Lfst Izhaja ođ oVtofora 1947 kot tednik — Od 1 januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJ S K O KRANJ — SREDA, DNE 18 NOVEMBRA 1964 LETO XVII. — ST. 91 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C TITO V KRAJNJU DANES, 17. NOVEMBRA, NEKAJ PRED DESETO URO DOPOLDNE ki jih je obiskal, imajo velike JE TITO S SOPROGO JOVANKO, IVANOM MAČKOM, PREDSED- perspektive zaradi tega, ker pro- NIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE KRANJ IN DRUGIM SPREM- izvajajo za široko potrošnjo. »Po- STVOM OBISKAL TOVARNO TEKSTILINDUS, PLANIKO IN lagam vam na srce,« je rekel Tito, SAVO. TITA IN OSTALE GOSTE SO ČLANI DELOVNIH KOLEK- »da se še bolj povežete s sorod- TIVOV PRISRČNO SPREJELI IN JIM POKAZALI PROIZVODNI nimi podjetji, ker bo vam potem PROCES. vsem skupaj laže in bodo dose- V vsaki tovarni se je Tito zadržal približno po eno uro in si s po- ženi še večji uspehi.« Predsed- zomostjo ogledovai delovni proces. Nepričakovan obisk visokih in ni k Tito je opozoril na potrebo dragih gostov je proizvajalce omenjenih tovarn nadvse navdušil in zboljšanja embalaže in zlasti iz- razveselil. Delavci so sicer normalno delali, vendar to pot s poseb- razil zadovoljstvo nad osvajanjem nimi nasmeški na ustih in pa tudi z določeno nervozo. Ob izhodu zapadnega tržišča. Rekel je, da bo iz tovarn so številni delavci za trenutek zapustili svoja delovna me- potrebno v bodoče računati tudi sta in z burnim aplavzom prisrčno pozdravljali Tita in ostale goste, na vzhodno tržišče, zlasti na Sov- Srečanje predsednika Tita s Tito je pozorno poslušal in tu Jetsko zvezo Na koncu je še en- proizva.ja.lci je bilo nadvse doma- in tam postavljal vprašanja. Tito krat £23Ž?5 &° P°tr£J° če in preprosto. Tito je obiskal je na koncu izjavil, da naše vod- nosa večjih sredstev gospodarskim domala vse oddelke v omenjenih stvo skuša čimpreje dopolniti naš orga '7-acilam- tovarnah. Ob odhodu iz Tekstil- sistem, s čimer bo zagotovljeno čeravno je bil obisk predscdni- inclusa je predstavnikom podjetja kolektivom več sredstev, ki jih ka Tita v Kranju neuraden, se je zaželel veliko nadaljnih uspehov, bodo uporabljali za razširitev zanj kaj kmalu' zvedelo. Pred vho- V Planiki je .izjavil, da bo še to obratov dn v druge namene. Re- dom v tovarno Sava so se zbrali zimo rešeno vprašanje večje do- kdl je, da si je sedaj ustvaril jasno številni Kranjčani, ki so prav iako delitve sredstev delovnim orga- sijko o obiskanih podjetjih. Na- prisrčno pozdravili Tita in nje- nizacijam in prenosa sredstev ne- dalje je povedal, da vsa podjetja, govo spremstvo, katerih prispevkov. V samopo- strežni restavraciji v »Savi« mu je bila prirejena zakuska. Tam so ga predstavniki omenjenih podjetij seznanili s proizvodnimi uspehi in problemi, s tehnološkimi procesi, s problemom izvoza in o pogodbenem sodelovanju. Predsednik Tito s soprogo Jo-vanko si z zanimanjem ogleduje vzorce za ženske obleke v vzorčnem oddelku tovarne »Tekstllindus« Posvet strokovnjakov na Bledu Na Bledu so v soboto, 14. t. m. zaključili trodnevno deveto posvetovanje o elektroniki, telekomunikacijah ter o avtomatizaciji in nuklearni tehniki Jugoslavije. Udeležili so se ga predstavniki znanstvenih zavodov, univerz in visokih šol in podjetij iz vseh republik, prisostvovali pa so tudi znanstveniki iz sosednjih dežel: iz Madžarske, Češkoslovaške, Francije, Nemške demokratične republike in Sovjetske zveze. Delo je potekalo v strokovnih misij se je zvrstilo nad 80 refe-komisijah in v plenarnih zaseda- ratov in 40 koreferatov, najpo-njih. Na posvetih strokovnih ko- membnejše razprave pa so potekale na plenarnih srečanjih ^ ^ vseh udeležencev. V delovni spo- —j irf-v _ _ red so uvrstili tudi obiske neka- flfl i W f *f^i| *| lil I terih podjetij in redno sejo \z- JLfV I W5 WVsl.lMll.JiJI vršnega odbora komiteja ETAN. Za priznanje avtorjem najboljših del s področja elektronske tehnike in avtomehanizacije so ustanovili sklad za podelitev nagrad. Pri tem .sodelujejo naše priznane znanstvene ustanove in podjetja kot so elektronska industrija Na priporočilo skupščine občine Kranj, ki ga Je sprejela na seji v Niš, Institut za avtomatiko Mi-septembru, sta služba družbene kontrole cen in tržna inšpekcija hajlo Pupin Beograd, tovarna v zadnjem času posvetili največ pozornosti trgovini in obrti. Ugoto- eleklrokomunikaci jskih naprav vitve niso senzacionalne, vendar pa zanimive. O njih sta pretekli Nikola Tesla Zagreb, nuklearni petek razpravljala sveta za blagovni promet In za obrt, jutri pa inštitut Boris Kidrič iz Vinče ter jih bosta posredovala odbornikom skupščine. Zavod za avtomatizacijo iz Ljub- ljane J. B. Na splošno je mogoče trdni, ške in' tržiške občine, je preko-da na območju skupščine Kranj račilo višino odobrenih tarif, ni bilo večjih nepravilnosti in Menda je višje tarife zaračuna-špekulacij s cenami. Pri pregledih valo le pri tistih zasebnikih in v trgovinah so bile sicer ugotov- hišnih svetih, ki jim te tarife ljcne mnoge višje cene, vendar niso mogle biti tako znane. Ple- "T 'v,,Vm,,X,'",ctW Ob priložnostih smo že omenja- datni pomoči učencem s slabšimi Taki so, prav na kratko opisani, So bile vse dokumentirane s po- skarstvo je različna pleskarska , vXp , , " , "urni , z r a~.^u«u »MHiuh ^i- ^JEKJ ZZ skupščine, ki bo obravnaval pro- »Iznajdljivost« obrtnih podjetij — Cene se zvišujejo pri proizvajalcih — Do kam segajo možnosti občinskih organov? Finansiranje celotnih programov Skupščina SRS te dni Biro za informacije skupščine SRS nas je obvestil, da danes za- li, da* so šole doslej dobivale le uspehi v posameznih predmetih, vzroki novih zahtev, da naj bi trebnimi dovot, ar, ki naj bi zagotovil kolikor j0 pa je seveda povzročalo, da šo'e P*^d,°^_le skladoni za š01" in zveznih uradov za cene. Višje ki je priznana "za" črkoslikarska č den ljenji republiških dela zaračunavalo P° režijski uri, blematiko' založništva in knjižni- toliko nemoteno izvajanje pred- SQ ge sre(jstva "močno delila in stvo Programe svo.ie celotne de- Cene so nastajale že pri proizva Pisanega učnega programa. Kljub sq , bni dohodki DroSvet- iavnosti in to Upošteval« tudi v jalcih, trgovina sama pa je temu pa so šolski kolektivi po- . .. predračunih za prihodnje leto. ostala pri starih prebitkih. Naj- svcčnli precej truda in časa tudi nih delavcev in materialni pogoji Seved& pfl ^ to mogoce „velja. h(>|j mn0/>ju,„ ]e biIo zvi§evanje Svobodnim dejavnostim in do- šol precej neugodni. dela. in zahteval konkretno razpravo o nastalem problemu. Standardna, mučna pavza je bila dokaj krajša kot navadno. Prisotni so se kaj hitro »ogreli« in prišli do bistva. Očitali so Srečkotu, da pn analizi dela ni vzel istih meril za njihov »Vašemu oddelku ne morem oddelek. In to so dokazali s priznati teh pravic pri oseb- podatki, ki jih Srečko »slu-nem dohodku. So določene Čajno« ni prikazal (ker jih je stvari, ki močno dvigajo ostale štel za nevažne, kot je sam oddelke iznad vašega in take dejal!) in še dosti drugih stva-vJoge o nekih zahtevkih so in ri. Razprava je bila »razgreta«, bodo šle v koš!« povabljeni delavci prizadetega To so izjave Srečkota, pred- oddelka in tudi drugi člani sodnika komisije za izpopol- delavskega sveta so se vse bolj lijevanje sistema o delitvi oseb-- nagibali na ugotovitev, da je nega dohodka, ki so prišle v bil Srečko pri tem hudo pri-zapjsnik in so ostale kot do- stranski in celo oseben. Funkcija pod plaščem osebnosti Toda bistvo ozadja je povedala ena izmed prisotnih delavk: »Srečko, mi se dobro poznamo,« je dejala. Začelo se je tisto leto zaradi tvoje vi- kumeht za razpršivo. Druge izlive in okolnosti niso dokazale in jih pustimo ob strani. S tem je pred dobrim mesecem prišel do vrhunca spor v kend hišice, ko si bil še v "-'Hm izmed oddelkov našega našem oddelku. Na javnem Podjetja. Delavci, ki so zve- sestanku smo odkrili marsikaj deli za to izjavo, so zapustili m moral si plačati ves gradbe-Mroje uro pred časom in na ni material in delavce po nor-fopiavi podjetja zahtevali malnih cenah. Od takrat smo zadoščenje. Dosegli SO. Žc ti v želodcu. In zdaj, ko si pro-"aslcdnji dan je bila iz- meščen v pisarno, ko si dobil 'ediia seja delavskega sveta v roke nagrajevanje, se zna-zylj o delu komisije o oseb- šaš nad nami. To si tudi sam "'m dohodku. Srečko kot izjavil. Ce hočeš, povem tudi predsednik je prinesel na sejo kje in komu. Sram te bodi! WPe zapisnikov. Poročilo je 'Funkcionar, ki zganjaš mašče-z<»eel z »dejavnostjo komisije«, vanje zaradi lastnih interesov,« našteval vse seje od začetka, Je zaključila delavka, "delež, na teh sejah, zatem ana- Vsi ob dolgi mizi so se spo-"•SG diskutantov, vsebino raz- gledali, zmajali z glavami in P'"'i bila izredno slaba povezava med strokovnimi službami ^"Ljgi in upravo ter samotipravniiml organi in kolektivom na cs^0 strani. Lanskoletna združitev treh podjetij je bila izvedena naivno in so se vse posledice te združitve pokazale žele pri čemer ugotavljajo celo to, da so bile ponekod potvorj bilance ipd. Skupščina je na podlagi razprave in vsestranske *n^^ stanja in perspektiv, ki jih ima podjetje, sprejela De*^_xjteV kretnih sklepov, ki naj pomagajo sanirati POdjetjcaai^^jjjj, pa so zadolženi celotno vodstvo podjetja, od saTnoU?