UDK 808.63-31 (450.361)
Pavle Merkù
Trst
PRISPEVEK K MIKROTOPONOMASTIKI TRŽAŠKE OKOLICE
Zasebne listine openskega mogotca Antona Hrovatina (1803-1887) in novejše gradivo omogočajo pregled čez mikrotoponomastiko neposredne tržaške okolice med Rojanom in Opčinami.
The private documents belonging to Anton Hrovatin from Opčine (1803-1887) and the more recent data provide a view over the microtoponomastics of the surroundings of Trst (Trieste) between Rojan (Roiano) and Opčine (Opicina).
Uvod
Anton Hrovatin po domače Bekârjev (Opčine pri Trstu 1803 — Trst 1887), župnik pri Novem sv. Antonu v Trstu, zadnji kaplan Okoličanskega bataljona, municipalni svetnik, papežev komornik, častni kanonik tržaškega stolnega kapitlja, konzistorialni svetovalec, cesarski svetnik in vitez reda cesarja Franca Jožefa,1 je bil tudi eden najbogatejših openskih posestnikov. Njegova zemljiška posest je izpričana v vrsti popisov in dokumentov, ki so jih hranili njegovi dediči in so mi trenutno na voljo. V popisih in dokumentih so posamezna zemljišča označena ponajveč z golo katastrsko številko, le poredkoma tudi z ledinskim imenom, vendar sem iz vseh papirjev zbral nekaj desetin imen. Premerjava s stanjem takoj po drugi svetovni vojski2 nam omogoča ugotovitev, da je približno tretjina teh ledinskih imen izginila iz zavesti in spomina vseh še živih, bodisi da je parcele pogoltnilo mesto, bodisi iz drugih, ne vedno ugotovljivih razlogov. Vsekakor je med ledinskimi imeni, še živimi in že pozabljenimi, dovolj redkosti in zanimivosti, da jih tu predstavimo s poskusom razlage. Študija obsega kritičen opis virov in repertorij imenskih oblik z razlago imen.
Viri
1870 Auszug aus dem Grundbesitzstandhauptbuche und aus der dazu gehöriger Kata-stralmappe über die in der Gemeinde Vogle und Grossreppen auf Namen des nun sel[igen] Iochan (?) Lobst (?) Grafen v[on) Thum Besitzer der Herrschaft Duino eingetragenen Grundparzellen s popisom in tlorisom petih parcel in sicer: v občini Vogle (Voglje) 1. Gospodna, Wiese, 2. Globodoini, Wiese mit Holz in 3. Knesiszhe, Wiese, ter dveh v občini Grossreppen (Repen): 1. Ogradiza, Acker in 2. O g radi za, Wiese s katastrsko številko parcele, površino v oralih in klaftrih ter oznako pripadajočega razreda. Sledi overovitev: Für den richtigen Auszug. K. K. Steueramt Sesanna am 30 Juni 1870 z dvema podpisoma: Schwara ... in Peter . . . Overovitev prekriva kolek za 50 krajcarjev z letnico 1870. Ob podpisih je še žig: I[MPERIALEj R|EALE] UFF[ICIO] DELLE IMPOSTE IN SESSANA.
1883 Zvezek 19,1 x 25,1 cm, ki so mu bile odtrgane platnice in ki so mu prvi in zadnja
'Primorski slovenski biografski leksikon I, 547.
'Poleg zemljevida Tržaško ozemlje 1978 sem upošteval pričevanje starih Rojančanov in Opencev, ki sem jih izpraševal o tem I. 1983 in, v posameznih primerih, do 1990.
dva lista raztrgani; na prvih dveh neoštevilčenih straneh je nekaj zapisov v nemščini in italijanščini s težko čitljivo pisavo Antona Hrovatina, naslednji dve neoštevilčeni strani sta prazni, od pete, oštevilčene s št. 1, ki se ponovi na naslednji strani, in na naslednjih 30 straneh, oštevilčenih 2-31, je s kaligrafsko pisavo napisan popis zemljiške posesti Matevža Hrovatina, Antonovega brata. Ker je Matevž umrl 26. 6. 1881, o čemer priča Rodbinsko deblo, ki gaje sestavil Župni urad sv. Jerneja na Opčinah 14. 4. 1903, je popis veijetno nastal pred Matevževo smrtjo. Na koncu popisa sledi še veliko strani z zapisi Antona Hrovatina, ki so pogostoma datirani 1883.
Popis posesti, v italijanščini, uporablja stalno shemo; tu bodi prepisan le opis prvega zemljišča:
Rojano N[umero] Tav[olare] 685 N[umero] Catas[tale] 1056 Vigna den[ominajt[a] per Staizi Mortesin Kl[a]f[terl quadjrati] 78.75
Possiede
Matteo Hrovatin di Matteo qluo]n[damj Lazzaro Senza Passivi
Verjetno je popis služil Antonu Hrovatinu, ki je po bratovi smrti postal lastnik njegove posesti. V poznejših Antonovih zapisih nisem več srečal nobenega ledinskega imena. Avtor tega popisa je Carlo Bazzanella, gl. o njem niže p. g. »pred 1887«.
1884 Spričovalo o kupoprodajni pogodbi za gmajno P ugled med prodajalcem Jožefom
Hrovatinom, ki se je podpisal s križem, in kupcem Jakobom Hrovatinom iz Opčin, priča
Sosizh Jakomo, napisano Opčina dne (prostor za dan je prazen) Marža 1884.
t
1884b Spričalo o posojilu za tiste štir od mene kuplene kose grunta po imenu jasni verh, babenca, rauna in stenašce, napisano Opčina 27. malega serpana 1884; podpisano Saldato di tutto il mio avere Giovanni Raubar— Malalan Biaggio.
