ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER * Commerical Printing of All Kinds ENAKOPRAVN EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiaielji v: CHICAGI, NEW YORKU, DETROITU, sploh po in izven Amerike VOL. XL. — LETO XL. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 6, 1957 ŠTEVILKA (NUMBER) 26 Zadnje vesti Pusto in megleno vreme, proti večeru pa tudi nekoliko snega. To je vremenska napoved za tianes. Najvišja temperatura 40 stopinj, najnižja 20 stopinj. V Reno, Nevada, se je pripetila silna plinska eksplozija, ki, te popolnoma uničila enega iz-ttted trgovskih blokov v sredini ®testa. Domneva se, da je ek-splodiral kanalski plin. Kolikor znano, sta bili ubiti Najmanj dve osebi, verjetno pa ^ ljudje nahajajo pod razvalinami. število ranjenih ni dog-nano. Sledile so tri eksplozije ena drugo. Radi varnosti so bila izpraznjena vsa poslopja v razdalji 12 blokov. Med temi tudi •»ajvečji hotel v mestu. Škoda na lastnini bo znašala "ajmanj tri milijone dolarjev. Iz izjave, katero je dal državni tajnik John Foster Dulles na tiskovni konferenci, je mogoče sklepati, da bo jugoslovanski Predsednik Tito morda le prišel fta uradni obisk v Ameriko, Dulles je zbranim novinarjem P°vedal, da Združene države že-•ijo, da bi Tito obiskal Ameriko, ker smatrajo, da bi bil tak obisk koristen ameriškimi naporom, da bi se ohranil mir na svetu. Sam Rayburn je kot podpredsednik poslanske zbornice v Washingtonu podal izjavo, da bo da pride zakonski i uteri, ^ predvideva $25,000 letne penije za bivše predsednike ameriške republike, čim preje na gla- sovanje. Tak zakon bo bivšim predsednikom dal možnost, da svoja Postala leta živijo "v dostojanstvu in dostojnosti," je rekel Tyburn. Pilotje pri družbi Panameri-Airways, ki so imeli ta petek °akaj so ameriške til-ij Pešale cene gasolinu in "Sini petrolejskim izdelkom. Pastor bere levite županu Seja mestne zbornice Cleve-landa je sicer odobrila okrnjeni proračun, katerega je izdelal župan Celebrezze, ampak prej ko se je to zgodilo, je bil župan tarča ostrega napada, ki je prišel iz ust mladega ^Lističnega pastorja Dean Short, čigar župnija se nahaja v okrožju Hough Ave. Rev. Short je županu očital, da dovoli, da mestna občina tro-ši denar za tak luksus kot so Panameriške športne igre ali za lepšanje trgovske sredine meta, da pa skopari, ko gre za to, ali naj mestni uslužbenci dobijo poštene plače. Dalje, da tudi nima denarja, da bi se nastavili nad- MADŽARSKA ZAPRLA JUGOSLOVANSKO MEJO Vsi kraji Madžarske, ki meje na Jugoslayijo, so bili na ukaz vlade v Budimpešti označeni kot prepovedano ozemlje, v katerega je vstop zabranjen vsakemu, razen če ima za to posebno dovoljenje. Madžarske mejne straže so dobile ukaz, da streljajo na vsakega, ki bi se pojavil v tem mejnem ozemlju, ki obsega pet okrožij. Notranje ministrstvo je objavilo, da se je tam v zadnjem času videlo na tisoče ljudi, ki so oči vidno nameravali ubežati v Jugoslavijo. Madžarski radio je to označil kot nevarnost za varnost države. Izza oktobrske" vstaje na Madžarskem je pribežalo v Jugoslavijo nad 16,000 beguncev. V Avstrijo .je v tem času prispelo kakih 170,000 ubežnikov. OGENJ V LORAINU V bližnjem Lorainu je nastal zorniki, ki bi kontrolirali širje-1 ogenj v poslopju Service Overall nje slumov v tistih delih mesta, Supply Co. Ognju je sledilo več kjer bivajo revnejši sloji prebi- eksplozij. Škoda je ocenjena na valstva. okrog pol milijona dolarjev. Po- "Mr. Celebrezze, mesto Cleve- leg velikih zalog blaga, je ogenj land je bolno mesto," je dejal uničil tudi deset tovornih avto-pastor Short. "Vaš proračunski | mobilov, predlog je sladka pilula, Cleveland pa potrebuje močnih zdravil in temeljito kirurgijo." Dvorana mestne zbornice je bila polna policije in ognjegas-cev, ki so navdušeno pritrjevali, ] vsem govornikom, ki so tolkli po LAUSCHE ZGUBIL SVOJO PRVO DEBATO Senator Frank Lajische iz Ohio je imel svoj prvi govor v zveznem senatu, ko je govoril proti zakonskemu načrtu, da se županu in po proračunu, ki ga je bivšim predsednikom Združenih predložil. Pričakovali so nam-1 držav da letna penzi;ja $25,000. sveta ministrov V. A. Maljašev ki v tujini ni dosti znan. PRINC IZ IRAKA V WASHINGTONU V ameriški prestolnici se nahaja prestolonaslednik Abdul Ilah iz Irakay ki je prispel, da ga tukaj poučijo o Eisenhower-jevi doktrini za Srednji vzhod, ki ima ustaviti prodiranje Sovjetske zveze v tem delu Azije. Včeraj se je Abdul Ilah razgo-varjal s predsednikom Eisen-howerjem in državnim tajnikom John Foster Dullesom. reč, da bodo dobili izdaten povi-šek plače, to pa se zdaj ne bo zgodilo. Novi grobovi j daljnjo akcijo. Njemu sta se pridružila edino dva konservativna demokrata z juga, senator Byrd iz Virginije , in senator Thurmond iz South PREISKAVA O VZROKIH I Caroline. Potem je senat zakon-RAZSTRELBE V ski načrt sPreJel z vzlikom in ga RUDNIKU ' izročil poslanski zbornici za na- V Bishopu, Virginia, kjer je eksplozija v premogovniku druž-,■ _ _ , be Pocahontas Coal Co. ubila 37 Najdeni listek