^!DoV organov do strokovnih služb in uprave podjetja ter 0^^ skupščine in političnih organizacij in to s povsem fconucfo nalogami. Pri vsem težavnem stanju pa velja prav gotovo Y*Jrtt8nl pohvala, da so se ravno v tej težki situaciji samoupravnroriJ^ in politične organizacije v kolektivu pokazale zelo zrele »U kos nalogam, ki so se postavile pred njih. Nastali položaj je zelo krepka šola ne samo za sain^u1'^-rte organe podjetja, ampak tudi za skupščino in zar' prave na skupščini kažejo na to, da jo bo vsaj večina .^fip nikov in s tem tudi skupščina kot celota z uspehom *z 5. »• 353 "m -vri 908 01010100000223484853000002025353534823484848020102010002 SREDA. 1*. novembra 1964 Iz naših komun • Iz naših komun f& Iz naših kom«m • I7 naših komun f& Iz naš1 H Irotnitn • Iz naših komun 11 T^ n*»^?h komun • Iz naših komin PROTI GRIPI V tovarni Sava v Kranju so se že pričeli pripravljati na cepljenja članov kolektiva proti gripi. Prvo cepljenje bo že v četrtek 19. t. m. sledili pa bosta še dve in to 3. in 17. decembra. V tej tovarni so tako akcijo izvedli tudi letošnjo zimo, zato je bilo zelo malo obolenj za gripo v zimskih in pomladnih mesecih. SODELOVANJE KRANJ — TR2IC Turistični društvi Tržič in Kranj sta imeli že nekaj skupnih razgovorov zaradi izdelave skupne panoramske slike celotnega območja tržiške in kranjske občine. Ce bo šlo vse prav, bodo na voljo že prihodnje leto. Le-te bodo za nadaljnji turistični in gospodarski razvoj velikega pomena. STRELCI V PREDOSLJAH V soboto zvečer je imela SD »Mrak Franc« iz Picdoselj svoj lSflredni letni občni zbor. To je ena od tistih redkih strelskih družin na vasi, ki je že vsa leta med najaktivnejšimi in delovnimi ne samo na strelskem športnem področju, pač pa tudi družbeno-poli-tičnem. Prav zato zavzema vidno vlogo med organizacijami tega kraja in na območju občine sploh. Zaradi tega so predsedniki SKS obljubili družini tudi v nadaljnje vso pomoč in podporo. Družina deluje na celotnem območju bivše občine Predoslje oz. sedanje območje treh KS in je to edina organizacija, ki združuje prebivalce vseh treh območij. DIAPOZITIVI V PRODAJI Prihodnje leto" bo tudi Turistično društvo Kranj imelo na zalogi Za prodajo barvne diapozitive raznih motivov turističnega in zgodovinskega značaja kranjske občine. Takih dianozitivov tu še ni naprodaj. Zanje je bilo ze letos veliko povpraševanje, zlasti pri inozemskih turistih in turistih iz naših sosednjih republik. V inozemstvu imajo take diapozitive naprodaj že vrsto let. »MLADA BREDA« V PIRNICAH V dvorani prosvetnega doma v Pirničah pri Medvodah je dramska sekcija prosvetnega društva iz Reteč pri Skofji Loki uprizorila dramsko delo, dramo v treh dejanjih »MLADA BREDA« Igro je režiral domačin Franc Rant. Gledalci, ki so docela napolnili dvorano, so bili s prireditvijo zelo zadovoljni, zlasti še zato, ker so večinoma Igrali mladi ljudje. Reteški igralci bodo isto dramsko delo ponovili v nedeljo 23. novembra v prosvetnem domu v Virmašah pri Skofji Loki, kasneje pa še drugod. NAKELSKE GOSPODINJE Minuli ponedeljek se je v Naklem končal tečaj o zdravi prehrani, ki ga j;' organizirala KO TIK Naklo, predavatelje pa j« preskrbel občinski odbor RK Kranj. Za tečaj je vladalo precejšnje zanimanje, saj je bila povprečna udeležba 25 tečajnic. Prav tak tečaj pa je bil tudi v Dupljah, le udeležba na njem je bila nekoliko slabša. NA TRSTENIKU O ZDRAVSTVU Precejšnjo skrb /a zdravstveno izobraževanje prebivalstva je pokazala y ladnjehl času tudi krajevna organizacija RK Trstenik. V začetku tega tedna se je s pomočjo občinskega odbora RK Kranj pričel 33 omš zdravstveno prosvetni tečaj, za katerega je med dekleti in ženami precejšnje zanimanje. Predavajo znani zdravniki in me-de n ke sestre iz Kranja in drugih zdravstveno-prosvetnih institucij. Poleg drugih podjetij v Kranju si je predsednik Tito ogledal tudi tovarno »Planika«. V njej se je zanimal Za proizvodni proces izdelave čevljev n za izvoz proizvodov Izvoz bo dosežen Realizacija letnega plana izvoza industrijskih izdelkov v kranjski občini do novembra znaša 82 odstotkov. Izvoz je v primerjavi z Jstlm obdobjem lani presežen za 36 odstotkov. Letni plan izvoza so dosegla oziroma znatno presegla podjetja: Kovinar s 100,2 odstotka, IBI s 100,1, Planika s 128,1, podjetje Standard pa kar za 164,4 odstotka. V nekaterih podjetjih pa je rea- Več vrtcev - več delavk Zadnje analize o migraciji delavstva na področju občine Škofje Loka so pokazale, da sc v primerjavi s 714 delavci, ki se vozijo iz občine na delo v druge občine, vozi bd drugod v podjetja na škofjeloškem področju samo 396 delavcev. Vendar pa ne moremo Občinska skupščina in plenum sindikalnega sveta v Skofji Loki o terciarnih dejavnostih Življenjski standard v ozadju Uslužnosina obrt v težavah — Potrebe za šole, vodovod in kanalizacijo — Industrija z veliko zahtevo po delavcih — Kako bodo nekatera podjetja povišala osebne dohodke, če nimajo sredstev? Ob precejšnjem investiranju v manjkanje sodobnih trgovskih industrijo škofjeloške občine v lokalov, predvsem pa uslužnost-zadnjih letih, pa so bile tamkajš- nih obrtnih delavnic za razna njo terciarne dejavnosti deležne popravila in servise. Ob tem bo v le manjših sredstev. Investicije v prihodnje nujno potrebna enako-obrt so predvsem omogočile raz- mernejša investicijska politika v Voj majhnih obrtnih delavnic in občini in več sredstev nameniti v Podjetij v večja podjetja storit- zaostajajoče dejavnosti v gospo-vene obrti, ki so danes še na pre- daratvu, hodu v industrijo. Prava usluž- Ravno tako je na področju ne-nostna obrt, servisi stanovanj- gospodarske dejavnosti. Ob hitri skih skupnosti, trgovina in g o- stanovanjska izgradnji zadnjih stinstvo pa so v zadnjih letih do- let niso bila hkrati rešena vsa bila le manjša investicijska sred- vprašanja življenjskega standar-stva Zalo se že kaže vse večje po- da. Ob tem, ko je stanovanjski problem v glavnem rešen, bo potrebno v naslednjih letih investirali več milijard dinarjev v ostala področja kot npr. več kot pol milijarde za ureditev šolske mreže, da se bo odpravil troizmenski pouk, enako vsoto v nov vodovod, pol milijarde v kanalizacijo, nadalje večje investicije zahteva adaptacija kulturnih domov v občini, izgradnja igrišč, otroških vrtcev in podobno. Letos jc opaziti še drug nastajajoč problem. Industrijska in še nekatera druga podjetja imajo ob polletju in po zaključku devetih mesecev izredno ugodno delitev čistega dohodka, saj celo 40 odstotkov ali celo 50 odstotkov čistega dohodka dajejo na sklade. Hkrati pa posamezna obrtna podjetja, trgovine in še nekatere druge dejavnosti zaključujejo to obdobje s slabimi re/.ullati, saj samo 5 odst. ali 10 odat., največ 15 odstotkov čistega dohodka dajejo na sklade podjetja. Zato se ob pričakovanju, da se bodo v letu 1%5 osebni dohodki zopet dvignili za približno 20 odstotkov, pojavlja bojazen, da bo industrija to sicer dosegla, medtem ko bodo ostale dejavnosti s slabšo delitvijo ostale na istem. Ob tem r>a opozarjajo le na to, da je v '.koljološki občini letno samo približno 250 ljudi za novo zaposlitev, medtem ko industrijska in še nekatera druga podjetja v prvih osnutkih perspektivnega razvoja predvidevajo dvakrat večji tempo