Pred 1887 V črno platno vezan zvezek 27,7 x 40,3 cm s popisom zemljiške posesti Antona Hrovatina. Na prvi strani s tiskovno gotico ročno posvetilo All'Illustrissimo Re-verendissimo Signor Parroco Canonico Monsignor Antonio Hrovatin. Ob spodnjem robu je podpisan Carlo Bazzanella: po pisavi je moč ugotoviti, da je tudi avtor nepodpisanega podpisa posesti Matevža Hrovatina iz I. 1883. Na naslednjem listu je kazalo (Indice) s seznamom parcel v Rojanu (Rojano) in na Opčinah (Opcina) z nekaj ledinskimi imeni. Od naslednjega lista naprej (oštevilčeni so 1-38) sledi popis zemljišč po ti shemi:
Rojano Realità Tavolare N 681 № Catas[tale] : 1053
Qualità: Bosco denom[inato] Bajardavez in Mortesin dimensione Kl[a]ft[er] quad[rati]: 923.28 Confini: S[ettentrione] Villa di Opicina L[evante] 680 M[eridione] 680 P[onente] 682
Possiede Don Antonio Hrovatin di Matteo q[uonda]m Lazzaro In virtù di Scrittura d' Assegnamento 23 agosto 1847, intavolata sub pres ... 11 dicembre 1847 № 26980, Rip[. . ? . .] 27 dicembre 1847, Tomo 4f[oglio] 271.
Število ledinskih imen je omejeno. Vsi drugi viri skupaj torej komaj izpopolnjujejo najbogatejši vir iz leta oz. izpred leta 1883.
1900 31/5 1900 Časna Pogodba na Opčinah Kara sta naredila Janez sosič od pokojni ga Jerneja sosič št 91. in Katerina Hrovatin št 69. iz tem pogojem Jaz zgorej podpisani prodam svoj grunt imenovano babeca. kari imam od pokojniga očeta (prečrtano: Karini, nad prečrtano ime napisano:) Katerina Hrovatin št 69. za 50 g[o]l[dinarjov] Avstriskaske (sic) veljave reci Pedeset goldinarjov da oni so gospodarji od zdaj napreji iz tem sklenem in se konte nam pred priči Kupec Katarina Hrovatin Prodajalec Sosič Janez Priča Kristijan Sosič Priča Franz Vremez
Vse, s podpisi vred, je napisala ista roka: verjetno je to prepis uradne pogodbe.
1914 Rkp. Posnetek / iz zemljiške knjige d. o. / Opčine T. št. 157 in 162. s kolkoma po 1 krono in ovalnim žigom /. R. GU1DIZIO D1STRETTUALE / 21. IV. 14. / TRIESTE v obsegu pole z opisom nekaterih parcel na prvi in drugi strani, tretja in četrta sta nepopisani; na koncu druge strani linearni žig ZEMLJ1ŠKO-KNJ1ŽN1 URAD / ces. kr. okrajne sodnije za civilne stvari odd. Xl. / v Trstu dne 6. junija 7914., okrogli žig CES. KR. OKRAJNO SODIŠČE / ZA CIVILNE STVARI / TRST in nečitljiv podpis.
Tri ledinska imena (pascolo den[ominalto Stenasza, Campo den[ominaJto per tam malle Kalle in Pašnik . . . imen[ovanjo pri Ucijakom) so dragocena.
MGI 1868 Umgebung von Trieste nach einem Originale des Generalstabs-Abteilung der 7ten Truppen-Division, photholithogralirt im k.k. Militär geografischen Jnstitut, 1868, hrani Državni arhiv v Trstu, sign. Misc. A/460.
TO Tržaško ozemlje, Zemljevid s krajevnimi in ledinskimi imeni in Seznam imen, Ljub-ljana-Trst, 1978. Zemljevid in seznam mikrotoponimov za današnjo tržaško provinco »je prva tovrstna obdelava slovenskih tal«. »Na pobudo in po zasnovah Zorka Jelinčiča« je Publikacijo »pripravil odsek za slovenski jezik pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Avtorji imenskega dela [so] Robert Petaros, Ksenija Levak in Gojmir Budal«. Uvod govori
o uporabljenih »sodobnih znanstvenih metodah« in omenja strokovno pomoč »pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in na filozofski fakulteti v Ljubljani«. »Zemljevid ima prvenstveno in poudarjeno študijski pomen. Prišel bo prav kot orientacija in gradivsko oporišče tako jezikoslovcem kot zgodovinarjem in etnografom«.
Kljub tako visokim poroštvom je seznam imen za jezikoslovce komaj uporaben: povsem manjkajo naglasna znamenja (in že to samo dejstvo diskvalificira »znanstveno« delo), poknjižene oblike imen so pogostoma samovoljne in knjiženje ni izvedeno dosledno in s sprejemljivimi merili, premaloštevilne narečne imenske oblike, ki bi morale imeti v znanstvenem delu prvinsko težo, so zapisane brez za jezikoslovca nepogrešljivih ločevalnih znamenj, ki edina lahko posredujejo jasno glasovno podobo imena, namesto redukcijskih samoglasnikov uporabljajo avtorji izključno apostrof (Proti p'tu'ke), pri sestavljenih imenih jukstaponirajo poknjiženi in narečni del (kar spet ponazarja pravkar navedeni primer); tudi v nesestavljenih imenih večkrat mešajo narečni in poknjiženi del (v Luok\>a, Lu'fo'a zadeva poskus, posredovati narečno izreko, le prvi samoglasnik oz. dvoglasnik, medtem koje At knjižni zapis, saj tu izgovarjajo qu; fonetični zapis naj bi se glasil Litequa). Pri stotinah takih nejasnosti in napak se sprašujem, kolikšen je delež SAZU in Filozofske fakultete v Ljubljani. Brez osebnega poznavanja dejanskih narečnih imenskih oblik in brez nove raziskave na terenu je torej Tržaško ozemlje prav malo uporabno.
