Ozir na zadnji deželni zbor v Gradcu. (DaJje in koneo.) Glejrao kako se je Dašim poslancem na dalje godilo. Drugo važno delo zborovo je bila volitev novega deželnega odbora. Deželni odbor ima po postavi biti sostavljeniz deželnega glavarja in šest izmed zbora izbranih odbornikov; in sicer volijo jednega prisedovavca ali odbornika poslanci od velikib posestnikov izvoljeni, jednega poslanci naest, trgov in trgovske zbornice, jednega poslanci vseb kmetiškib srenj, ostale tri odbornike pa voli izmed sebe celi deželni zbor. Da je naloga deželnega odbora, ki opravlja in izpeljava naredbe in sklepe deželnega zastopništva, jako imenitna in važna, mislimo, da ko obče znano ree ni treba na dalje dokazovati. Tu hočemo le posebej omeuiti njegovo moč na srenjske zadeve, njegov vpliv na postavodajavstvo zastran davkov, na učbine stvari, na izvrševanje patronatnih pravic, na pravico nasvetovanja in imenovanja pri ustanovah (štiftingah) in zalogah (štipendijah).^ Ce pa prevdarimo, da na Štajerskem prebiva več kot 400000 Slovencev nasproti GOOOOO Nemcev, bila bi zabteva, da vsaj dva Slovenca sedita v deželnem odbora gotovo le pravična in zmerna, kakoršni smo sploh v svojih terjatvah. Ako 8o si naši poslanci prizadevali in trudili vendar toliko doseči, da bi vsaj jeden Slovenec v deželni odbor voljen bil, ki bi znal in vedel ostalih pet odbornikov in gospoda deželnega glavarja po priliki z željami in prizadetvaml našega naroda soznaniti, tako je ta želja tako naravna, da smo pričakovati morali, ta želja bode izpolnjena, ako je našim zopernikom le količkaj mar za to, da se pravičnost vsaj na videz varnje. Pa tudi ta želja se ni izpolnila. Napravili so sicer v ta namen poslanci kmetiških srenj pogovor, ali ostal je kolikor se čuje brez vspeha, in tako našim zastopnikom nič ni ostalo drugega nego v skupnem očitovanju na pravicoljubnost cele zbornice se obrnoti. Z kakim vspebom je znano. To skupno očitovanje se glasi takole: ,,Duševni, telesni in narodni napredek in basek sta ozko zvezana med seboj, ia treba je, da se zagovarjata in zastopata ne le v deželnem zboru nego tudi v deželnem odboru. Dozdaj Štajerski Slovenci, kterih je % celega deželnega prebivavstva niso imeli v oziru na narodne stvari nobenega zagovornika. Ker pa proti ti napaki dežclni red nima nobene brambe tedaj se obračamo zbog tega na pravicoljubnost visoke zbornice pričakuje, da bode pravični želji naših volivcev vstrezala, da jib bode v deželneni odboru vsaj j edeu odbornik zastopal." Pri volitvi iz skupine kmetiških srenj je dobil gospod Mibael Herman 9, gospod Moric žl. Kaisersfeld 13 glasov. Mi Slovenci nioramo ta izid toliko bolj obžalovati, kolikor j nianj je pre, kakor čujemo, dosedajni referat (poročevanje) inienovanega gospoda v redu, kterega vso delavnost stvari visoke politike, učenje napitničnih govorov i. t. d. požirajo, in kteri je zadnjič tudi volitev v državni zbor prevzel. Splob raoraiuo ko svoje načelo ooitno izreči, da se ne zlagamo z tem, da se od dežele mastno plačano mesto v dežehiem odbora sklepa še z mestom v državnem zboru. Dežela potrebuje v deželnih zadevah ravno neprestano delajoče delavne moei. Zdi se nam popolnoma napačno in krivo, da se taka mesta razdelujejo tako rekoč v podporo političnih strank, ki rnnogo stroškov požirajo pa malo deželi koristi prinašajo. Kako se je našini poslancem pri volitvi v državni zbor godilo ni le samo vAvstriji, atnpak celo v zamejnih deželah čudenje in nevoljo vzbudilo. Štajerskemu deželnemu zboru je bilo prihranjeno dozdaj v zborovavnem (parlamentarnem) življenju nczaslišano stvar na svet spraviti, namreč, da so se ruožje proti svoji volji prisilili po sklepu večininem poslanstvo prevzeti. Stvar je po pravniško kriva, še bolj zavržljivi pa so razlogi. Le malo ne dvomimo, da bi izvoljena gospoda Lipold in Lenček prav izvrstna ia vrla možaka ne bila. Ravno kakor taka sta narodu znana in sta pri ti priliki ravno svojo značajnost in rodoljubnost slavno razodela in pokazala. Kajti vedeča da imamo v skupini dva izvrstna v državopravnib pitanjih izurjena in v zborovavni borbi že vajena in skušena moža, sta se zavoljo tega njima nameDJene časti poslanstva y državni zbor rajši odpovedati hotela, kakor pa, da ne bi volitve na ona dva prejšna moža obrnola. Nemci so svoje naj bolj izurjene in vajene moči v državni zbor poslali, in gosp. dr. Rechbauer se je v zahvalnem govoru celo izrazil, da ide z čutom vojaka v odločiven boj. Mi sicer nismo takega mnenja želeči, naj se zastopniki dežel in narodov na Dunaju snidejo, da mirno državopravno pitanje razresijo in medsebne svobode in pravice narodov vtrdijo. Ako so pa vendar gosp. Rechbauer in njegovi pritikleji tako bojaželnega duha, tedaj se nam nekoliko čudno zdi, da niso tudi od naše strani ona dva moža z seboj na vojsko vzeti hoteli, ki imata že nekoliko bojnega znanja in od kterih smo pričakovali, da se bodeta naj bolj za našo reč bojevala. Kaj takega se nam nič ne zdi kaj po junaško in ne zavidamo niti gosp. baronu Hackelbergu in dr. Stremajerju, ki sta temu sklepu kumovala (botra bila) niti večini deželnega zbora lavorik, ktere si je z tem sklepom v očeh celega sveta prizborovala. Pač se je pokazalo kako je z liberalizmom (svobodoIjubnostijo) oiiih možev, ki so svobodo in zvestobo dovstave v najem vzeli. Pokazalo se je pa tudi to, in jasno ko beli dan je moralo vsakemu biti, da slovensko ljudstvo vkljub narodnih volitev po vseh kmetiških srenjah spodnjega Stajerskega, ki so narodovo voljo določno razodele, za razvitek in vtrditev svojih narodnih pravic od sedajnega deželnega zbora nima kaj več pričakovati kakor od prejšnega.