zaposlovanja. Ob vsem tem nastaja bojazen, da zakadi pomanjkanja delavstva in ostalih problemov v naslednjih 'etih lahko pride do večjega preliva Jjudi iz terciarnih dejavnosti v industrijo. O teh problemih so razpravljali nn.,;šni'! teden na skupni seji ob-čiivske skupščine in plenuma ob-čiskega sindikalnega sveta v Skofji Loki. Sklenili so, da bodo razprave po teh vprašanjih še nadaljevali, da je treba izdelati podrobnejše analize in program nadaljnjega razvoja terciarnih dejavnosti. — V. P. trditi, da so vsi delavci škofjeloških podjetij — razen omenjenih 396 — iz domačega teritorija. Zadnje ugotovitve Zavoda za zaposlovanje delavcev v Skofji Loki in nekaterih kadrovsko-personalnih služb po nekaterih podjetjih povedo, da na domačem področju proste delovne sile ni več in da je potrebno delavce iskati drugje, najčešče iz drugih republik. Izkazalo pa se je tudi, da je $c cela vrsta gospodinj, žena-mater, ki bi se želele zaposliti, vendar se zaradi neurejenega otroškega varstva ne morejo. Verjetno bi bjilo vprašanje marisikdaj prav kmalu rešeno, če bi našle matere za svoje otroke ustrezno varstvo v sodobnih otroško-varstvenih ustanovah. To vprašanje pa je precej lažje rešiti, ker bi bilo treba povečati le število varstvenih ustanov, sprejeti varstvo nad otroki in usposobiti žene za zaposlitev, če so za to pripravljene. Osebni in družinski standard takšn:h družin, kjer bi sc lahko zaposlila tudi žena, pa bi sc lahko bistveno dvignil. Prav s tega stališča bo potrebno ob reševanju problemov delavstva misliti na otroško varstvo. — Z. P. lizacija plana izvoza dokaj nizka. Tako je Iskra dosegla letni plan izvoza le z 49,4 odstotka. Za mesec oktober je podjetje planiralo izvoz v skupni vrednosti 137.625 dolarjev, realiziralo pa ga je le v višini 70.435 dolarjev. Največ so izvozili števcev, telefonskih central, kinoprojektorjev, in sicer v Turčijo, Libanon, Zapadno Nemčijo, Švico, Cevlon, Sirijo, manjše količine pa tudi na Bližnji vzhod in Arabijo. Podjetje ima še vedno težave z reprodukcijskim materialom, ki ga mora uvoziti za telefonijo. Za mesec november so plan izvoza določili v višini 171.107 dolarjev. Dosegli ga bodo le, če bodo imeli dovolj reprodukcijskega materiala. Lesna industrija je plan izvoza realizirala z 78,5 odstotki. Tekstil-indus je plan izvoza dosegel s 73,4 odstotki. Ima pa že pripravljenih okoli 2 milijona metrov tkanin Za iraško tržišče. Tovarna gumijevih izdelkov Sava jc plan realizirala z 71.9 odstotki. Do konca leta pa predvidevajo izvoziti še za 330 tisoč dolarjev in bo plan podjetja v celoti dosežen. Po sedaj znanih podatkih bo planirani izvoz gospodarskih organizacij v kranjski občini za letošnje leto v celoti dosežen. Plan količinske proizvodnje industrijskih podjetij pa je za čas januar—oktober dosežen z 88,8 odst. in je za 5,5 odst. nad planiranim povprečjem. V mesecu oktobru je znašala proizvodnja 9,9 odstotka letnega plana, v primerjavi z 10 mesečno realizacijo prejšnjega leta pa jc večja za 12,9 odstotka. Spomladi še zunanjost Pred dnevi so pričeli z obnovitvenimi deli Zadružnega doma na Primskovem. Ta dela bi morali opraviti že pred leti, kajti sedaj ugotavljajo, da je dom že precej uničen. Prihodnje leto spomladi bodo uredili še zunanjost doma. Ze sedaj pa bi bilo treba zagotoviti, da se asfaltira ves prostor pred domom. Številni' imotorm; tovorni in avtobusni promet povzroča, da je cestišče razkosano in jamasto, v poletnih mesecih pa je vse prašno, kar vsekakor ne sodi pred trgovino in otroški vrtec. Pionirji za Prešernovo značko Pred dnevi je Društvo prijateljev mladine občine Kranj organiziralo enodnevni seminar predsednikov odredov osnovnih šol. Pionirji so se seznanili z nastankom in zgodovino pionirske organizacije in razvojem samouprave. Navzoči so bili tudi predstavniki političnih organizacij občine. Na seminarju so pionirji izmenjali mnenja o delu svojih organizacij in sklenili, da bodo pričeli s tekmovanjem za Prešernovo značko. Eno izmed pomembnih vprašanj je tudi združevanje pionirskih odredov med bratskimi republikami z željo navezati prijateljske in bratske odnose med seboj. Letošnje jugoslovanske pionirske igre slonijo na dvaiseti obletnici vstaje. Zato bodo predvsem posvečene obletnici osvoboditve. Poleg tega zajemajo vso dejavnost v šoli od učnega uspeha pa tja do športa. O romanski arhitekturi V petek, 20. novembra, ob 19.30 bo v renesančni dvorani Gorenjskega muzeja zanimivo predavanje dr. Marjana Zadnikarja »O romanski arhitekturi na Slovenskem.« Predavanje, ki ga organizira Klub kulturnih delavcev v Kranju, bo spremljano z barvnimi diapozitivi. »Slavček« med Jezer jani V nedeljo, 15. nov. je pevski zbor »Slavček« iz Britofa skupno s triom »Mladi« z Visokega gostoval na Jezerskem. Zbor ima 20 članov in prav v tem mesecu praznuje obletnico obstoja. Prvi nastop jc imel ob Dnevu žena v Delavskem domu v Kranju, čeprav zbor še ne nastopa dolgo, je osvojil mnogo poslušalcev, ki so prav na Jezerskem napolnili dvorano do zadnjega kotička. Navdušili so jih tudi mladi instrumentalisti Z Visokega. Ti so popolnoma zaslužili naziv »Mladi«, saj nobeden izmed njih še nima 17 let. To je bil njihov prvi nastop, vendar so vnesli v dvorano živahno razpoloženje. Povprečni dohodek - 48 tisočakov Povprečja niso najboljša merila, saj se v njih skrijejo mnoge pomembne značilnosti. Kljub temu pa se jih pogostoma poslužujemo in nam pomagajo pri marsikateri potrebni primerjavi. Povprečni osebni dohodek zaposlenih v kranjski občini sc pogosto navaja kot primer dokaj visokega dohodka, zato si ga oglejmo nekoliko podrobneje. O tem bodo govorili tudi na jutrišnji seji občinske skupščine. Od meseca februarja do avgusta se je število zaposlenih, ki prejemaio izpod 40 tisoč dinarjev osebnega dohodka, zmanjšalo od 10.425 na 6214. Tako je bil povprečni osebni dohodek v mesecu avgustu 48.290 Kompai NABAVO potnih LISTOV IZUMOV dinarjev, okoli 7200 delavcev pa je bilo pod povprečjem. Glede na podražitve se vsem tem realna plača v razdobju od februarja do avgusta ni povečala, saj so nekoliko višji dohodki ravno zadostovali ali pa le delno krili nove izdatke zaradi višjih cen. Povprečni mesečni dohodki podpovprečne skupine so bili avgusta le 33.500 dinarjev. Ker je v občini v družini povprečno 332 oseb, od tega 1,97 zaposlenih, so izračunali, da so sc dohodki take družine povečali v avgustu za 6304 dinarje, izdatki za hrano pa za 8798 dinarjev. To se je odrazilo na slabši prehrani ali na omejenem nakupu industrijskega blaga. To se je podražilo za 9,2 odst. Sicer pa so izračunali, da se je povprečni družinski proračun povišal na 93.835 dinarjev. Cenijo, da porabi družina s tolikšnimi dohodki za prehrano okoli ^2 odstotkov. Zaradi podražitve so se izdatki za prehrano povečali za 9113 dinarjev in za industrijsko blago za 2830 dinarjev. Seveda pa je ob tem treba upoštevati, da so družine, v (katerih je zaposlen le en sam član, in družine, v katerih so zaposleni vsi družinski člani in imajo ustrezen standard, čeprav njihovi osebni dohodki ne dosegajo povprečja. 2e dalj časa se je čutila potreba po izgradnji telefonskih govorilnic na posameznih področjih kranjske občine. Med drugim potekajo te dni zadnja dela na ureditvi dveh govorilnic in sicer na Zlatem polju in pri Vodovodnem stolpu (na sliki) VAŠE ZELJE SPOROČITE KOMPASOVI POSLOVALNICI v KRANJU, Kloroška c. 2 — telefon: 24-31; na JESENICAH, Cesta Maršala Tita 18 — Tel. 82-296; na BLEDU, Cesta Svobode št. 15 — Tel. 77-245. Mladi o samoupravljanju V petek, 13. novembra, je bil razširjeni plenum občinskega komiteja Zveze mlad ne Kranj. Poleg članov občinskega komiteja so se ga udeležili tudi predsedniki organizacij Zveze mladine v občini Kranj. Plenum je sprejel sklep o sklicanju občinske konference ZM Kranj, ki bo 6. decembra 1964. Konferenca bo plenarna in ji bo prisostvovalo 84 delegatov izvoljenih na letnih konferencah organizacij Zveze mladine v občini. Specializirane organizacije, ki so kolektivni člani ZMS, bodo izvolile za občinsko konferenco naslednje število delegatov: Počitniška zveza 2, Zveza tabornikov 2 in Pionirske organizacije 4 delegate. Konferenca bo razpravljala o socialistični vzgoji mladih s posebnim poudarkom o samoupravljanju. Delegati bodo na konferenci izvolili nov 21-član-ski občinski komite Zveze mladine Kranj, 3-članski nadzorni odbor in 12 delegatov za okrajno konferenco ZM, ki bo marca 1965. v Ljubi jati.. — A. 2. SRETM, IS. novembra 1964 «•» na5"> •........