INF Skupina rojanskih in openskih informatorjev, rojenih pretežno v prvih letih našega stoletja, ki jih ne navajam imensko in se jim tu zahvaljujem za dragoceno sodelovanje.
Repertorij
Babanca: 1883 pascolo Babenza; 1884 babenca; 1900 babe ca; TO F5 Babnica, Bab'nca ob vzhodnem robu Opčin na severni strani bazovske ceste. — Izpeljano iz občnega imena babina (Pleteršnik: 2) die Erbschaft Meg. prim, dedina); to je parcela, podedovana po stari materi oz. po ženski liniji. V tržaški okolici prim, podobno ime Diedanca (gl. P. Merkù La toponomastica del Comune di Duino-Aurisina, Devin-Nabrežina 1990, str. 31 in 144).
Bajârdavac: 1883 bosco Bajardavez; pred 1887 bosco Bajardavez in Mortesin; TO F6 Bajardovec v Rojanu med Mortežinom in Potočičem; drugi na Vrdeli; INF pozna ime na Bajârdah za kraj pri Vrdeli, znan danes kot Cascina delle Rose po imenu tamkajšnjega motela. — Očitno gre za bivše posesti tržaške družine Baiàrdi: prvo ime je sestavljeno z dvojnim obrazilom -ov- (z akanjem -av-) + -зс, drugo'je menda istovetno z množinsko priimkovno obliko, pogostno pri toponimih mlajšega izvira.
Bleznice: 1883 campo, pascolo per Blesnizza, campo, bosco Blesniza, campo Blisniza; pred 1887 pascolo, campo, sasso Blesnizza; TO E5 Bleznice, Blez'nce južno od Opčin na severni strani državne ceste 202; INF Bleznice, u Bleznkah. — Zaradi izredno omejenega vpliva nemških pisnih konvencij pri pisanju slovenskih imen na Tržaškem skoraj ne pride v poštev razlaga, ki to ime istoveti z občnim imenom pleznîca; zaradi naglasa je težko izhajati iz osnove blèz-, ki na Primorskem tekmuje z osnovo bliz-lbUz- oz. iz prid. blîzen, ki tekmuje z bližnji; slednji je izpričan v toponomastiki, prim. ESSJ 1,28; osamljen primer na Tržaškem narekuje previdnost pri razlagi.
Cerôuc: 1833 campo, pascolo, bosco Zerouze; TO D4 Cerovec, Cerovc severno od državne ceste 202 ob odcepu proti Vejni; Bekarjeva Netka (r. 1901) pomni, da je oče —
nečak Antona Hrovatina — imel tu posestvo in da je pravil gremo na Ceróuce; druga INF me je opozorila na drug mikrotoponim ob vzhodnem robu samih Opčin ob cesti, ki se zahodno od železnice odcepi od proseške ceste in pelje v Repen, na Ceróuci, ki ga TO ne pozna. — O pogostnem fitotoponimu in ledinskem imenu Cerovec prim. ESSJ 1,62 in SVI I, 102; TO pozna ta mikrotoponim še trikrat (B-C2, D3, C2).
Dolina: 1883 bosco, campo Dolina per Repen[s]ke Zeste; morda istovetna s TO F4 Dolina, D'lina severno od Prčedola. — O tem pogostnem ledinskem imenu, ki sovpada z občnim imenom, prim. SVI I, 142 s. v. »Dol«; TO pozna še 56 drugih ledinskih imen Dolina, samih ali sestavljenih, in 13 množinskih Doline, prav tako samih ali sestavljenih.
Doučič: 1883 bosco Docizi, campo Dousizi, prato Doucizi; TO E5 Dolčič, Doučič med Opčinami in Openskim vrhom; INF Doučič. — Dvojna manjšalna oblika iz dôl, sestavljena z obrazilom -зс ali -?k + -ič; prim. SVI I, 132 s. v. »Dol«.
Frčava njiva: 1883 campo, bosco Fertschiava Niva, bosco Fertziava Gniva; TO E5 Frčeve njive na zahodnem robu Begunskega naselja; INF Frčeve njive po vzdevku Frč (prim, zvoni ta staremu Frču); med vasjo in vojašnicami. — Svojilni pridevnik z -ov (z akanjem -avj je izpeljan iz vzdevka Frč iz osnove hrč- (hrc-, hrk-) oz. njene narečne du-blete frč- (frc-,frk-); pahljača pomenskih obrazložitev za tak vzdevek gre od onomatopeje do zoonimov in fitonimov in do prenesenih pomenov, prim. Pleteršnik, vsa gesla s temi osnovami, in ESSJ 1,131 s. v. »frkati«, 202 s. v. »hrček I«, »hrček II« in 203 s. v. »hkrati«.