V rudarjev, federalni državni in- m špektorji iščejo, zakaj je prišlo | UlllOrU GrilUCS do eksplozije. O tem, da je eksplodiral plin, ni nobenega dvo- CHICAGO, 111. — Policija je^v ma. Kar se tiče naprav za var- nekem zapuščenem garažu, ne-nost, se trdi, da je bil rudnik daleč od kraja, kjer sta bili naj-opremljen zelo moderno. Rešilno der" trupli mladoletnih sester moštvo je po celodnevnem napo- Barbare in Patricije Grimes, na-ru prišlo do vseh trupel ubitih šla listek, na katerem sta bili na-mož in jih prineslo na površje. Pisani bese<*i "Help, Help" (Po-Nekatere izmed mož je ubila magajte, pomagajte) z začetni sila eksplozije, druge so zasule mi črkami ene izmed sester, skale, nekateri pa so se zadušili Ali gre za šalo kakih otrok, radi pomanjkanja zraka. | ali Pa za nekaj, kar bi moglo voditi k razvozlanju zločina, po- Francija ne sme izgubiti, ker je prav tako del Francije, kakor katera koli francoska provinca, so Francozi skoraj stoprocentno edini. Od tega stališča ni odstopila nobena od mnogih francoskih ^vlad zadnjih let, ne glede na to, kakršno je bilo njeno politično lice. To je tudi stališče sedanje francoske vlade, kateri načeluje socialist Guy Mollet. Mollet je pred kratkim radi položaja v Al-žiru ukazal, da se pokliče pod orožje 2550,000 rezervistov, ampak to ni omajalo njegove vlade. Mollet je izdelal obširen načrt, kako bi se v Alžir povrnil mir. V okviru tega načrta bi se razmerje med Francijo in Al-žirom znatno spremenilo in Arabci bi dobili veliko mero samovlade. Izvršile bi se tudi večje socialne in zemljiške reforme. Mollet upa, da bodo arabski nacijonalisti njegov načrt spre-eli, ampak ne glede, če ga bodo ali ne, pravi Mollet, Francija se Alžiru ne bo nikoli odpovedala. Francija bo ignorirala Združene narode Francoski zunanji minister 'ineau je v dolgem govoru pred zbornico Združenih narodov svaril, da Francija bo ignirorala vsa priporočila, ki bi jih generalna zbornica osvojila po napovedani debati o Alžiru. Francija smatra alžirsko vprašanje za notranjo zadevo. Krivdo za položaj Alžiru je Pineau zvračal na gipt, Sovjetsko zvezo in med' narodni komunizem, ki da huj-skajo domačine k terorističnim dejanjem: ta. Eden prvih, ki bo dobival podporo na podlagi novega zakona, je Richard Keys iz Columbusa, žali trupli deklic, je bila najdena papirnata škatlja, v kateri se je odkrilo ženske lase in košček človeške kože. V tej zvezi se SOCIAL SECURITY ZA POHABLJENE WASHINGTON, D. C. — Ta otroci takih staršev upravičeni ga zločina pa so sledeča, teden je urad Social Security za- do podpore le do svojega 18. le-1 Nedaleč od kraja, kjer sta le-čel razpošiljati prve čeke, do katerih so v smislu dodatka k zakonu za socialno zaščito upravičeni pohabljeni mladoletniki, ki so stari nad 18 let. Glavni upravitelj zakona za socialno zaščito Charles I. Schottland je poročal, da je bilo do sedaj odobrenih blizu 3,000 prošenj za podporo na podlagi nove določbe v zakonu, da pa bo to število pred koncem leta 1957 verjetno narastlo na 20,-000. V smislu popravka, ki ga je osvojil lansko leto, imajo otroci umrlih ali delanesposobnih de lavcev pravico do podpore, ako je njih pohabljenost taka, da so nesposobni za delo, kljub temu, da so že spolnili starost 18 let. Popreje so bili pohabljeni Ohio, ki je star 29 let. Keys je omenja, da je na glavi Patricije, bolan na cerebral palsy od svo- Grimes manjkal drobec kože. jega rojstva in ni bil nikdar spo- Policija je izprašala štiri mla-soben delati. dolefcne fante, o katerih so njih Oče Keysa je umrl leta 1950. tovariši poročali, da so posku-Njegova mati je takrat prejela šali pregovoriti sestri Grimes na izplačilo v polni vsoti na račun večer 28. decembra, da vstopijo rezerve, katero je imel oče v v njih avto. Prizadeti pa so za-skladu Social Security. Ampak nikali, da bi bili sestri videli na niti sin niti vdova nista bila dotični večer, upravičena do mesečne podpore, Osumljeni Bennie Bedwell je ker je bil sin več kot 18 let star, še vedno v zaporu, ampak neki vdova pa manj kot 65 let. profesijonalni bondsman je izja- Po novem zakonu bosta oba vil, da bo brezplačno postavil skupaj upravičena do $132.80 zanj kavcijo v znesku $20,000, mesečne podpore. Sin bo pod- in če se to zgodi, bo Bedwell iz-poro dobival, dokler ne bi bil puščen iz preiskovalnega zapo-i sposoben za delo. ra. Kaj stori Amerika? Mar bo Amerika zopet glasovala proti Franciji, kakor je to storila v slučaju Sueza oziroma Egipta? (Francozi trdijo, da imajo alžirski nacijonalisti zveze z vsearabskim gibanjem, katerem se hoče egiptovski diktator Nasser uveljaviti kot glavar, dalje, da alžirski gverilci, dobivajo orožje in denar iz Kaira.) Ali pa bo Amerika glasovala za Francijo in s tem tvegala svojo novo politiko do Srednjega vzhoda, ki gre za tem, da bi arabski svet pridobila na svojo stran v dvoboju s Sovjetsko zvezo? V vprašanju Alžira so Francozi edini Malo je vprašanj, o katerih bi bili Francozi edini, ampak vprašanju Alžira, da Alžira LAUSCHE ZAKRIVIL PORAZ BENDERJA Bivši senator