#> nr»sfh komri #1 h n^Sth Ifom.m A I7 mSih • I? ••»q«?h komun • iz našiti komun ® H n-.i*?h Icornnn # komun & iz naših komun Pred volitvami sindikalnih vodstev v radovljiški občini Nihče dvakrat zaporedoma .■Higir; |JP pilil w ..jdfmM V okviru priprav na občne zbore sindikalnih podružnic je občinski svet Radovljica organiziral v ponedeljek, torek in sredo v Bohinju v hotelu Jezero dva dvodnevna seminarja za predsednike podružnic. Seznanili so se z najbolj aktualnimi nalogami, proučevali osnovno strukturo o delitvi dohodka in poslušali predavanje o nekaterih temeljnih zakonitostih naše ekonomike. Dobili so tudi vrsto nasvetov o organizaciji in vodenju sindikalnih zborov in posvetov. V radovljiški občini bodo pričeli z občnimi zbori sindikalnih podružnic še ta mesec, in sicer najpreje v družbenih službah, potem pa v podružnicah storitvenih dejavnosti in industrije ter gradbeništva. V 99 sindikalnih podružnicah bodo do februarja prihodnjega leta izvolili nove izvršne odbore in delegate za občinsko konferenco. Novoizvoljeni izvršni odbori pa bodo na prvih svojih sejah volili' delegate za zbore strokovnih sindikatov. Pri občinskem sindikalnem svetu obstajajo trije odbori strokovnih sindikatov: za industrijo, za storitvene dejavnosti in družbene službe. Panoge kmetijstva in živilske industrije ter gradbeništva in prometa ter zvez pa bodo volile samo delegate za občni zbor občinskega sveta, ker nimajo svojih strokovnih odborov. Občni zbori bodo imeli izrazito delovni značaj, zato se bodo morale sindikalne podružnice nanje dobro pripraviti. Pri obravnavanju gospodarskih problemov bodo pomagale sindikalnim podružnicam zlasti strokovne službe. Najpogosteje bo obravnavana problematika notranjih odnosov in delitev dohodka, dalje kadrovska politika v delovni organizaciji, izobraževanje in zaposlovanje borcev, način dela v sindikalnih organizacijah in še marsikaj. Zadnje čase je sezona turistov pojenjala, kljub temu pa je na avtobusih Se vedno gneča. Vsi tleti, ki so se poleti vozili s kolesi, motorji in podobno, se sedaj vozijo z avtobusom. Naš posnetek kaže sliko na avtobusni postaji v Radovljici Dva problema kranjskih študentov Štipendije in prevozi Praznik na Bohinjski Beli Pretekli teden je bila na Bohinjski Beli podružnična konferenca organizacije SZDL. Ob zelo dobri udeležbi so vaščani obravnavali predvsem gospodarska in komunalna vprašanja in nekatere probleme organizacijske in družben o-pol i tične narave. Pogovarjali so se največ o gradnji vodovoda in izrazili zadovoljstvo nad uspelo množično akcijo va.ščanov. Pri gradnji so sodelovali skorajda vsi občani tako s prispevki kakor tudi s prostovoljnim delom. Gradnjo fe Uspešno vodil poseben prinravlialni odbor. Pri delu so imeli tudi preceišnje težave, ki na so iih nremapali le z dobro organizacijo in z nanori. Ko je bila večina del že zaključenih, se je izkazalo, da ne bo dovolj vode z.a vse potrošnike. Zato so odprli še novo zajetje. Danes imajo vodo že vsi vaščani Zeornie in Snodnje vasi. Dela so pri kraju. Kljub temu, da so se zaradi nastalih težav precej zavlekla, je bila vendarle izpolnjena obveza, da mora voda steči najkasneje do letošnjega dneva republike. Radio oddajna postaja v gledališču Iniciativni odbor radiooddaine postaje na Jesenicah je razpravljal o prostorih, ki so jih dobili v stavbi gledališča. Prej jih bodo morali š> urediti, za kar pa bo potrebno še najmanj mesec dni. Zato oddajnik še ne bo mogel pričeti z redno poskusno oddajo za dan republike. Manjka tudi šs en milijon dinarjev. Programska komisija je dopolnila prvotni osnutek programa, sedanjega pa bo dala še v razpravo vsem, ki so pripravljeni prispevati k izpopolnitvi. Na razpis za napovedovalca se je prijavilo 17 kandidatov. Posebna komisija je izbrala najboljšega. — B. B. Zlet za dan mladosti Za počastitev 20-letnice osvoboditve pripravljajo v radovljiški hi jeseniški občini veliko skupno šoortno manifestacijo mladine vseh sol. Predvidevajo, da se bo zt to priložnost zbralo na blejskem stadionu nad deset tisoč mladih telovadcev in tekmovalcev. S pripravami so pričeli že sedaj, ker bodo le-te zahtevale veliko dela in napora, da bodo to prireditev lahko Izvedli za damt mladosti prihodnje leto. Glavni del prireditve bodo Izpolnile množične proste vaje, na sporedu pa bodo tudi tekmovanja v različnih športnih disciplinah. Za nastop bodo sestavili proste vaje, ki jih bodo naštudirall pionirji pod vodstvom telovadnih učiteljev na posameznih Šolah. V soboto, v dvorani občinske Kranj fl. skupščina 14. novembra je bila 2.1 odstotka, gozdarstvo in grad- situiranih staršev, čeprav umske skupščine beništvo 96 odstotkov, promet 0,3 kranjskih odstotka, trgovina 1,3 odstotka, študentov. gostinstvo in obrt — komunala Na skupščini so razpravljali o 3,9 odstotka in negospodarske de-dosedanjem in bodočem delu štu- javnosti 39.7 odstotka. Pri pode-detitov. Glavna problema študen- Ijevanju štipendij se pogosto do-tov ne samo kranjskih, pa sta: štipendije in prevozi v Ljubljano. Od 1268 dijakov in študentov ima štipendije samo 243 ali 19.2 odstotka (število vseh štipendistov, tudi tistih, ki jih štipendirajo delovne organizacije občine). Od 243 štipendistov je 186 ali 77 odstotkov stipendiranih iz občine, 57 ali 23 odstotkov pa jih štii pendirajo delovne organizacije iz drugih krajev. Tovarna Iskra štipendira 68 ljudi; 36 na visokih šolah, 1 na višjih in 31 na srednjih šolah. Tek-Stilindus ima 44 štipendistov, Sava 31, Planika 4, Exoterm 1, IBI 7, Kovinar 10, LIK 5, Gorenjski tisk 2, itd. Industrija skupno šti- sposobnosti tega ne upravičujejo in temu pripomorejo zveze, medtem ko je včasih nadarjenemu študentu socialno šibkih staršev nadaljnji študij onemogočen. To lahko potrjujejo podatki, da iz gaja, da jih dobijo otroci dobro I. v IV. letnik pride komaj tretji Iz dodatnih sredstev za kulturo in prosveto na Jesenicah Največ za gledališče no toliko študentov, kolikor jih je bilo v I. letniku. Važno mesto pri tem ima socialno stanje. Za konec so študentje sklenili, da bodo razširili sodelovanje z gimnazijo na več področjih (šport, predavanja, zabava). Želimo,- da ne bo ostalo samo pri besedah! Na zadnji seji U0 sklada za kulturo in prosveto občjne Jesenice so razpravljali o devetmesečni realizaciji dohodkov in izdatkov, o spremembi finančnega načrta sklada za to leto in o vlogah za dodatna sredstva kulturno prosvetnih zavodov in društev. Na podlagi pogodbe s knjižnico pendira 52.1 odstotka, kmetijstvo na Jesenicah je ta ob tričetrtlct ju že zbrala 88 odstotkov predvidenih sredstev. Po podatkih je bilo namreč izposojenih 4600 in nabavljenih 85 knjig več, kot je bilo predvideno. Svetu Svobod je na podlagi dejavnosti društev pripadalo 73 odstotkov predvidenega zneska. Neizkoriščena sredstva v višini 3 milijonov so /a prvotno predvideno opero, za stike s tuji- Aktivnost na šoli , Jone Cufar" Pionirski starešinski svet osem- ke ob praznikih tudi sam ustvar-le!ke »Tone Cufar« na Jesenicah jal sredstva za vzdrževanje. Spre- je razpravljal o uveljavljanju pionirske samouprave, delovnem načrtu pionirske organizacije in o predlogih za razširitev njihove dejavnosti. Zelo imajo razvito delo po krožkih. Primanjkuje pa inštruktorjev za tehnično dejavnost ter prostor, kamor bi mogli spraviti izdelke. Po priporočilu društva ljudske tehnike naj bi fotokrožek s slikanjem scen gle- jeli so še predlog, naj bi v okviru praznovanj dvajsetletnice osvoboditve učenci pod strokovnim vodstvom izdelali maketo Jesenic iz leta 1945 in drugo od danes. Plansko službo občine bodo zaprosili za podatke, s katerimi bo napredek prikazan tudi z diagrami. Pri izdelavi jc od društva ljudske tehnike obljubil pomoč tov. Vinko Zorm.in, konstruktor delovnim načrtom pionirske organizacije, ki je bil izdelan za vsak mesec posebej. Konkretno so za november predvideli objavo uspehov tekmovanja za prvo konferenčno obdobje, pomoč pri uvajanju zapisov v knjigo razredne /skupnosti, priprave za sprejem cicibanov