Gospodna: 1870 Wiese in Gemeinde Vogle: Gospodna; 1883 Gospodna; TO 0. — Pridevnik gospódnji ima v Pleteršniku dve razlagi: 1) des Herrn (Gottes); 2) Herren-, Čeprav ni izključiti prvega pomena, zakaj zemljišče je bilo v preteklosti lahko lastnina kakega cerkvenega posestnika, se mi zdi bolj sprejemljiv drugi pomen: zemljišče je bilo lahko posest kakega duhovnika. K pridevniku si moramo misliti še samostalnik »njiva«, »senožet« ali podobno. Enako je razlagati TO C3 Gospodova griža, G'spud'va griža.
Grgava dolina: Pred 1887 bosco, campo Ghergava Dolina; TO 0. — Grgava ograda: 1883 pascolo, campo Ghergava Ograda; TO 0. — Obe občni imeni dolina in ograda, sta izredno pogostni v mikrotoponomastiki tržaške okolice. Svojilni pridevnik z obrazilom -ov (-av) je istoveten s hišnim imenom Гг/avi na Réni sredi starih Opčin. Hipokoristik Grga (Gregorius) je bil očitno v preteklosti zelo razširjen v tržaški okolici, o čemer priča danes pogostni patronomični priimek Grgič z epicentrom v Gropadi.
Hrovatmavpc: 1883 orto Crovatinavez Vert; TO 0; morda je istoveten z MGI 1868 Krovatin Dol J V od Opčin. — Svojilno ime z dvojnim obrazilom -ov- (-av-) + -зс se navezuje na star openski priimek Hrovatin. Pritaknjeni Vert je tavtološka ponovitev opisnega ape lati va orto.
Jasni vrh: 1884 grunt na Opčinah: Jasni verh; TO 0; INF od Jeplence čez železniško progo proti Fernetičem.
Jé7enca: 1883 pascolo, campo legoniza Dolina; TO F5 Jegnica SV od Opčin na V strani sežanske ceste. — Sestavljeno z obrazilom -ica in iz jûgno.jàgno, značilno za slov. jugozahod (prim. ESSJ I, 186 s. v. 'gumno I') s pomenom 'prostor za gospodarskimi poslopji, prostor okoli hiše'; bližina zemljišča zaselku omogoča to razlago.
Jelavàia: 1883 bosco, pascolo Savod u Jellavatzia; TO E4 Jelovača, Jelavača SZ od Opčin meji z E4-5 Zavodom; INF Jelavdče. — Dendronim jéla je postal pogostna podstava za toponime in mikrotoponime, ki zelo pogostoma izhajajo iz razširjene osnove jelov- (z
akanjem jelav-), prim. SVI I, 238 s. v. »Jela«. Posebnost našega mikrotoponima je formant -ača.
Jeplénca: 1883 bosco Ieplenza, prato Ieplénza, campo leplenza; TO E4, F5 Jeplenca in še štirikrat poleg dveh množninskih oblik Jeplence in dveh Jepljenca (sic); INF Jeplénca pri fojbi 149 ob prvem železniškem nadvozu na repentabrski cesti. — Iz apno s pridevniškim obrazilom -n in samostalniškim -ica z disimilacijo n-n > l-n in narečno predjotacijo a- > je-, prim. SVI I, 37 s. v. »Apnenik«.
Jérkatau dou: 1883 pascolo lerkatuvem Dulle, campo Ierkatavem Dulle, prato lurka-tavem Dulle; TO F5 Jerketov dol, J'rk'tov dol južno od Banov; INF Jérketou dou severno od državne ceste 202 proti nekdanjemu nemškemu pokopališču, kjer je zdaj camping. — Svojilni pridevnik iz ljubkovalnice Jerko (Bartholomaeus) z obraziloma -t + -ov (-av). Zapis lurkatav- izdaja paraetimološko naslonitev na ljubkovalnico J ur ko (Georgius); kraški naglašeni ü postane ü in zanj ni pričakovati zapisa z e.
Jurkouc: 1883 v i gna lurcouze na Proseku; TO D4 Jurkovec, Jurkovc nad Presekom in Grljanom. — Z dvojnim obrazilom -ov (tu smo zunaj področja openskega akanja!) + -зс izraža lastnino; izhodišče je hipokoristik Jurko (Georgius); enako TO C2 Jurkovci in G6 Jurkovka.
Karbonâra: 1883 bosco Carbonaro; TO E5 Karbonara pri Piščancih. — Romansko ime gozda v neposredni bližini mesta kaže na obstoj oglenice; slovenska ženska imenska oblika ima lahko različne utemeljitve.
Kldčarjauca: 1883 campo, sasso nudo Kluziariouza; TO E5 Klečarjevca pri Brdini na Opčinah. INF Klečarjeuca na Strluâqui v vasi proti novi železniški postaji; Kbëârjeve je hišno ime na Opčinah. — Klučaravac: 1883 bosco Corona Kluziaravez; TO 0. — Obe imeni sta s svojilnim obrazilom -ov- (-av) + -ica oz. -зс izvedeni iz samostalnika ključar 'čuvar cerkvenih ključev', prim. ESSJ II, 43 s. v. »ključ I«. Nemogoče mi je ugotoviti lego drugega mikrotoponima, zato tudi ne znam razlagati zveze Corona Kluziaravez. Je šlo morda za nekdanjo posest gospode Kronau-Hren? Nanjo spominja še mestni mikrotoponim Coroneo, danes Via del Coroneo.