Bender iz Ohio je v Washingtonu izjavil, da ni res, kakor je trdil Harold Stas-sen, da je podpredsednik Nixon zakrivil njegov poraz. Porazi: me je Frank Lausche, je reke Bender, s svojo popularnostjo med vsemi plastmi ohijskih volivcev. ZDRUŽENI NAROD! BODO IMELI PRIHODNJI TEDEN PRED SEBOJ VPRAŠANJE ALŽIRA FRANCOZI VZTRAJAJO, DA GRE ZA NOTRANJO ZADEVO FRANCIJE Kljub temu, da je Francija poskušala to preprečiti, pa bo generalna skupščina Združenih narodov v New Yorku, tako je napovedano, prihodnji teden vzela na dnevni red položaj v Alžiru. Tam že od 1. novembra 1954 divja krvava gverilska vojna, v kateri je padlo najmanj 26,000 Arabcev in Evropejcev., Francija postopoma izgubljaj tla v svojih prekomorskih posestih in kolonijah. Izgubila je na Daljnem vzhodu v Indokini, Priznala je tudi, čeprav nerada, neodvisnost Tunis u in Maroku v severni Afriki. Alžir' smatra Francija za sestaven del Francije. Tam živijo že rodov.i francoskih naseljencev, kmetovalcev in poslovnih ljudi, katerim je Alžir rodna zemlja. Zob za zob, to je parola obeh strani v besneči gverilski vojni med arabskimi nacijonalisti in francosko vojsko. Noben Francoz ali drug Evropejec, katerih je v Alžiru precej, ni nikoli varen svojega življenja. Slučaji, ko francoska vojaška patrola najde vse člane francoske družine, od družinskega glavarja do najmanjšega otroka, s prerezanimi vratovi na kaki osamljeni kmetiji, so nekaj vsakdanjega. Potniki v avtobu-. sih zunaj na deželi so bili ponovno ustavljeni, postavljeni ob cesto in ustreljeni na licu mesta. Francoska vojaška oblast terorju gverilcev odgovarja z enako neizprosnostjo. Dom 1,200,000 Evropejcev Alžir, ki je po ozemlju štirikrat večji od cele Francije, je dom 1,200,000 Evropejcev, večji del Francozov, in okoli devet milijonov Arabcev oziroma muslimanov. Na vsake tri Evropejce v Alžiru pride en francoski vojak, skupno okoli 400,000 mož. Kljub temu pa ni niti general, ki poveljuje tej armadi, nikoli varen svojega življenja. Nedavno je bil vprizorjen napad na glavni stan generala Raoul Salana v srcu glavnega mesta, ki istotako nosi ime Alžir; v tem napadu je bil ubit eden izmed generalovih pobočnikov. Na sončnih ulicah glavnega mesta, ki ga Francozi nazivlja-jo "Pariz s palmami," je v zvezi z napovedano razpravo o Alžiru v zbornici Združenih narodov, vodilni predmet razgovorov te dni to, kako bo Amerika glasovala v teh diskusijah glede Alžira. MARY MARKICH Po dolgi bolezni je preminila na svojemu domu Mary Mar-kich, rojena Sitar, stara 85 let, stanujoča na 1226 E. 176 St. Rojena je bila v Št. Vidu pri Ljub-jani, odkoder je prišla v Ameriko leta 1903. Tukaj zapušča hčer Mrs. Augustine Sterle in dva vnuka, Anthony in William. Pogreb se vrši v petek popoldne ob dveh iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., na Lake View pokopališče. + HENRY TOMOROWITZ V Crile bolnišnici za veterane je umrl Henry Tomorowitz, star 65 let, stanujoč na 14307 Aspin-wall Ave. Bil je veteran prve svetovne vojne. Tukaj zapušča brate Joseph,, Ernest in Frank ter sestre Mrs. Minnie Healy, Mrs. Edith Miller in Mrs. Lucy Gordon. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9.15 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jožefa ob 10. uri in nato na pokopališče Calvary. Predavanje po seji Jutri, v četrtek zvečer se vrši redna seja krožka št. 1 Prog. Slovenk v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Seja se prične točno ob 7.30 uri ker bo po seji predaval Mr. Vatro J. Grill o oporokah. Predavanje bo zanimivo in koristno, ker prizadeva vsakogar. Na predavanje se vabi vse, ki se želijo seznaniti o važnosti oporok. Stolp za televizijo se zrušil; 4 mrtvi NASHVILLE, Tenn. — Tu se je zrušil blizu četrt milje visok; stolp za televizijo, ki je bil že skoraj dograjen. Štirje delavci, ki so delali na stolpu, so bili ubiti. Nesreča se je zgodila v gosto naseljenem okrožju in skoraj čudež je, da ni bilo žrtev tudi v hišah v okolici, kar bi se bilo zgodilo, ako bi bila katera izmed hiš zadeta. Zakaj se je zrušil 1200 čevljev visoki stolp, je za inženirje popolna uganka. To je imel biti eden najvišjih televizijskih stolpov na ameriškem jugu. Gradnja je bila v rokah družbe General Electric Co. Stolp je bil že skoraj dovršen, ampak bil še ni v rabi. Priče pripovedujejo, da se je stolp sesul "kakor harmonika." Ob času, ko se je to zgodilo, je pihal lahak veter. Štirje delavci, ki so izgubili življenje, so se takrat nahajali 700 čevljev visoko na stolpu. Redna seja Članice društva Napredne Slovenke št. 137 S.N.P.J. so proše-ne, da se udeležijo redne seje v četrtek zvečer ob 7.30 uri v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Volilo se bo o iniciativi in važno je, da pridete na sejo. Posebno se vabi tudi članice, ki so delale na zadnji veselici. Po seji se ser vira okrepčila. MACMILLAN PRIDE V AMERIKO V MARCU Po odhodu britanskega obrambnega ministra Duncan Sandysa, je bilo v Washingtonu, neuradno objavljeno, da bo enkrat v marcu prišlo do osebnih razgovorov med predsednikom Eisenhower jem in britanskim ministrskim predsednikom Mac-millanom, bodisi v Washingtonu ali na Bermudi. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST a ENAKOPRAVNOST" 6. februarja 1957 Owned and Published by The American Jugoslav Printing & Publishing Co. i231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) jy Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year — (Za eno leto) ------------------------------;__________ For Six Months — (Za šest mesecev) _____________________________________ For Three Months — (Za tri mesece) ------------------------------- ..$10.00 .. 6.00 . 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year — (Za eno leto) ----------------------------- For Six Months — (Za šest mesecev) „'.„..--------...— For Three Months — (Za tri mesece) ---------------------- .$12.00 .. 7.00 .. 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1018 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 BESEDE IN DEJANJA Govor, katerega je imel predsednik Eisenhower ob priliki svojega drugega vstoljčenja, je preveval ton visokega idealizma. Amerikanci n^j se zavedajo, da je njihova usoda bolj kot kdaj poprej povezana z usodo vsega sveta in vseh njegovih narodov, zato morajo izvršiti popoln prelom z vsemi morebitnimi ostanki tiste miselnosti, ki sloni na domnevi, da Amerika more uspevati in biti srečna, dokler je svet okrog nje ubog in nesrečen. To, kar ima, se mora Amerika učiti deliti z drugimi. Ce Amerika želi, da bo živela v miru, mora mjr vladati v svetu zunaj nje, zato pa morajo biti Amerikanci pripravljeni, da plačajo ceno za mir, pripravljeni morajo biti na samozatajevanje in na žrtve. Besede so bile lepe, kakšna pa je realnost? Ali je v predsednikovi lastni stranki, v zveznem kongresu, med Člani njegovega lastnega kabineta rpogoče razbrati kaka znamenja, da stoje na pragu dramatičnega preokreta v svojem gledanju, da se je Amerika že itak pregloboko zapletla v probleme tujine, pa da bi bilo torej bolje, če bi svoje že dane obveze do tujine raje skrčila, kakor pa razširila in povečala? Glasovi, ki svarijo, da je skrajna in stroga štednja vladnih izdatkov rjujna in neizbežna, ako naj se zaustavi tendenca, ki bi znala voditi ameriško ekonomijo v polom, postajajo bolj pogosti in zaskrbljeni. Zakladniški tajnik Humphrey govori o možnosti neoddaljene nove depresije, ki bi bila, taka, "da nam bi se vsem lasje jezili." Sekundi-ra mu bivši predsednik Hoover, ki v besedah s šaljivim prizvokom pripoveduje, da se smatra za nekakega izvedenca v stvareh, ki se tičejo takih stvari kot so depresije, pa da v svojstvu takega izvedenca vidi na obzorju črne pege, ki utegnejo napovedovati prihajajoči vihar, ki čaka Ameriko, razen ako začne prakticirati strogo štednjo pri izdatkih federalne vlade. Kadar taki veljaki, kakor Humphrey in Hoover govorijo o nujnosti tega, da se reducirajo izdatki federalne vlade, mar ni samo ob sebi umljivo, da imajo v prvi vrsti v mislih to, da Amerika preveč zapravlja radi podpor,'k jih daje tujini, šele v drugi vrsti pa mislijo na krčenje trošnje v domači ekonomiji? In, ali tudi mar ni resnic^, neprijetna sicer, da je tega mišljenja verjetno tudi večina ameriškega ljudstva? Idealizmu, ki ga je izrazil predsedpik Eisenhower v govoru na dan svojega drugega vstoličenja, ploskamo, ali pa smo kot narqd voljni sprejeti kake žrtve, da bi se idealistične besede prevedle v dejanja? Dejstvo tudi je, da to, kar je povedal Eisenhower ob priliki svojega drugega vstoličenja, je bila le ponovitev izjav in zatrdil, ki jih je podal kot svoj program štiri leta poprej, ko je bilo njegovo prvo predsedniško vstoličenje. Neki buden ameriški komentator se je potrudil, da je p> iskal tisti njegov govor, ga prpbral, in odkril, da je Eisenhower tudi takrat govoril v enakem tonu. "Noben svoboden narod ne more dolgo ohraniti nobenega privilegija ali uživati kako varnost v ekonomski osamljencsti.... Pri pravi j eni moramo biti na vse za svojo domovino, sprejeti vsake žrtve, ki bi se terjale od nas," to so hesede, ki jih je Eisenhower izrekel ob tisti priliki. V luči takih besed bi bilo pričakovati, da je bila prva doba Eisenhowerjevega predsedništva doba, v kateri so se utrla nova pota v notranji in zunanji politiki, vse v cilju, da se ublažijo nasprotstva, ki osnovno izhajajo iz socialnih in gospodarskih neenakosti, bodisi dorp^ ali v svetu. To, vemo, da sp ni zgodilo. Eiperiho/werjevi mxx)m\ so bih verjetno plemeniti takrat in verjetno so tud} plemeniti sedaj. Ali pa je to dovoji? Vabilo na sejo in predavanje CLEVELAND, Ohio—Članice krožka št. 1 Progresivnih Slovenk prijazno vabim na redno mesečno sejo, ki se vrši v četrtek zvečer v navadnih prostorih Slov. del. doma na Waterloo Rd. Ker skušamo pripraviti za vsako sejo nekaj zanimivega, poleg tega pa tudi poučnega, je naš Prosvetni odbor naprosil našega poznanega Mr. Vatro J. Grilla, soproga glavne predsednice Prog. Slov., Mrs. Anne Grill, da bi prišel in predaval o oporokah. Kot odvetnik in bivš: policijski