v zvezo pionirjev, pisanje in pošiljanje ce- no in za kulturne spomenike. Za ureditev rojstne hiše pisatelja Finžgarja so bili namreč zaenkrat stavljeni pretežki pogoji za odkup in se s temi sredstvi to ni dalo uresničiti. Glede na spremembe proračuna občinske skupščine, je skladu pripadlo 3,9 milijona dodatnih sredstev. Ta sredstva so bila razdeljena za povečanje formiranja društvom, ki so ga dosegla s svojim delom in za povečanje izplačila za podražitve zaposlenim v kulturno-prosvetnih zavodih. Zaradi zelo" tesnega proračuna in predvsem za pokazane izredne uspehe je bilo od nerazdeljenega namenjeno 2 milijona din jeseniškemu gledališču »Tone Cufar«, 1 milijon za dovršitev del pri postavitvi radio-postaje na Jesenicah, ljudski tehniki 100.000 din, za stroške ob prireditvah »Kultura ne pozna meja« 200.000 din ter 170.000 din »Svobodi« Koroška Bela za stroške ob bližnjih prireditvah za praznovanje 42-letnice društva in d ali šča, raznih prizorov priredi- perspektivnega biroja Železarne, tev in z obdelavo vizitk za čestit- Člani sveta so se seznanili še z Po merilih dela stitk za dan republike, izvedbo 45. obletnice"pevskega zbora. Osta- akcije za nabiranje starega pa- la sredstva bodo za obseg priredi- pirja ter priprave za praznovanje tev prejeli po svetu Svobod in Novega leta. — B. B. prosvetnih društev. — B. B. Za potrebe kulturno prosvetnih organizacij so v radovljiški občini te dni razdelili nekaj nad 3 milijone dinarjev. Sredstva so namenjena iz.kj'UČno za kult .-prosvetno dejavnost in za družab. Življenje, vendar jih društva izkoriščajo za vzdrževanje domov in za materialne stroške. Pri občinskem svetu Svobod so to pot dodeljevali društvom in Svobodam sredstva, ki jih je namenil sklad za kulturo dosledno po dejavnosti in uspehih posameznih društev pri njihovem delu. Prav zato so pri delitvi nastale precejšnje razlike tako, da so nekatere Svobode prejele precej več kot druge. Pri razdeljevanju dotacij kulturno prosvetnim organizacijam so uporabili točkovni sistem, na osnovi katerega so razčlenili delo vsakega društva ter ga ovrednotili, in sicer na osnovi osebnega preverjanja dejavnosti in ha podlagi poslanih poročil. Po takšmh meril h in ocenah so dobili najvišje ocene in tudi največje število točk Svoboda Kropa, Bohinjska B:slrica, Lesce, Gorje, Bohinjska Bela itd. Takšno prakso bodo nri delitvi uporabljali tudi v prihodnje, le da bodo morala društva in Svobod? prikazati, v kakšni meri so izpolnila svoje delovne programe n zakaj niso uspela. Za prihodnjo sezono ž.c pripravljajo programe. Na osnovi teh in po programu občinskega sveta pa bo občinska skupščina dodelila globalni znesek sredstev tudi za prihodnje proračunsko leto. J. B. NA DOBRAVI: cesto, kanalizacijo in trgovino Gostinsko in trgovsko podj. »Central« Kranj sprejme v službo DELOVNO MOC za delo v knjigovodstvu uprave podjetja, NATAKARJA-ICO. kvalificirano, in KAVARNIŠKO KUHARICO ali TOCAJKO za restavracijo PARK. Ob pripravah na . konference krajevnega odbora SZDL se v jeseniški občini vrše sestanki političnih aktivov. Na Dobravi pri Jesenicah so že sprejeli pravilnik o volitvah in sklenili, da jih bodo zaradi udeležbe izvršili na delegatski sistem. Pripravili so predloge za 50 delegatov. Krajevno konferenco bodo imeli v soboto, 12. decembra, po njej pa bodo priredili družabni večer. Pripravili so že poročilo, da bodo imeli čimveč časa za razpravo. Na aktivu je predsednik poročal, da je nadzorni odbor občin- skega odbora SZDL že pregledal njihovo poslovanje. Pripombe je imel le na del nepobrane članarine, kar pa nameravajo še pred konferenco urediti. Največji problem je asfaltiranje ceste skozi vas i« do mostu čez. Savo, ureditev primerne trgovine, kanalizacije in pokopališča. Potem pa so razpravljali še o liku odbornika. Menijo, da mora b'uti to razgledan občan, ki zna iznašati krajevne probleme in ki razume tudi občinsko problematiko. B. B. V Radovljici je ObSS sporazumno z vodstvi sindikalnih podružnic odločil, da je treba zamenjati v izvršnih odborih podružnic najmanj polovico članov. Sprejeli so tudi priporočilo, da naj bi nihče ne bil izvoljen v vodstvo podružnice dvakrat zaporedoma. — J. B. Seminar na Jesenicah Občinska zveza društva prijateljev mladine je 13. t.m. priredila na Jesenicah enodnevni seminar za člane pionirskih starešinskih svetov. Udeležencem so bile podane smernice, da bo delo na šolah lažje. Seminar je vodila tov. Smilja Gostiša in člani okrajne zveze. Mnogo več za borce NOV Za leto 1965 naj r?i v občini JCranj dodelili 30 milijonov za potrebe borcev, internirancev hi aktivistov NOV, in sicer 25 milijonov za priznavalnine, saj življenjski stroški rastejo iz dneva v dan, 5 milijonov dinarjev pa za izboljšanje zdravstvenega stanja teh ljudi, zlasti borcev kmetov (oddih na morju, zdravljenje v toplicah ipd.). Tak je bil pred dnevi zaključek na seji komisije za zadeve vojaških in vojnih invalidov in borcev NOV. Hkrati je komisija prevzela tudi skrb za pereča stanovanjska vprašanja udeležencev NOV. Vloge in prošnje je doslej reševala na dA'a načina; z lastnimi sredstvi aH pa s posredovanjem pri delodajalcih zaposlenih borcev. Stanovanjski sklad občine je pričel z gradnjo 60 stanovanj za borce in njihove svojce. Nekaj stanovanj je že dograjenih in. vseljenih. Poleg tega dobijo udeleženci NOV iz stanovanjskega sklada občine cca. 30 milijonov din kot posojilo za popravila oziroma za dograditev hiš.( Govorili so tudi o štipendijah otrok borcev NOV. Ugotovljeno je, da so se dosedanje štipendije vse premalo podeljevale otrokom borcev. — J. S. Zmaga rezervistov Borčevske organizacije kranjske občine tudi letos organizirajo veliko športno tekmovanje v počastitev Dneva republike 29. novembra in Dneva JLA 22. decembra. Tekmovanje je organizirano za člane ZB, ZROP, ZWI, JLA m LMS. Srečanje v streljanju j« bilo že minulo nedeljo, tekmovanje z zračno puško pa bo 13. decembra, tekmovanje v šahuT2. decembra in tekmovanje v kegljanju, 5. decembra. Sledil bo tudi, patrolni tek, ki se ga bodo ude* ležili člani ZROP, LM in JLA. Na ekipnem tekmovanju z MK puško je zmagala ekipa ZROP s 310 krogov od 400 možnih, slede ji ZVVI 251, JLA 228, ZB 213.i« LMS 70 krogov. Od posameznikov je bil najboljši Alojz Studen, član ZROP. Tudi na ekipnem tekmovanju z vojaško pištolo je zmagala ekipa ZROP, in sicer s 353 krogi, slede ji JLA 213, ZB 204 in ZVVI 200 krogov.. Od posameznikov pa Je bil najboljši Franc Cerne član /ROP s 94 krogi od 100 možnih. Izven konkurence je nastopila tudi strelska družina Sava Kranj ffl z MK puško dosegla 312 krogov, t vojaško pištolo pa 291 krogov. Kempo* PRIREJA AVTOBUSNE IZLETE PO JUGOSLAVIJI NAROČILA ZA IZLETE SPREJEMAJO KOMPASOVE POSLOVALNICE v KRANJU, Koroška c. 2 — Tel. 24-31; na JESENICAH, Cesta Maršala Tita 18 — Tel. 82-296; na BLEDU, Cesta Svobode št. 15 — Tel. 77-245 Tito v spremstvu predstavnikov političnih organizacij *n samoupravnih organov tovarne »Sava« si ogleduje njihov novi obrat na Gašteju « SREDA, M. novembra 1W4 .Muli oglasi - Jffifi mi/lasi p i't »ti 11 ffffl Ugodno prodam rabljeno spalnico iz mehkega lesa, cena 60.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 4874 Prodam prašiča 110 kg težkega. Trata 1, Velesovo 4875 Prodam koštruna in brejo ovco. fitern Jože, Sp. Jezersko 9 4876 Prodam kobilo za lahko vožnjo. Arhar Martin, c. v Vintgar št. 2, Bled 4877 Prodam dobro ohranjen otroški globok voziček. Sturm Jože, Stru-ževo (nova hiša) 4878 prodam večjo količino krmilnega korenja. Narobe Marija, Zg. Brnik 102, Cerklje 4879 Prodam »Tobl« emajliran štedilnik. Dostavim tudi v Kranj. Stiglic Justina, Zg. Bcsnica (Zadružni dom) 4880 Trgovsko podjetje »Petrol, Ljubljana sprejme takoj 4 POMOŽNE AVTOMEHA-NIKE — negovalce za negovalnico avtomobilov prt benclmskem servisu v Kranju — Zlato polje. Prednost imajo prosilci, ki Imajo opravljen izpit šoferja amaterja 'in stanujejo v bližini delovnega mesta. Prodam šivalni stroj Diirkopp. Trampuž Marija, Pivka 33, Naklo 4881 Prodam plemenskega vola 400 kg in Lubosovo harmoniko. Naslov v oglasnem oddelku 4882 Prodam dva mlada merjasca (lisasta). Vehovec Janez, Voklo 56 4833 Prodam Fiat 600 letnik 1960 v dobrem stanju. Rcleče 87, p. šk. Loka 4889 Prodam torzijsko os za motorno kolo Lambreto. Nasl. v'ogl. oddelku 4890 Prodam otroškega jahalnega konja. Toporš Jože, Tavčarjeva 2, Kranj 4891 Prodam kompletni hišni vodovod. Zupančič Anton, Selo \9, Bled 4892 Prodam kuhinjsko dvodelno rabljeno kredenco. Kokrica 95, Kranj 4893 Kupim gnoj, ali zamenjam za koruzo. Stralunj 63, Naklo 4883 Kupim mlin za žito. Ponudbe poslati na naslov Lenarčič Franc, Zalog 187, Ljubljana Polje 4884 Motorno črpalko za hlsru vodo-vod kupim in prodam dobro ohra-' njeno reporeznico. Naslov v oglasnem oddelku. 