Kne/.išče: 1870 Wiese in Gemeinde Vogle: Knesiszhe; 1883 K .. . zhe (nečitljivo). — Parcela je onkraj današnje državne meje in je zato v TO ni. Iz edinega čitljivega zapisa ni moč razbrati točne glasovne podobe imena (morda Knežišče?). Morda iz priimka Knez, pogostnega na Krasu? Prim. ESSJ II, 48 s. v. »knez«. (
Kržišče: 1883 bosco na Kersiszie, pascolo Kersiszie; TO F4 Križišče, Kržišče pri Repentabru? Sicer v TO še štirikrat. — Prim. ESSJ II, 94 s. v. »križ«.
Labadulne: 1870 Wiese mit Holz in Gemeinde Vogle: Globodolni; 1883 Globodolni; TOO; INF Labadulne, ' z Labadul(ç)n. — Edina gotovost vejja prvemu delu v tem zloženem imenu: v obeh zapisih iz prejšnjega stoletja je začetni g pritaknjen ob paraetimološki razlagi imena, zakaj noben začetni g (7) ni v pisavi izginil niti v romanskem pisnem območju, kaj šele pri živi izreki v tržaški okolici! Ker slišim Opence to ime izgovarjati že čez trideset let, ne dvomim o paraetimološkem značaju začetnega g (pri obeh zapisih) in moram imeti za edino živo obliko prav Labadûlnç. Nenaglašeni a je tu lahko posledica akanja. Primerjava z imenom Labadnica (SVI I, 321), »del podzemeljske struge Škocjanske Reke (Timava), nem. Lindner Grotte, ilalj. Grotte di Trebicen (sic). Turistično nem. in italj. ime je brez dvoma mnogo mlajše kakor slovensko, ki kljub slovanskem sufiksu -6niča ne more
biti slovanskega izvora. Ime je brez hist, zapisov, vsak poskus razlage bi bil dvomljive vrednosti.« Težko je najti zvezo med našim imenom in nekaterimi fitonimi: loboda ali lobóda, lobódica, lobodîka, labódelj (ESSJ II, 147): v vseh teh primerih je etimologija nejasna in celo besedni izvir ni gotov. Zato se pridružujem Bezlaju, ko pravi: »Vsak poskus razlage bi bil dvomljive vrednosti.« — Morda so naslednji mikrotoponimi v TO sorodni z našim: G5 Labadošca, tudi G5 Labodnica, Lab'dnica (= Grotta di Trebiciano) in A1 Labovi.
Ledina: 1883 pascolo, orto d'erbaggi per Ledina; TO E4, F5 in še trikrat Ledina (dvakrat L'dina, trikrat v množinski obliki Ledine); INF Ledina za Prosvetnim domom, kjer je nekoč bila velika dolina, saj je obsegala tudi del današnjega dvorišča Prosvetnega doma. — O pogostnem mikrotoponimu prim. ESSJ I, 333 s. v. »Ledine«.
Leosze Gnive: 1883 campo Leosze Gnive; TO in INF 0. Po vsi priliki imamo opraviti z nerodnim, napačnim ali izmaličenim prepisom. Morda se za to obliko skriva mikrotoponim INF Lûzce v zahodnem delu vasi pri današnjem baru Istria na proseški cesti, morda Zlanjiva pred gasilci onkraj ceste, kjer je danes igrišče baseballa. Prvi mikrotoponim je množinska oblika manjšalne oblike za luža, prim. ESSJ II, 158; drugega ne znam razložiti.
Mali kau: 1883 campo per ta malle Kalle; 1914 campo per tam malle Kalle; TO 0. — O mikrotoponimu prim. SVI I, 246 in ESSJ II, 10 s. v. »kal П«. Mikrotoponim Kai je v TO prisoten petnajstkrat, enkrat v množinski obliki Kali.
Markezétavsc: 1883 vi g na, pascolo Marchesettavez in Mortesin; TO 0. — Svojilno ime z obrazilom -ov- (-av) + -зс se navezuje na mestni priimek Marchesètti.
Mladica u Stäjcah: 1883 campo Mladiza u Staizach; TO 0. — Za mikritoponimom mladica pri Bezlaju ne najdem podatkov; med pomeni, ki jih za mladica navaja Pleteršnik, se mi zdi, da pride v poštev »2) seno tretje košnje, mlada detelja«. Prim, še Stajce.
Mortežin: 1883 vigna per Staizi Mortesin; vigna Mortesin; campo, pascolo Mortesin; campo Mortesin; pred 1887 vigna, pascolo Mortesin (Rojano); vigna Mortesin; vigna, bosco Mortesin; bosco, campo Mortesin; dejansko gre za parcelo, ki obsega gozd, polje ter, sredi polja, vinograd (vigna facente parte del pascolo denominato Mortesin); TO E5 Martežin je ime potoka v Rojanu; INF potoku je ime Puâtgk. — Najstarejši datirani zapis, s katerim razpolagam, je 1421 in contr ata M ortissini... vinea,3 za potok pa 1822 Potocco Martisin.4 Zapisi s prehodom o > a so lahko nastali pod vplivom slovenskega akanja, ki je značilno za Opčine in menda znano tudi v Rojanu. SILA, 13 piše Mrtežin, a njegovi zapisi so vse prej kot zanesljivi; CAVALLI, 172 ima v svojih registrih iz XV stoletja tudi vigna in Mortisino. Doria5 navaja, ne da bi navedel kake letnice, zapise Mortisin, Murti-sin, Martesin in obliko množine s -s Mortisins; izvaja Murtisin < *MURTICINUS; iz te — po njegovem primarne — oblike izvaja, z metatezo likvide r, Montorsino, moderno ime potoka v Rojanu. Toda ime Montorsino se pojavlja v virih — po podatkih, ki z njimi razpolagam — več kot stoletje pred M orte sinom: 1311 in c ont rata que dicitur Monteorsino,6
'Arhiv benediktinskega samostana Svetih Mučenikov (odslej SSMM), ki ga hrani Državni arhiv v Trstu, katapan 673, c. 40r.