prosekutor, je Mr. Grill veščak v pravnih zadevah in nam bo gotovo pojasnil mnogo, kar nam bo koristilo pri sestavi in določbah v oporokah. Vstopnina na predavanje je prosta in vabi se vse, ki se zanimajo, da pridejo. Seja se prične točno ob 7.30 uri, takoj po seji bo pa Mr. Grill nastopil v predavanju. Po zaključku bodo članice servirale okusen prigrizek. Torej, ne zamudite seje in predavanja v četrtek, 7. februarja v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Alma Lazar, tajnica. Vabilo na Valentinovo sjabavo EUCLID, Ohio — Progresivne Slovenke krožka št. 3 v Euclidu smo sklenile, da bomo tudi letos praznovale patrona vseh zaljubljencev in to v nedeljo, 10. februarja. Ker pa je ravno pustna doba in imamo pri našemu krožku precejšnje število veselih vdovic in so tudi obljubile, da bodo prav gotovo navzoče (za vsak slučaj), vabimo vse naše fante, prijatelje in prijateljice, da nasN poselite. Poleg tega imamo letos v načrtu nekaj posebnega—zato vemo za gotovo, da bo veselja "na koše." Veselični odbor bo skrbel, da boste v vseh ozirih najboljše postrežem. Grabnarjevi fantje pa bodo igrali kakor znajo samo oni. Torej, pridite med nas v nedeljo zvečer, 10. februarja v Slovenski društveni dom na Re-cher Ave. Na svidenje! M. Lokar KJER JE RES MRZLO Najbolj mrzel kraj v Zedinje-lih državah je vrhunec gore Washington—Mount Washington v državi New Hampshire. Gora je visoka le 6,288 čevljev, toda vreme tam je neprimerno bolj mrzlo in viharno kot na gorah, ki so še enkrat višje. Temperatura pade do 40 stopinj pod ničlo, toda zaradi viharjev, ki tam divjajo, je mraz mnogo bolj občuten. Zvezni vremenski urad označa vsak vihar, ki divja hitreje kot 75 milj na uro, za hu-rikan. Na gori Washington pa včasih divjajo viharji s hitrostjo nad 230 milj na uro. Dasi gora Washington ne spada med lajvišje gore v naši deželi, je ako izpostavljena, da se z nje /idi v sedem naših držav in še v ■anadsko provinco Quebec. Zaradi te izpostavljenosti ima-, ;o tam vetrovi in vremenske iz-irernembe prosto pot. Zato je :udi tam nameščena opazovalni-:a zveznega vremenskega urada-Šivanje tam je vse prej kot pri-'etno. Opazovalnica je vdelana v zaščitno skalovje in udobna, toda dostikrat so viharji tako ■silni, da morajo biti privezani ljudje, ki se za kratek čas podajo izven iste. Poleg opazovanja vremenskih prilik tam tudi pre-iskušajo razne stroje, obleke in druge potrebščine za ekspedicije v mrzle kraje. Tam je na razpolago vreme vseh vr-st: dež, toča, }ed, sneg, slana in megla. Na splošno se smatra vreme na gori Washington za najslabše in najbolj divje na svetu. —NEW ERA, glasilo ABZ KORUPCIJA V DELAVSKIH UNIJAH MIAMI BEACH, Fla.—V tem mestu zboruje že več dni glavni odbor AFL-CIO, ki je po daljši razpravi osvojil posebna pravila, katerih namen je, napraviti konec korupciji, ki obstoja v nekaterih unijah. Ta korupcija se je močno razpasla v gotovih delavskih unijah, ki imajo velike fonde za dobrodelnost. Dokazano je, da so razni unijski uradniki iznašli različne metode, s katerimi si polnijo žepe z denarjem iz teh fondov. Glavni odbor AFL-CIO je formalno ugotovil, da gre v prvi vrsti za tri delavske unije. To so unije Laundry Workers, Distillery Workers, in pa Allied Industrial Workers. Gre za milijone dolarjev, ki so izginili v žepih nepoštenih unijskih uradnikov. Glavni odbor bo verjetno nastopil proti tem unijam in jih izgnal iz organizacije AFL-CIO. Prizadete unije štejejo skupno 170,000 članstva. Finančne zlorabe pri dotičnih unijah je prvi odkril delavski pododbor zveznega senata leta 1955. Preiska- Konji in vojaška tradicija Ameriška vlada je pred kratkim odredila, da se raba konj pri svečanih vojaških pogrebih odpravi. S tem da se bo pri vsa-Kem pogrebu prihranilo $77.90. Poslej naj bi visok topniški voz s krsto vojaka vleklo motorno vozilo. Protest proti tej vladni odredbi je naslovil na predsednika Ei-senhowerja senator Beall iz Marylanda. Senator Beall je v svojem protestu izjavil, da bo motoriziran je svečanih vojaških pogrebov napravilo konec "tradicijam, ki so nas delale močne kot narod." V preteklosti je bila tudi navada, da se i je v žalnem sprevodu vodil konj brez jezdeca. Tudi to naj bi se radi varčevanja v bodoče odpravilo. Pilot nima pojma o vzroku nesreče V New Y6rku preiskujejo nesrečo velikega potniškega letala Northeastern Airlines, v kateri je pretekli petek izgubilo življenje 20 oseb. Na pričanje je bil poklican pilot letala Alva R. Marsh. On je izjavil, da kljub temu, da je letalo pri dvigu dobro funkcioniralo, nima pojma, zakaj je kolebnilo dobro minuto po dvigu na levo in padlo na zemljo. Pilot je dejal, da prejšnja poročila, da je opazil izgubo moči kakor hitro se je dvignil nekoliko nad zemljo, ne odgovarjajo resnici. Čutil sem le, da je nekaj nekje narobe, je nadaljeval pilot, čeprav inštrumenti tega niso kazali. Inštrumenti letala v nesreči niso zgoreli. Nahajajo se v posesti oblasti, ki preiskujejo nesrečo. » ROBINZONI" V SEVERNI KANADI Pred nekaj dnevi sta morali prisilno pristati