4885 Kupim manjše stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku 4886 Kupimo 2000 kg ali tudi manjšo količino slame za kritje streh. Ponudbe poslati na zavod za spomeniško varstvo Kranj, Titov trg 4 1 4856 Kupim peresni voz (federvagen). Ponudbe poslati: Hostar, Kokrica 230, vzhodno od Laknerja 4894 Kupim dvosobno stanovanje ali manjšo hišo. Zore, Ješetova št. 3 a, Kranj 4895 Kupim enosobno stanovanje v Kranju. Ponudbe poslati na oglasni oddelek pod »Stanovanje« 4896 Oftttfffo Iščem sobo v Kranju ali okolici. D/.ordž.evič Desimir, Goronjesavska 28 c, Kranj 4887 Ako želite srečo, sporočite sigurno, točno srečanje. 8. 11. 64 nejasno. Ali pošljite naslov »Sreča 4609« 4888 Obvestilo potrošnikom! V novo-odprto trgovino Jugopla^tike v Kranju, Titov trg 25, so prispeli najnovejši modeli tople zimske obutve. Potrošniki, izkoristite priložnost in nabavite kvalitetno, udobno in poceni zimsko obutev. 4897 Od gostilne Gorčan do klavnice sem Izgubil denarnico z dokumenti. Poštenega najditelja prosim naj pošlje na ime v legitimaciji. Denar naj obdrži 4898 Izgubljeno potovalno torbo z vsebino dobi lastnik v Radovljici, Ljubljanska cesta 7 4899 Fant Išče sobo v Kranju za 1 mesec. Plača dobro najemnino. Ponudbe oddati pod »Plačam dobro« 4900 Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Kranj obvešča, da sta po sklepu 29. skupne seje obeh zborov skupščine občine Kranj, v avli Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, javno razgrnjena ureditvena-zazidalna I načrta za južni predel vasi j BRITOF T in za severozahodni del vasi ZG. BITNJE Vabimo občane, organizacije, zavode in ustanove, da si načrt ogledajo in dajo pripombe. V času razgrnitve bo urbanist, ki je izdelal oba osnutka, dajal tudi osebna pojasnila vsako sredo od 15.—16. ure Zahvala Ob prerani izgubi našega dobrega očeta, starega očeta, brata in strica HUDOBIVNIK CIRILA (Habjana) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iin prijateljem za izražena sožalja, in darovalcem cvetja. Posebno zahvalo tudi dr. Bohinjcu za lajšanje bolečin, ter cerkljanski godbi, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sin Ciril z ženo Mici, sin Ivan z ženo Milko ter vnučka Ivko in Slavica, brata Peter, Lovro in sestra Marija ter ostalo sorodstvo. Dvorje 13. 11. 1964 TELESNA VADBA Partizan Kranj obvešča vse ljubitelje telesne vadbe, da se po posameznih oddelkih vršijo ure telesne vadbe v telovadnici šole F. Prešeren in tekstilni šoli. V šolski telovadnici Fr. Prešeren: Pionirke ponedeljek in četrtek od 18. do 19.30 Pionirji torek in petek od 18. do 19.30 Mladinke in članice ponedeljek in četrtek od 19.45 do 21.15 Mladinci in člani torek in petek od 19.45 do 21.15 Orodna vadba sreda od 19. do 21. ure V Tekstilni šoli: Otroci sreda in petek od 15. do 16. ure Starejši člani torek od 19. do 21. ure Vsi, ki želijo redno obiskovati vadbo, naj se prijavijo v navedenem času v telovadnici pri vodnikih oddelkov. Apeliramo na starše, da k tem vadbam redno pošiljajo svoje otroke in o obisku vršijo tozadevne nadzore. Razpisna komisija »Dimnikarsko podjetje« JESENICE RAZPISUJE MESTO DIREKTORJA »Dimnikarskega podjetja« Jesenice Pogoji: 1. strokovna izobrazba visokokva-lificiranega delavca; 2. praksa — najmanj 10 let na položaju vodstva podjetja ali dimnikarskega obrata. Razpis velja do 3. XII. 1964 Osebni dohodki po pravilniku. Prijave pošljite na naslov: »DIMNIKARSKO PODJETJE« — razpisna komisija Jesenice. Razpisna komisija podjetja »TAPETNIŠTVO« Jesenice razpisuje MESTO DIREKTORJA obrtnega podjetja »TAPETNIŠTVO« JESENICE Pogoji razpisa so: 1. strokovna Izobrazba visokokva-lificiranega delavca v stroki 2. najmanj 5 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Razpis velja 15 dni po objavi Prijave pošljite na naslov: Razpisna komisija »Tapetništvo« Jesenice. Plača po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Trzni f#i'«»«jf c»<| V Kranju Jabolka 80 do 130 din, hruške 130 do 160 din, grozdje 160 do 200 din, paprika 100 do 120 din, solata 80 do 100 din, špinača 180 do 200 din, cvetača 180 do 200 din, zelje kislo 100 din, zelje v glavah 40 do 50. din, repa kisla 80 din, krompir 35 do 40 din, korenček 65 do 70 din, pesa rdeča 65 do 70 din, čebula 70 do 80 din, orehova jedrca 1200 do 1300 din, med 700 din, skuta 240 do 260 din, surovo maslo 1100 do 1200 din, radič 100 din za kg; ješprenj 120 do 140 din, kaša 170 do 190 dim, koruzna moka 85 do 90 din, oves 35 do 40 dii, pšenica 65 do 70 din, orehi celi 130 do 140 din, gobe sivke 100 din za liter; peleršilj in zelena 35 do 40 din za šopek; jajca 55 do 60 din, kokoši 900 do 1300 din, piščanci 600 do 900 dih za komad. PLESNI TEČAJI Začetni plesni tečaj sc je začel v petek, 13. novembra. Začetni tečaji bodo ob ponedeljkih in četrtkih, nadaljevalni pa ob torkih in petkih. športni plesni treningi v ponedeljkih in četrtkih. Tečaji in tremingi so od 18.30 do 20.30. Vpisovanje je ob torkih in petkih od 18. ure dalje v delavskem domu, vhod 4, Kranj. Zveze z avtobusi ugodne. Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. TekočI račun pri NB v Kranju 607-11-1-135. Telefoni: glavni in odgovorni urednik, uredništvo In uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobota 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese da. Neplačanih malih oglasov ne objavljamo. Na podlagi sklepa seje kolegija načel* nikov oddelkov z dne 3. 11. 1964 in sklepa seje sveta delovne skupnosti z dne 4. 11. 1964 razpisuje Skupščina občine Kranj delovno mesto: medobčinskega urbanističnega inšpektorja za območje občin Jesenice, Kamnik, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič Pogoji: arhitekt — 6 let delovnih izkušenj medobčinskega kmetijskega inšpektorja za območje občin Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič Pogoji: agronom — 7 let delovnih izkušenj Razpis ostane v veljavi 15 dni od objave. Kandidati naj vlože pismene vloge pri Skup-£c ni občine Kranj. GIBflnje PRGBIUPLSTUR Poročili absolvent V KRANJU so se: Albin filozofije im Učakar, redu piše, da Ima avtobus odhod ob 7. uri. Vendar avtobus, ki je stal na postaji je imel označeno smer vožnje BLED—LESCE. O šoferju in sprevodniku ni bilo ne duha in ne sluha. Ljudje so mi dejali, da gre po vsej verjetnosti v Gorje. Vstopil sem in s sedem-minutno zamudo je odpeljal. Ko je zavil proti Gorjam so se nekateri potniki začeli razburjati, ker m> pač mislili, da pelje v Lesce. Počakal jo in potniki za Lesce so izsitopili. Tu bi rad grajal potnike, ker so se razburjali, namesto, da bi bili veseli, ker so sc vsaj nekaj časa zastonj peljali. f) Kljub temu, da moram večkrat po cesti, ki pelje skozi Ho-sto in Pungert v Skorjo Loko, sem se zaklel, da dokler jo ne bodo popravili ne grem več. Zdi se mi, da ti ljudje sploh ne delajo Marija gospodarsko. Pomislite, zemljo Bevk, uslužbenka; Peter Polajnar, dajejo na cesto? Ali se jim je ne strojni ključavničar in Danica zdi škoda? Z obeh strani ceste so Karačič, delavka; Martin Kocjan, jo nametali na cesto in jo s tem vulkanizer in Frančiška Fajfar, prekvalificirali iz ceste III. reda predilka; Andrej Pave, delavec in na nekaknšo kolovozno pot. Brc/. Terezija Kocjan, delavka; Danici pojasnil prosim! Sem že sam Golob, avtomehanik in Hilda Dal- uganil-zakaj to delajo. »Enostav- mič, delavka; Tomaž Bolka, mi- na reklama za gumijaste škor- zar in Marjeta Strniša, prešival- nje«, ker so ljudje primorani, da ka, Feliks ing. Tavčar in Marija i'h nosijo na taki cesti. Gorjanc, absolvent germanistike; • Tudi za kritiko je potreba Drago Mrak, avfogenski varilec in 'meti nekakšno kvalifikacijo. Te Angela Krt delavka: Andrej Je- dni som dobil prijazno pismo od rala, študent in Julijana Jenko, neke tovarišice, ki z i vi na območ- učiteljica; Janez Belšak, šofer in ju škofjeloške občine. Kar malo Cecilija Gašperlin, gospodinja; Jo- preveč Je skrilizirala »C.orenjsko že Peternelj, šofer m Antonija predilnico«, češ namesto, da bi Možina, nameščenka; Vincenc svojim delavcem pisala dopust, Kocijančič, delavec in Hilda Kav- jim kar »plaveča« označi. Poleg čič, socialna delavka; Jože Skod- t^.ga P« h rn>k;,i procentov od nik, šofer in Irena Bremec, trg. plače tako za nameček. Seveda pa poslovodja. v resnici tudi ni tako hudo. Iz za- Umrla' sta: Frančiška Novak "^"'iv h vinn *™ 'vede! da to stara 72 let, upokojenka in Jože Mf»VljO samo takrat, ko delavec Udir star 63 let, kmet *?,oh 110 P?ve' d'\'?