4Mappa censuaria della Comune di Gretta, Krapf, Winter, 1822, nahaja se v Fondo Marenzi pri Državnem arhivu v Trstu.
5Mario Doria, Ai margini orientali della friulanità, v: Ce fastu? XXXVI, Udine 1960, str. 10-38.
"SSMM, 673, c. 31 r.
1329 in contrata de Montursin,1 1344 in contr ata Montorsini,8 1345 vineam in contrata Montursini,9 v italijanskih regestih 1376 contrada di Montorsino,10 v XV. stoletju vigne di MontorsinoČe se to ime pojavlja 110 let pred Mortesinom (in hipoteza velja do trenutka, ko bi z novim zgodovinskim gradivom ovrgli to kronološko zaporedje), je potem Monteorsino/Montursin videti starejše, primarno ime, izraženo v italijansko-beneškem in v tergestinskem registru, iz katerega je imenska oblika Mortesin(o) lahko nastala kot narečna oblika — verjetno tergestinska, vendar ne moremo izključiti primarne ali vzporedne slovenske matrice pojava — z metatezo sonornikov in hkratno elipso enega med njimi n-r-n > r-0-п; e v drugem zlogu bi lahko bil — v Trstu v XV. stoletju že gotovo! — produkt moderne vokalne redukcije, vendar je zanj menda iskati primarno razlago pri romanskem vokalizmu.
Mortežin (?) ta gurenji: 1883 campo Mortesin tu guregni; campo Gurogne Mortesin; campo, bosco Gurigne Mortesin; campo Gungne Mortesin; campo Gurigne Mortesin; campo, pascolo na guregnem Mortesin; pascolo, campo Guragne Mortesin; TO 0. — Gornji del Mortežinske posesti, ki je spadala k Rojanu, je že spadal k Opčinam. Opozarjam na pridevnik gurenji, zapisan pravilno, približno in napačno na več načinov.
Njiva na Mrč: 1883 pascolo Gniva na Mertsch; campo na Mertsch Gniva; TO 0. — Podobni imenski obliki v TO, ki bi nam tu lahko služili za primerjavo, sta E5 Mrčin in F5 Mrčji dol (sic), ki ležita razmeroma vsaksebi. Toda prav v tem Mrču se verjetno skriva ključ za razumevanje Mrče(n)dola.
Mrčedču: 1883 campo Marcedon; pascolo, campo Marcedon; TO F5 Mrčji dol, Mrče dol; INF u Mrčedou; 'z Mrčedtila/Mrčendula, na Mrćediilę/Mrćendiilę. — Sklepni -n v obeh zapisih iz 1. 1883 je očitna napaka pri prepisu, ki jo je zagrešil Italijan, ki sam ni bil vešč slovenščine in ni poznal ledinskega imena; isto velja za njegov prepis Parcedon, gl. p. g. Parčedou. Obliki v TO sta očitno analogični po zgledu Prčji dol, Prče dol, vsekakor nezanesljivi učeni rekonstrukciji. V razliki od Prčedou v tem primeru ne razpolagamo z bogato zgodovinsko kazuistiko. Vendar je ime očitno podobno Prčedolu po svoji obliko-slovni zgradbi, o tem je najzanesljivejša priča primerjava oblik, ki jih imam od INF. Tudi v tem primeru je torej izhajati iz pridevnika *mrčen z obrazilom -en iz samostalnika mrč (ali iz imena/vzdevka Mrč), ki smo ga pravkar srečali v ledinskem imenu Njiva na Mrč. Tu se ustavim in predajam problem etimologom.
Ograda nad Vočaki (?): 1883 bosco, campo Ograda nad Uziaki pri Opčinah; TO pozna 16 mikrotoponimov Ograda, narečno U'grada, Uf)grada, Uagrada, med temi eno Ograda Riolina, V' grada Riolina in dvanajst množinskih imen Ograde, narečno U' grade, Ugrade, Uagrade, med katerimi ni moč istovetiti Ograde nad Uočak; INF Ograda nad U očak, dolina, kamor so Openci hodili po pitno vodo.
Ograda pri rauni: 1883 campo Ograda per Raune.
7SSMM, 668/2.
"SSMM 673, cc. lv in 4v.
4Delia B 1 o i s e. Testamenti trecenteschi delle XIII casate, v Areheografo triestino LXXXIX,
Trieste 1980, str. 5-74.
"'Lucia P i 11 o n, La fondazione delia 'cella' di Trieste dalle origini alla metà del Quattrocento,
diplomska naloga iz srednjeveške zgodovine, Tržaška univerza, akademsko leto 1977-1978.
" Jacopo C a v a 11 i, Stipendiari della repubblica rammentati nelle carte dell'archivio diplomatico
di Trieste tra il 1370 e il 1380, v Areheografo Triestino NS XIII (1887), 430-458.
Ogradca: 1883 campo, pratto, pascoli Ogradza; pascolo, prato Ogradza; TO pozna devet mikrotoponimov Ogradica, narečno Uogradica, Ugradca, U'gradca, Uagradca, toda našega mikrotoponima med njimi ne moremo istovetiti; INF Uoyrâce vzhodno od sežanske ceste na višini odcepa proti Repentabru.
