakuseki)” . DEL ŠPORTNE DVORANE NAMENJEN GLEDALCEM IGRALKA THURMAN BABICA V MESTNEM OKOLJU RUSKI ŠAHOVSKI VELE- MOJSTER (Mihail) RIMSKI BOG LJUBEZNI KANAD. PEVEC (Paul) ODDPRTA POŠKODBA THEODOR VELDE PESNICA MUSER V. DRŽAVNA URADNICA MESTO V ŠVICI POLOŽAJ PLODU PRED PORODOM IN MED NJIM TELEVIZIJSKI ZASLON STARO IME ZA TAJSKO IT. PRO. KOLESAR (Franco’ MANJŠA PLETENA KOŠARA TRAVA DRUGE KOŠNJE STAROSTA MESTNI PREDEL LJUBLJANE SIRSKI ČASTNIK PROSTI m lise NEMŠKI PISATELJ (Thomas) RAZLIČICA. ENACICA NATRIJ LJUBLJANA RENU NENASIČENI OGLJIKO- VODIKI ZVEZDA. KI NENADOMA ZAŽARI IN IZGINE BIVŠA ŠVICARSKA SMUČARKA SCHNEIDER MOŠKI KONJSKEM HRBTU BALERINA PAVLOVA JUNAKINJA KARENINA ŠAHOVSKA FIGURA, LOVEC GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 12 (25. 3. 1999): Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 5. aprila 1999. y©AMCCA@ IZHAJA VSAK PETE#1 BOGATE NAGRAD*' Pravilna rešitev gesel iz 10. letošnje številke Nove Delavske enotnosti: 1. NAS SO TEŽAVE, 2. SE DOBRO DA NISMO KONJI. Nagrado 5000 tolarjev pf6j * Mateja Lamut, Kapelj ska c. 72, 9252 Radenci. Nagrado bomo poslali po ŽUPNIKOV POMOČNIK PROSTOR ZA SEKANJE DRV (narečno) SIRARNICA PREBIVALEC LJUDSTVA V KAMBODŽI BIŽUTERIJA IVAN TAVČAR lOČNU SNOV, KI SE NABERE OB VRETJU MLEKA ORODJE ZA ŽETEV KAJŽAR VZPETINE NAD RAVNINO (množ.) MEST. ČETRT GIB NOGE PRI HOJI ALI TEKU PRIJETEN VONJ ORAČ (zastarelo) MESTO V SEVEROZAHODNI NIGERIJI RADIJSKI NOVINAR' LIPICER METULJ Z OCESCI NA KRILIH UNITED NATIONS SLOVENSKI REŽISER IN HUMORIST (Žarko) OPRSJE PRI ŽUŽELKAH IZZIDEK, ALTANA GUMICA ZA BRISANJE PISAVE SLOŽNOST KONICA STAR SLOVAN NAROČNICA POTOMCI ŠPANCEV V JUŽNI AMERIKI phS TEŽEK Žlahtni PLIN (Xe) DRAGO IBLER INKOVSKI VLADAR CIGAN