<> os.,:,l.td(>'1": _ , _ v „ , , Sicer pa moraio biti včasih tudi Rodile so: Ana Ruparčič — dek- lico, Rozalija Gregorec — deklico, Valentina Ulčnik — dečka, Ana Tome, deklico, Marija Benedičlč dečka, Magdalena Paulus »plavi« saj imamo »črnih« in »rdečih« že itak dovolj. 9 Dragi Stražišani! Ste sedaj videli, da. ,ne. gre samo meni v nos tista vaša javna razsvetljava. dečka, Albina Košir — dečka, Tudi otroci sc zaradi toga razbur. Olga Verčič — deklico, Silva .lenkole — dečka, Marjeta Niko! Č ja jo. Oni so vso stvar poenostavili, saj jim tega ne moremo zame- dalena Žepič — dečka, Marija Livk — dečka, Stanislava Sajovic — dečka, Stanislava Kavčič — deklico, Jožefa Eržen — deklico, Antonija Arncž — deklico, Alojzija Lah — dečka -dečka Ivana Sire - deklico, rili; Skupina" Mladičev je s kame ^,Y!fJa i^l!xk ~ ZŽ2?*V*?!?£ "Joni pričela razbijali žarnice javne razsvetljave. Potem pa govorimo, da naša mladina ni produktivna in delavna. Pa še kako je, samo tu si oglejte prizor. 9 7c pred časom so postavili, rumeno-rdeče palice ob cesto, ki bodo služile kadar bo sneg. Ker so pa naffl vremanofslovci zelo točni, posebno otroci in tisti, ki So ga malo preveč popili, so ugotovili, da snega do Novega leta še ne bo. Zato so se podali na delo. Na cesti od Stražišča proti Bitnjam so te palice (pretežno večino) enostavno izruvali ali polomili. Zelo bom vesel jaz in tudi drugi ljudje, če jih bo tudi narava tako ubogala kot so jih paole ob cesti. f) Prelepa avtobusna postaja na Laborah v ponižanje si mi ti! Kar oglejte si jo, ko se boste peljali /. avtobusom iz Kranja v Ljubljano. Blata in vode kolikor si želite. Ko sem si to stvar ogledoval in godrnjal, mi jc starejši možak, ki je tam stal, prijazno dejal: »Kaj se pa jeziš? Ali ne veš, da utrjujejo podlago na kaitero bodo verjetno prihodnje leto položili asfalt. Zakaj ne bi namesto va-_ . , , . , „ Ijarja uporabili kar ljudi, da to Dragi bralci, brž vam moram zomljo st]ačijo«! Sedaj se pa ne povedati, da je v zadnjem kolu bom več kregal, temveč bom še jugoslovanske loterije moja Mar- bolj spoštoval način gradenj raz« jana zadela dva tisoč- petsto dinar- nih cest fen podobno. LESNA INDUSTRIJA KRANJ obvešča vse stranke, ki imajo naročeno žagovino na obratu Preddvor da iste NE MOREJO DOBITI do konca leta zaradi tehničnih ovir Mtodivv |ev. Seveda sva se kolektivno odločila, da jih bova takoj porabila. Dovolj bo za danes, saj sem vam že marsikaj povedal. Vsem Temu denarju sem dodal še svo- leT> Pozdrav jo plačo in hajd v Bcsnico pO plašč. Toda za mojo Marjano so vse trgovine premalo kvalitetno založene in sva prav zaradi lega plašča porabila že dva dopoldneva in plašča še nisva kupila. f> V soboto zvečer sem čakal na avtobusni postaji na Bledu. Hotel sem v Gorje. Na voznem Vaš BODICAR GLAS v vsako hišo MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA /ene mornarjev so vselej osamljene, je razmišljala. Ona bi samote, kakršno prenaša gospa Bajberle, ne mogla prenašati. Zelo nesrečna bi bila, ko bi bil Franc mornar in ona mornarjeva 'ena. 2« te ure, ko čaka Ivanca, ki se že ves ta teden vrača šele 90 desetih in ne ob šestih, kakor navadno, se ji sleherni večer zdijo kakor večnost. Pogledala jc na uro. Bila jc šele osem. Potem jc vzela blago, da bi otroku urezala oblekico. Ob delu ji bo čas hitreje minil. I'i res, ko jc oblekico ure/ala in sešila, je bila ura enajst. »Enajst?« se je /ačudla. Nemogoče! Ob tej uri bi moral biti Franc It doma, Kje neki je ostal? Prazniki SO, si je rekla* Najbrž so ga kolegi iz tiskarne zva-Ml na krokarijo. Najbrž SO se že prej domenili, saj bi Franc drugače ne oblekel pražnjc obleke. »Prav! Ves teden je trdo delal. Naj se malo razvedri, čeprav brez mene,« mu ni zamerila. Upa. da sc "c bo opil, saj se jc doslej Sele enkrat. In še tega je bil kriv tisti nesrečni prepir, ki je bil popolnoma nepotreben, saj sta do-s'cj prihran la Že za novo opravo. Tudi stanovanje iščeta. Zal je za stanovanja v Trstu mnogo težje kakor v Grazu, saj je Trst hltiogo večje mesto kakor Graz. Tudi število prebivalstva tu na-fclcje narašča kakor v Grazu. Trst je vendar pristaniško mesto, n^ivečic in najbolj prometno pristanišče'v cesarstvu, čeprav pratio, da promel po Otvoritvi Sueškega prekopa nazaduje in da Tnu konkurira Solun, ki jc prekopu bliže. Ura se |e pomaknila če/ polnoči in sc nato za celo večnost Počasi pomikala proti eni. Ob dveh jo jc že skrbelo. Nocoj je dobil plačo. Najbrž precej več kakor štirideset kron, saj je ta teden napravil okrog trideset nadur. Pa ne da bi ga družba zapeljala, da bo pri plačevanju pozabil na družino. Ulica pod oknom je bila tiha. Bilo je žc zelo pozno in le kdaj pa kdaj so tišino ceste vznemirili koraki. Vsakokrat je stopila k oknu in opazovala, če morda ni Franc in če morda ne prihaja tak kakor tisto noč pred slabimi šestimi meseci. Od takrat ni bil še nikoli pijan. Toda zdaj, ko je ura že dve, se jc bala, saj so prav ta hip zazvencli na ulici opotekajoči se koraki. Pogledala jc skozi okno. Ni bil mož, marveč neki pijani mornar,- ki se je opotekal po cesti proti pristanišču, ali pa proti staremu mestu, ki je bilo »mesto« mornarjev. Pravijo, da vsi mornarji zahajajo v take hiše, kakor so v starem mestu. Med njimi so tudi poročeni, čudno, da gospa Bajber-lova nikoli ne pomisli, da bi utegnil v tujih pristaniščih zahajati k vlačugam tudi njen mož. »Zares, nesrečne so žene mornarjev,« si je rekla. Nikoli niso gotove, ali so jim možje v daljnih pristaniščih zvesti ali nezvesti. Oči so jo skelele. Za trenutek je zadremala. Kmalu sc drerna-vici ni mogla več upirati. Legla je. Tako bo lažje bedela in čakala, jc mislila, a jc žc naslednji hip zaspala. Zbudilo jo je pritrkavanje zvonov, ki je bilo skozi odprto okno. Zbegana je poslušala to zvonenjc, ker se noč še ni umaknila jutru, ftelc potem se jc spomnila, da jc danes Velika noč, in opazila, da leži oblečena. Seveda, moža je čakala! Stegnila jc roko in poti-pala na posteljo poleg sebe, kakor da bo otipala njega. »Ni ga še. Se vedno ga ni,« se je popolnoma vzdramila. Počasi je pronicala v jutro svetloba. Postajalo je vse svetleje. Nad mestom so se rožnato razcveteli drobni oblaki. Potem so poslali beli kakor čreda ovac, ki je romala s severa proti morju neznanokam. »Da se mu ni kaj zgodilo?« se je zbala. V pristaniških mestih se vedno kaj zgodi. Pretepi in pokolji niso tako redki. Pred očmi se ji jc pojavil privid mrtvega moža. »Nc,« je zastokala. Najbrž so šli na Prosek ali kam izven Trsta. Morda so bili v gostilni žene Bosanca čabrinoviča, ki je bil sam stavec in kamor so stavci iz Hermannsdorferjeve tiskarne radi zahajali na čevapčnče. Zakasnili so se in mož je morda prespal pri Čabrinoviču. Vrnil se bo, je upala. Otrok e je prebudil in jo poklical: »Mama,« nato pa se zasmejal in zaklepetal nekaj v enozložni, nerazumljivi otroški govorici, ko, a je obstala, ker je nekdo pozvonil. »On je,« je olajšano vzdih-Stopila je v predsobo, da bi šla v kuhinjo in otroku pogrela mle-nila in odprla. Prestrašila se je, ko je zagledala Hermannsdorferje-vega vajenca. »To pismo ml je dal gospod, naj vam ga nesem,« je rekel. mm »Kdaj ti ga je dal?