Ogradica: 1870 Wiese mit Acker in Gemeinde Grossreppen: Ogradiza.
Ogradina: 1883 prato, campo Ogradina Niva, pascolo Ogradina; pred 1887 campo. pascolo Ogradina; TO 0. — O pogostnem mikrotoponimu ograda in iz nje izvedenih oblikah ne najdem omembe pri Bezlaju; Pleteršnik p. g. ograda razlaga: 1) = ograja; 2) ein eingezäuntes Stück von Feld oder Wiese; ne pozna gesel ogradica in ogradina, pač pa geslo ogrodnica 'majhen, ograjen pašnik'. Za imenske determinative gl. p. g. Uočak in Rauna.
Prčedou: 1883 bosco Parcedon; TO F4 Prčji dol, Prče dol, it. Conca Percedo; INF u Prčeddu, 's Prčediila/Prčendiila, u PrcedûlçlPrcendûlq. V reviji La nostra speleologia, n. 10— anno IV — giugno 1983, ki jo v Trstu izdaja Club alpinistko Triestino — Gruppo Grotte, je Maurizio Radacich objavil poročilo z naslovom Sull'origine del toponimo »Per-dedol«, v katerem navaja še naslednje vire: XVI. ali XVII. stol. Pertidol; 1643 Partiche dou; 1649 Pertidol; XVII. stol, Pertidol; 1701 Perichian-dol; 1767 Nad-Perichien-dolle; na podlagi tega gradiva sklepa, da pomeni ime »dolina delle perticazioni« po srednjeveški dolžinski meri it. pèrtica = m 2,96, ki je mestnim oblastem služila pri določanju meja zemljiških posesti. — Bezlaj v SVI II, 81 p. g. Peračica navaja po Sili Perichian dou, Parcedou in izvaja ime iz glagola *perti, *p6rp/perp 'sich bewegen', na koncu pa dodaja: »Pri imenih nuper-, pir- je možnih toliko osnov, da nobena razlaga ne more biti popolnoma nedvomna.«
Vse doslejšnje razlage12 so videti bose. Mnenje, daje ime istovetiti z zvezo 'prčji dol', prevladuje v domačih slovenskih virih in sam zapis v TO to razlago podpira, a je gotovo paraetimološka: v Prčedolu — ni ga Tržačana, ki bi ne poznal te z gozdom porasle vrtače z jezercem na dnu, obdane s širokimi pašniki, kamor so Openci nekoč gonili živino na pašo — ni bilo menda nikoli bivališč, kamor bi Openci gonili koze k prču. Jezerce na dnu vrtače je v preteklosti baje služilo kot napajališče lipicancev, saj je kobilarna oddaljena od Prčedola le nekaj kilometrov. Enako neobstojna je Silova razlaga »dol peric«, ki se občasno pojavlja v literaturi: mimo oblikoslovne neustreznosti naj zadostuje ugotovitev, da so perice v tržaški okolici vedno prale v tekočih vodah, nikakor ne v kalih in v tem jezercu. Enako neustrezna je iz oblikoslovnih razlogov razlaga iz pèrtica.
Najnaravneje se mi to ledinsko ime zdi razlagati iz besede prča, o tem gl. Pleteršnik II, 216 p. g. 2. prča: »f. der Weidenstrick: kravo na prči pasti, Zil.-Jarn. (Rok.)«, oz iz iz njega izvedenega pridevnika *prčen: pridevniško obliko na -en izpričujejo in ohranjajo 1701 Perichian-dol, 1767 Nad-Perichien-dolle in primeri z -n- pri INF. Vse ostale oblike lahko imamo za analogične, paraetimološke ali zgrešene. Vrbove prče so gotovo izginile v tržaški okolici v času, ko je mesto s svojo prvo vrvarno (ustanovljeno 1. 1763) lahko oskrbovalo okolico, in je zato razumljivo, da je z ročnim izdelkom vred s tržaške okolice izginilo tudi poimenovanje zanj; vendar obširni pašniki okoli vrtače, porasle z gozdom in s kar obširnim jezercem na dnu, ki je živini zagotavljalo pitno vodo, upravičujejo domnevo, daje tu obstajala ta praksa in z njo ustrezno poimenovanje; na dnu vlažne vrtače so rastle
l20 tem gl. Pavle M e r k ù, Percedo( 1), v Alpi Giulie, Trieste 1991, n. 84/2, str. 109-112.
in rastejo vrbe in edino tu so Openci lahko našli surovino za prče.
Pugled: 1884 gmajna na Opčinah: Pugled; TO E4 Pugledi, Pugled'; INF yrén na Pitflad, s Puflada. — Prvotni pogled je znan kot ime hriba, zemljišča in senožeti v slovenskem prostoru, tu in zunaj njega je večkratno ledinsko ime v izvirni in izpeljani obliki.13
Râuna: 1884 grunt na Opčinah: Rauna; TO pozna sedemkrat Ravna, trikrat Ravne, narečno dvakrat Ravn', nobeno od teh ledinskih imen ni istovetiti z openskim; INF na Rôuni; na Râuni, Briščkova Râuna, slednja zahodno od vojašnic v smeri proti Briščkom. — O pogostnem občnem imenu râvna v slov. mikrotoponomastiki prim. SVI II, 143 p. g. Ravnik.