zaradi okvare na motorjih dve majhni privatni letali v popolnoma zapuščenem kraju Severne Kanade. Z letaloma so bili namenjeni na manjši ?zlet trije Kanadčani, šele pred nekaj dnevi jih je našlo vojno letalo ter jih rešilo lakote in mraza. OTROK S ŠTIRIMI NOGAMI Pred kratkim se je rodil v porodnišnici tešanjske bolnišnice otrok, ki je imel štiri noge in dva spolna Organa. Dve nogi sta nor-pialni, tretja je krajša za dva prsta, četrta pa zelo kratka. Glavjt, trup in roke so povsem porm^lni. Dojenček je živ in sprejema hrano. va, katero je pozneje podvzel izvršilni odbor AFL-CIO, je ta odkritja potrdila in prinesla na dan še nova dejanja korupcije raznih funkcijonarjev pri omenjenih treh unijah. Glavni odbor AFL-CIO je v tej zvezi tudi dal ukaz uradnikom mogočne unije voznikov, ali Teamsters Union, da morajo priti na pričanje pred senatni odbor, ki želi preiskati notranje razmere pri tej uniji. Znana reč je, da imajo glavni uradniki te unije sijajne plače, bogate rezidence in najdražje avtomobile, vse to na račun svojega članstva. Glavni predsednik te unije Dave Beck, je že naprej naznanil, da se bo uprl vprašanjem senatnega odbora, ker da senat v smislu ameriške ustave nima pravice vtikati se v notranje posle delavskih unij. Med ostalim je seja izvršilnega odbora AFL-CIO tudi poslala predsedniku Eisenhowerju poziv, da naj ne vabi v Ameriko maršala Tita in generalisima Franca. Obtožen radi bombnega strašila V New Yorku je bil obtožen 54-letni samec George Metes-ky, ki je v 16 letih položil na raznih krajih v mestu New York 32 bomb domačega izdelka. Obtožnica navaja 47 različnih kaz-njivih dejanj, radi katerih bi se Metesky mogel obsoditi na 815 ;.et zapora. To se pravi, ako bodo zdravniške preiskave dognale, da je pri pravi pameti. V nekaterih slučajih so te bombe eksplodirale, a ubit ni bil radi njih nihče. Toda strah pred temi bombami med prebivalstvom je bil velik, ker so se pojavljale vsepovsod, to posebno v zadnjem času. Ko je bil Metesky prijet, je iejal, da je bombe delal in jih odlagal v New Yorku,' ker je bil jezen na ves svet. To pa zato, ker se mu je pred leti storila krivica, ko je delal pri Consoli-lated Edison Co. in dobil neke poškodbe, za katere ni dobil nobene odškodnine. Metesky je litvinskega porekla, po veri katoličan, in je sta-loval pri dveh sestrah, ki sta, kakor on sam, tudi samici. , •IIKROMEGASKOP BO PRIBLIŽAL MESEC NA 300 M Patent študenta medicine iz 3ordeauxa Jeana Louisa Guirau-la so registrirali pred mesecem lni pod številko 6836, vendar 'e že v nekaj tednih zbudil veli-co pozornost številnih učenja-cov. Gre za posebno napravo nikromegaskop, ki je dolg 50 ;m in tehta 15 kg, z njim pa je mogoče doseči povečave, ki. so e trikrat manjše kakor pri naj* odobnejših orjaških teleskopih. Sliko nekega predmeta, ki jo lobimo z lečami objektiva, je nogoče naknadno povečevati s :istemom divergentnih leč tri-lo šest-krat, vse dokler je do-'olj svetlobe. Tako dobljeno sli-:o zatem povečajo z mikroskopom 100 do 150 krat. Nenavadni instrument mladega iznajditelja so že pokazal' jasnikarjem in tehnikom, člove ta, ki ga opazujejo v oddaljenosti dveh kilometrov skozi mikro-megaskop, je mogoče videti popolnoma jasno in v naravni velikosti, kakor da bi bil oddaljen d točke opazovanja le nekaj pietrov. Če bi po istem načelu, je izja-/il Guiraud, konstruiral instrument iste velikosti, kakor je znani telesk'op na Mount Wilsonu, bi mogli opazovati, oziroma gledati Mesec, kakor da je oddaljen od Zemlje le nekaj sto metrov, študent se pripravlja na sodelovanje v prihodnjem Mednarodnem geofizikalnem letu in je dobil že več ponudb od nekaterih podjetij za izdelavo astronomskega instrumenta po njegovi zamisli. Vesti iz življenja ameriških Slovencev CHICAGO, 111.—Pred par tedni je umrla Adele Urbanz, soproga Petra Urbanza ml. Stara je bila komaj 40 let. Zapušča užaloščenega soproga, sinčka Ray-monda, starše in tasta ter taščo Petra in Tončko Urbanz. CHISHOLM, Minn.—V starem kraju je umrla Franca Frančiškin. Stara je bila 70 let, doma iz vasi Miten, št. 25, pošta Nova Gorica. Zapušča družino, sestro Marijo Blatnik v vasi Loka, pošta Mozirje. Tukaj zapušča brata Franka Richterja. V Milwaukeeju, Wis., pa zapušča sestro. S AN FRANCISCO — Znana jugoslovanska operna pevka in primadona Metropolitan opere v New Yorku Zinka Milanov bo 22. februarja pela glavno vlogo opere Tosca v War Memorial Opera House v San Franciscu. BROUGHTON, Pa. — Dne 1. marca bo v Broughtonu prenehal poštni urad. Za naselbino to ni nič kaj razveseljiva novica, Ker najbližji poštni urad bo v ive milji oddaljenem Pleasant Hillsu, Pittsburgh 36, Pa. Javnost bo imela veliko neprilik, posebno oni, ki imajo dosti opravka s pošto. Poštni oddelek je odredil zaprtje poštnega urada. Apeli s prošnjami, naj pošta ostane, niso pomagali. LORAIN, Ohio—Iz stare domovine je prejel Stanley Russ z Loraina žalostno vest, da je 1. jan. 1957 preminila njegova mati Johana Russ rojena Bencina v Jurjevici pri Ribnici, po-domače Tomažkova. Stara je bi-a 88 let. Pokojna zapušča v Lorainu sina Stanko Russa, doma sina Franceta in eno hčer Johano poročena Cvar v Zapo-Loku pri Sodražici, ter več vnukov in sorodnikov v domovini n Ameriki. ST. MARY'S, Pa,—Tukaj je 3. jan. umrla Mary Rolih, stara 38 let, doma ob Zabič pri Ilirski Bistrici. Zapustila je tri sine franka, Louisa in Edwarda, in pet hčera Rose Sercer, Utica, N\ Y., Frances Muhitch, Olean, N. Y., Alice Higbee, Batavia, [11., Mary McGill in Mabel Sorg, -er brata Michael Eskra v Xane, Pa. Sin Joseph je bil ubit / Koreji, njen mož Louis je pa amrl leta 1930. —Dne 20. jan. je pa po kratki bolezni umrl njen sin Edward Rolih, star 32 let. Zapustil je ženo in 4 male otroke. 