Stâjca, Stâjce: 1883 v i gna per Staizi Mortesin; bosco Staize, campo Staiza; pred 1887 bosco per Staize pri Rojanu; bosco Staize, campo Staiza; TO E3, E4 pri Piščancih (s tem mikrotoponimom je torej istovetiti rojanski mikrotoponim v starejših dokumentih), E5 pri Repniču; prim, še geslo Mladica u stajcah. INF Stâjca v Rojanu, kjer se danes srečata Via S. Davis in Via degli Apiari. — O stâja in iz njega izvedenih mikrotoponimih gl. SVI II, 217.
Stâra loqua: 1883 campo, pascolo per Kalle stari Loque; TO 0; INF Strluâqua. Podobno ledinsko ime je Lôquica pri openskem pokopališču. — O lokva prim. ESSJ II, 149 in SVI I, 356. Mikrotoponim Lokva je na Tržaškem pogosten, TO navaja eno Lokev, trikrat Lokva, Luokva, enkrat Lokva, Lukva, enkrat pa množinsko obliko Lokve, Luokve. Nobenega od teh ne morem istovetiti z opensko Staro lokvo.
Stenašce: 1884 grunt na Opčinah: Stenašce; 1914 pascolo Stenasza; TO 0; INF Stenašce južno od bazovske ceste, vzhodno od karabinjerske postaje. — Osamljeno ime, ki mu ne najdem zadovoljive in verjetne razlage, čeprav je videti posredno ali neposredno izveden od sténa. Kraj je danes v celoti pozidan in ni več moč ugotoviti, kakšen je bil pred sto leti.
Škavanca: 1883 pascolo, campo Scavenze, Dolina u Savenza (?), Scaugne, Scavonze; TO F5 v seznamu, a E5 na karti Škavnica, Škav'nca; INF Škavsnca, kraj u Vénah, kjer je danes Villaggio del Fanciullo. — Pleteršnik navaja škavec = škavec »der Tresterwein; prim, ben.-it. vin scavezzo = vin adacquato (Štrekelj, Arch.)«. Mikrotoponim je lahko izvedenka iz te tujke.
Trnóuca: 1883 bosco Ternouze; TO F5 Trnovica, Trnovca, sicer še dvakrat. — O tem pogostnem (mikro)toponimu gl. SVI II, 274 p. g. »Trnavji«.
Vočaki: 1883 pascolo, campo Ozialki Dolina; bosco campo Ograda nad Uziaki; prato, campo Uziaki; 1914 imenovano pri Ucijakom; TO 0; INF Oyrâda nad IJočak, dolina, kamor so Openci hodili po pitno vodo. — Za razlago prideta v poštev vsaj dve možnosti: ali zoonim óvca (*ov6c- + jak-) ali okô »okroglast zaton z enim ali več izviri na dnu ob straneh« (gl. SVI II, 59 p. g. »Očik«, pri katerem so razvidne težave za razlago takega imena).
Véna: 1883 bosco, campo Venna; TO F5 Vene; INF Véna, u Vénah, kjer je danes Villaggio del Fanciullo. — Italijansko ime za ves kraški rob sovpada z véna 'žila', ki nastopa v konkurenci s tergestinsko obliko véjna, kakršno rabijo na Proseku in Kontovelu.
13Za ta podatek in nekatere druge se zahvaljujem Alenki Šivi c-D ularjevi, h kateri sem se zatekel, ker ESSJ še ni prekoračil črke o.
Vršič: 1883 prato, campo, bosco Versitsch; TO E4 Vršič, Vrs č, sicer še petkrat, enkrat v množinski obliki Vršiči, Vršiče. — O tem pogostnem (mikro)toponimu gl. SVI II, 317 p. g. »Vrhovnik«.
Vrt: 1883 orto d'erbaggi Verth ni nujno mikrotoponim, verjetneje je tavtološka ponovitev opisnega apelativa orto d'erbaggi; TO pozna petkraten mikrotoponim Vrt, toda daleč od Opčin, in dvakratno množinsko obliko Vrti, Vrte.
Zavod: Pred 1887 pascolo, bosco, sasso, campo u Savode, Savoda, Savod, Savode; TO E4, E5 in še šestkrat Zavod, Zav'de, v množinski obliki trikrat Zavodi, Zav'di; INF u Zâvodç.
Zâvod u Jelovača: 1883 bosco, pascolo Savod u jellavatzia; TO E4 Jelovača, Jela-vača meji z E4-5 Zavod. — O zavod v pomenu 'ein neu angelegter Wald, Waldbestand, Waldeinteil, Jagdrevier' gl. SVI II, 332 p. g. »Zavodnica«.
Gab ... Berda: 1883 Gab . . . Berda in Duttoule: prvo ime je nečitljivo.
Riassunto
Anton Hrovatin (Opicina 1803 — Trieste 1887), parroco di S. Antonio Nuovo a Trieste, ultimo cappellano del Battaglione territoriale di Trieste, consigliere municipale, insignito di numerose ca-riche e onorificenze ecclesiastiche e civili, fu uno dei più rucchi possidenti terrieri di Opicina. Nei documenti conservati dai suoi eredi compaiono alcune decine di microtoponimi tra Roiano e Opicina e pochi altri in comuni confinanti con il comune di Trieste, dei quali un terzo è già cancellato nella memoria di anziani informatori che ho potuto consultare. Alcuni dei microtoponimi citati constitui-scono reperti rari e imporatanti.
La comunicazione si articola in un'analisi critica delle fonti e in un repertorio di microtoponimi che si è cercato di spiegare.