3il je veteran druge svetovne vojne in veterani so mu prire-lili veličasten pogreb. MILWAUKEE, Wis. — Dne 19. januarja je umrla članica 3NPJ Mary Maren. Stara je oila 69 1st. Zapušča dva sinova m štiri hčere. SOLQSEJ SE TRESE . . . Področje okoli rimskega Ko-oseja bo menda v bodoče edini dhi kraj, kjer ne bodo brneli motorji. Rimska policija je prepovedala sleherni promet motornih vozil okoli tega spomenika, ker ji mu tresljaji lahko škodovali. logočni amfiteater, ki je v sko- 'j £000-!etnem obstoju uspešno .djuboval marsikateremu potresu in številnim strelam, se je zajel tresti zaradi modernih prevoznih sredstev. Seve je bil Kolosej močno poškodovan že v starih časih, ko so ga Rimljani uporabljali kot trdnjavo, v srednjem veku pa je moral dati gradivo za številne rimske cerkve. V devetnajstem stoletju so delno popravili številne opornike, ki pa jim zaradi nenehnih tresljajev preti nevarnost, da se oodo podrli. "Gladiatorji" modernega rimskega cestnega prometa se pač morajo sprijazniti s tem, da vozijo daleč okoli Koloseja, če naj se to davno prizorišče človeških in živalskih spopadov v areni ohrani tudi bodočim rodovom. Kako bo z ljudmi leta 2050 Ljudi neprenehoma zanima, kako bodo živeli čez sto in več let. Bodočnost je snov številnih posvetovanj in kongresov. V Pasadeni (Kalifornija) je kongres ameriških znanstvenikov in predstavnikov 27 vodilnih industrijskih organizacij zdelal podobo bodočnosti do leta 2050. Predstojnik biološkega oddelka na kalifornijski tehniški visoki šoli dr. James F. Bonner je vzbudil veliko pozornost s svoj'm poročilom: "Svetovne prehrambene rezerve—potrebe in možnost." Vsako leto, je poudaril dr. Bonner, bodo dajale rastline v vodi in na suhem dovolj hranilnih snovi, da bi lahko zadovoljivo prehranili do 500-krat več ljudi, kakor jih šteje Zemlja danes. Toda nihče ne je divjih rastlin. V prehrani se poslužujemo kultiviranih rastlin, ki pa predstavljajo le četrtino rastlinstva na zemlji. Temu je treba dodati, da gre približno tretjino rastlinstva za krmljenje živali. Tretjina rastlinstva propade kot žrtev žuželk in bolezni, le okoli 20 odstotkov rastlinstva odpade za prehrano človeka. Da bi se povečale prehrambene zaloge na svetu, je dr. Bonner predlagal kultiviranje okoli 400 milijonov ha agrarnotehnično zapuščene zemlje in namakanje puščavskih in suhih predelov z destilirano morsko vodo. Kongres ameriških znanstvenikov je izhajal iz predpostavke, da bo leta 2050 živelo že okoli 7 milijard ljudi,, ki jih bo treba dostojno obleči in nahraniti. S tem v zvezi so zanimive tudi ugotovitve geofizika dr. Harissona S. 3rowna. Srž problema bodočnosti človeštva je po njegovem mnenju v energetski preskrbi mo-Sno naraščajočega števila prebivalcev na zemlji. Dr. Brown je navedel nasledhje energetske vire: zrak, morsko vodo, granitno kamenje in sončno svetlobo. Postopki za proizvodnjo, onergife iz teh snovi so deloma znani, deloma pa jih bo treba že osvojiti-V 50 letih naj bi znašal delež jedrske energije v energetski preskrbi sveta že približno polovico. Energijo bo dobilo človeštvo tudi s pomočjo izkoriščanja navadnega granita. Nastajale bodo tovarne za predelavo granita. Ena tona navadnega granita vsebuje namreč okoli 4 grame Urana in 12 gramov torija. Če upoštevamo, da ta torij uporabimo v reaktorjih, potem lahko računamo pri takšni predelavi granita s proizvodnjo energije, ki bi ustrezala (pri eni toni granita) 50 tonam premoga. Tehniška visoka šola v Kaliforniji ma na tem področju za seboj prve praktične izkušnje v svojih laboratorijih. Če pa bo imelo človeštvo na razpolago dovolj jedrske energije, je zagotovljena tudi preskrba z vodo in sicer s pomočjo destilacije morske vode. Pridobivanje težkega vodika ne bo noben problem, brž ko bo razen proizvodnje energije s cepitvijo Uranovega in plutonijevega jedra ekonomična energetska proizvodnja tudi s pomočjo ternio-nuklearne reakcije. Potem tudi ne bo težavno pridohivanje kovin iz morja. Celo v apnencu vezani ogljik bi s pomočjo atomske energije in fotosinteze lahko služil za proizvodnjo tekočih goriv in raznih organskih kemikalij ter umetnih, snovi. Toda takšno delo za povečanje blagostanja človeštva bo možno le v popolnoma mirnih obdobjih, v času, ko ne bodo poznali vojn. UMETNI AKVARIJ Na velesejmu v Frankfurtu je zbujala posebno pozornost najmlajših obiskovalcev, in vzgojiteljev zanimiva knjiga, oziroma fikvarij. To je pravzaprav iz plr stične snovi izdelan akvarij v obliki knjige, v njem pa je voda. po kateri "plavajo" razne umetne ribe. Vsaka "stran" te knji£e je akvarij zase. Otroci, ki "lista* jo" po tej knjigi, spoznajo številne prebivalce morskih glob"1. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 IVAN LAH Knjiga Spominov (nadaljevanje) "Pripovedujte nam o svojem življenju," je rekel predsednik. Bilo mi je prijetno, da mi je dal priliko, nekoliko več govoriti o vsem, kar se je godilo zadaja leta. Toda, ko sem začel govoriti o svojem boju, sem le težko premagal nekak notranji Protest, kajti moja pot se mi je zdela prava in poštena. Sledil Sem vedno svojemu notranjemu glasu, ki me je vodil na to pot. In zdaj naj se za to zagovarjam? Toda vedel sem, da mi hoče gospod predsednik dobro in ravno to me je ganilo. Zato sem premagal svoj nemir in sem pravil 2godbo do konca. Sledilo je zaslišanje prič. Prisegli so vsi po vrsti. Trškan je tudi pod prisego vzdržal svojo ■taž, drugi so pričali pravično in Ugodno, posebno župnik suhor-ski, ki je povedal, da je bil Trškan pri njem kaplan in da dobi halucinacije, ako preveč pije. Nagovarjal sem se sam. Dr. Slane je le parkrat posegel vmes, ko je državni pravnik prihajal z Uekimi novimi paragrafi; končno je rekel: "Meni obtoženca ni treba zagovarjati, zagovarjal se je sam in ni treba dodati nobene besede. Mislim, da ni sodnega dvora, ki bi ga mogel obsoditi." Razprava je bila tajna. Trajala je nad tri ure. Ob pol 1. uri je sodni dvor izrekel oprostilno razsodbo. Vrnil sem se s paznikom v celico, kajti nisem bil še svoboden, že ves Čas preiskave je ležal na sodni-ji ukaz, da me morajo v slučaju, da bom oproščen, vrniti policiji v Ljubljano. ■ • Bil sem izmučen od teh treh ^r in sem prosil, da me puste na dvorišče. Dobil sem poldrugo uro sprehoda in pet cigaret. ' En del moje ječe je torej končan. In kaj sedaj ? Napeto so iskale moje misli nadaljnje poti. Sledila je težka noč. Nazaj v Ljubljano. Vernih duš dan! Zunaj se vlečejo temne megle, dež prši izpod neba, tisti neskončni jesenski dež, ki mu ni konca, kakor da plaka nebo nad nesrečno Zemljo. V celici je temno, v duši je mračno. Ni mogoče niti čitati, niti misliti. Ves svet je kakor Veliko pokopališče in nešteto nedolžnih src žaluje nad grobovi. ■Kje ste vi vsi, znanci in prijatelji, ki smo šli skupaj skozi življenje? Kje ste vi, bojevniki naših skupnih ciljev? Ali že počivate na velikem skupnem pokopališču, ali vas krije v tujini neznani grob? Ali Umirate zaprti kot živi grobovi Po avstrijskih ječah? Ali bomo vstali enkrat mi vsi, vi mrtvi in mi živi zakopani in pojdemo v obljubljeno deželo svobode? Mrak, mrak, mrak . . . Nobenega žarka ni sredi neskončnih megel zakritega neba — samo solze, solze, solze padajo na veliko pokopališče kulturne Evrope . . . Kako dolgo še? Kje je konec? In vi nešteti naši bojevniki v Srbiji, v Galiciji, v Vzhodni Pru-siji, ki se borite za zmago večne Pravice, kako je vam? O, da nam je dano biti med vami in boriti se za svobodo zasužnjenih bratov. Srečnejši ste vi v dežju in mrazu, nego oni, ki morajo z uklenjenimi rokami čakati, da jim prinesete svoj dar. Nočemo darov, sami smo hoteli vzeti nazaj, kar je bilo našega , . . Toda usoda sužnja je v tem, da se ne more boriti s svobodnimi rokami. Zato gleda sedaj skozi zamreženo okno v mračni dan vernih duš ... Že dolgo nisem tako čutil svoje sramote. So trenutki, ko človek zahrepeni po človeku, pa bodi to tujec in neznanec, samo da je človek in če bi bil tat in razbojnik, bi pogledal v takih trenutkih nanj z usmiljenim in dobrim srcem in bi razumel njegov greh in zločin in bi mu odpustil, ker je človek in je grešil po človeško. Kajti teža življenja je včasih tako ogromno težka, da pade pod njo človek, kakor se ukloni slabotna bilka pod težko stopinjo človekovo. In usoda je včasih tako krivična, da se rodi iz nje nova krivica, ki pade z maščevanjem na glavo človekovo. In sto in sto ljudi tava po temnih potih tega sveta, in blodijo v svoji zaslepljenosti, dokler ne propadejo. In sto in sto jih je, ki iščejo luči in resnice in vzpenjajo svpje onemogle roke za zvezdami, ki so večno nedosezne. In drugi gredo za njimi in čakajo odrešenja, dokler si vsi ne počijejo v zemlji, iz katere so izšli ... A vsi sanjajo o sreči, radosti in ljubezni, kajti prinesli so s seboj delež življenja in se jim zdi, da je pravica na njih strani. In če so prevarani in razžaljeni, obupajo nad pravico in si jo dele sami. Takrat pa se oglasi večna Pravica in sledi kazen za greh. Tako hodijo grešniki pot pokore in čakajo usmiljenja in odpuščanja. Verne duše. Tja onstran grobov sega naša ljubezen in prosi dobrote in milosti za one, ki so grešili, da bi videli nebeški raj. Kdaj bomo prenesli to ljubezen v življenje, da bomo z dobroto in milostjo premagali temne ALI KAŠLJATE? Pri nas imamo izbomo »dravil' da vam ustavi kašelj in prehlad Lodi Mandel. Ph O.. Ph. C. MANDEL DHTW3 CO-15702 Waterloo H