« je vpraSala in si mislila: samo da se mu ni nič zgodilo. Vajenec je relcel, da včeraj in mu naročil, naj ji ga nosc danes. Ker ga je gospod Imel rad in ga veliko naučil, mu je ustregel. »Pa ne da bi si kaj napravil,« jo je obšla zla slutnja. Včeraj je bil tako čemeren. In žc ves teden ni spregovoril drugega, kar je z vprašanji izsilila od njega, je sedaj s popolnoma drugejja vidika mislila na njegovo redkobesednost. Vajenec ni čakal, da bi odprla pismo, ki ga je odpirala z drhtečimi rokami. Ko je odmotala papir, ji je njegova poševna pisava zaplesala pred očmi in je ni mogla razbrati. Sele počasi se je izoblikovala v ravne vrste in v besede: »Oprosti! Nisem Ti hotel povedati, da odhajam v svet. Ne bom se več vrnil. Vem, da boš jokala. A ne joči! Bolje bo tako. Rad bi potoval, kaj videl in se naučil. Mlad sem še ...« naprej ni brala, marveč je stopila v sobo in pogledala v omaro, če je še tam hranilna knjižica. Ni je bilo več. »Zares je šel,« je okamenela. Vzdramil jo je šele otrokov jok. Slavko je jokal, ker je bil lačen. »Franc, ali nisi pomislil, kaj nama boš storil,« je šele sedaj zajokala. Dva dni kasneje je zvedela od nekega stavca v Hermanns-dorferjevi tiskarni, da je mož vzel delovno knjižico, odpovedal in se v soboto vkrcal na zadnji pamik za Benetke. C LAS SREDA, 18. novembra 1964 19. Bllla je izguba konjiča sicer potrla, toda zdaj je imel druge, ■krbi. Ker ni bilo očeta, je bil on glavar družine. Nekega dne je dejal materi: »Moram si najti kako delo« Mati se je nasmehnila: »Imaš komaj deset let, kaj pa bi že mogel delati?« Bili se je spomnil na karavano v preriji, zato je odšel k mr. Rusisellu in ga poprosil naj ga zaposli v svojem prevozništvu. Mr. Russellu je bil všeč pogumni deček, ki je jahal kot Indijanec in večkrat prihajal v njegovo taborišče. »Seveda dobiš delo,« mu je rekel. »Pazil boš na govedo; zato boš prejemal mesečno petindvajset dolarjev.« 20. BiH je sicer upal, da mu bo mr. Russell poveril kako nevarnejše delo, toda bil je vendarle vesel, saj se mu je zdelo petindvajset dolarjev na mesec že celo bogastvo. Dobil je sivo mulo za jahanje in postal je čuvaj goveda v prevozniškem taborišču. To zares ni bilo vznemirljivo delo, toda Bili je bil ponosen, ko je po dveh mesecih odšel v Leavemvorth, kjer so mu odšteli dvomesečno plačo: petdeset dolarjev v kovancih po pol dolarja. Spravil je svoje bogastvo v vrečico In na muli odjezdil proti domu. Ves svoj zaklad je izročil materi, ki je bila uspeha svojega sina zelo vesela. 21. »To je zares lepo,« je vzkliknila mati. »Malo je dečkov tvojih let, ki bi si znali prislužiti toliko denarja. Vendar pa ti želim lepšo bodočnost, kakor da bi vse življenje čuval govedo. Moral boš začeti hoditi v šolo.« Čeravno Billu ni bilo do šole, je mati vztrajala, posebno še, ker so v bližini odprli novo šolo, zgrajeno iz lesenih brun. In tako je BiH postal šolar. Hlačnici si je stlačil za škornje kakor pravi prevoznik, a za golenico si je zataknil nož. Turk ga je spremljal in mu poskakoval za petami, verjetno zato, da bi Billu olajšal muko in mu dajal poguma. šport # šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport • šport 9 špo Gorenjska nogometna liga Po občnem zboru smučarjev Triglava "M"^ Vedno isti problemi "rva mesta KRANJ JESENSKI PRVAK V vseh tekmah nedeljskega zadnjega kola jesenskega dela prvenstva v gorenjski nogometni ligi so številni gledalci videli zanimive borbe, ki pa niso prinesle večjih presenečenj. Glavni favorit za 1. mesto Kranj je s težavo, vendar pa zasluženo zmagal v Preddvoru. V derbiju za tretje mesto so Jesenice doma visoko premagale Železnike. Četrto mesto je zasedel Prešeren z zanesljivo zmago proti Svobodi iz Šenčurja, ki je ostala na predzadnjem mestu. Mlado moštvo it Nakla, ki v zadnjih tekmah igra vse bolje, je v srečanju s Trboja-mi pobralo ves iizkupiček, prav tako pa tudi Triglav B proti zadnje plasiranemu Visokemu. Rezultati zadnjega kola: Jesenice: Železniki 7:1 (4:1) Preddvor: Kranj 1:2 (0:1) Trboje: Naklo 2:5 (1:1) Prešeren : Svoboda 3:0 (0:0) Triglav B: Visoko 5:1 (1:0) LESTVICA Kranj 8 7 1 0 29:9 15 Jesenice S 7 0 1 36:9 14 Železniki 8 4 3 1 37:23 11 fr-ešeren 8 4 0 4 22:20 8 Preddvor 8 4 0 4 19:19 8 Naklo 8 3 1 4 17:27 7 Trboje 8 2 0 6 11:31 4 Svoboda 8 1 1 6 22:20 3 Visoko 8 1 0 7 10:44 2 Triglav B 9 3 1 5 27:34 7 Letošnji občni zbor kranjskih smučarjev lahko ocenimo kot enega najboljših v zadnjih letih. Po zelo uspeli diskusiji je bilo sprejetih vrsto konkretnih sklepov za nadaljnji razvoj kranjskega smučanja, ki v zadnjih letih stagnira, zlasti še v alpskem smučanju. Po dolgih letih se je tega zbora udeležil tudi predstavnik Smučarske zveze Slovenije, čudno pa Je, da ni bilo predstavnika sekretariata Občinske zveze za telesno kulturo. že v dobro pripravljenih poročilih je bilo nanizanih vrsto problemov kranjskega smučanja, ki ne more predvsem zaradi finančnih sredstev dosegati takšnih uspehov, kot bi jih sicer lahko, glede na številno mladimo. Sredstva za dejavnost so iz leta v leto v glavnem na isti ravni, čeprav se je delo kluba precej spremenilo. Vedno večja skrb za kvalitetni dvig smučanja se namreč prenaša na osnovne smučarske organizacije, kar pa terja precejšnja sredstva. Poleg pomanjkanja finančnih sredstev je v klubu največji problem strokovni kader, kar pa je spet tesno povezano s finančnim problemom. Na zboru so se zato ostro zavzeli za to, da društvo vse trenerje kvalitetnih klubov enako nagrajuje. Sedaj imajo manj kvalitetni klubi profesionalnega in vrsto honorarnih trenerjev, smučarski pa niti enega, ker si ob težki finančni situaciji tega pač ne more privoščiti. Tudi vprašanje ureditve Krvavca in zgraditev 70 m skakalnice bi morali premakniti z mrtve točke, saj nas glede takih objektov prehitevajo že manj močni kraji. Ob koncu so izročili nagrade, priznanja In pohvale najbolj uspešnim tekmovalcem v minuli sezoni: Majdi Ankele in Romanu Seljaku za uspešen nastop na olimpiadi, tekačema Komacu in Beštru ter skakalcem Štefančiču, Mescu in Bogataju za uspehe na državnem in slovenskem prvenstvu. Priznanje za delo v klubu so dobili še Dore Oražem, Franc Gorjanc in Jože Javornik. Novi 13-članski upravni odbor bo tudi v letošnjem letu vodil Janko Prezelj, predsedniki referatov za posamezne discipline pa bodo v novi sezoni: Miran Napo-koj (alpske discipline), Jože Javornik (skoki) in Franc Korbar (teki). JOŽE JAVORNIK Na republiškem mladinskem in pionirskem prvenstvu, ki je bilo v soboto iin nedeljo v Mariboru, so imeli daleč največ uspeha tekmovalci kranjskega Triglava. Od sedmih naslovov republiških prvakov, so jih osvojili kar pet, dvakrat so bili drugi, dvakrat pa tretji. Lanski mladinski prvak Klevi-šar, ki je po rešitvi spora med Športne vesti HOKEJ — V prijateljski mednarodni tekmi so Jesenice v soboto doma premagale švedsko drugoligaško moštvo Uddeholm z rezultatom 9:1 (3:0, 4:0, 2:1). Za Jesenice so bili uspešni: Klinar 3, Felc 2, Pleticha, Tišler, Beravs in Kristan. SMUČANJE —• Na gozdnem teku smučarjev, ki je bil v nedelijo v Ljubljani, je med člani zmagal triglavan Grašič 24:18,1, pred Cvetom Pavčičem (E). Med starejšimi mladinci je bil drugi Kranjčan Krišelj, v konkurenci mlajših mladincev pa je bil triglavan Lotrič tretji. KEGLJANJE — Prejšnjo in zadnjo nedeljo so bile v Kranju izbirne tekme za sestavo gorenjske reprezentance starejših članov in mladincev, ki bodo nastopili 29. novembra na reviji slovenskih ke-gljačev v Celju in Mariboru. V ekipo starejših članov so se uvrstili: Potušek (T) 829, Hollv (T) 807, Čenčič (T) 788, Pretnar (B) 786, Hočevar (T) 780, Knilic (T) 768, Rotar (J) 763; v mlad. moštvo pa: Podjcd (T) 1588, šilar (T) 1572, Sajovic (T) 1496, Skubic (L) 1488, Berce (K. g.) 1461, Žerjav (K. g.) 1459 in Kosmatin (T) 1451. NAMIZNI TENIS — V Kranju so končali kvalifikacije za občinsko , sindikalno ligo. V osmih skupinah je nastopilo 24 moštev. Zmagovalci bodo tekmovali v prvem, drugoplasirani v drugem, tretjeplasiranl pa v tretjem razredu občinske lige. Vrstni red na kvalifikacijah- 1. skupina — Iskra I, Duplje I, Banka; 2. skupina: Zdravstveni dom, Občinska skupščina, Duplje II; 3. skupina: Kranj III, Triglav IV, Planika; 4. skupina: Sava I, Iskra II, Triglav III; 5. skupina: Tekstilindus, Besnica, Orehek II; 6. skupina: Gorenjski tisk, Projektivno podjetje, Sava IT; 7. skupina: S- a III, Cerklje, LIK; 8. skupina. Naklo, Voglje, Orehek L NOGOMET — Triglav je v enajstem kolu SNL igral doma neodločeno 2:2 (1:0) z Rudarjem. Na lestvici je na 6. mestu. Mladinci so igrali z Rudarjem neodločeno 1:1 (1:0). Na lestvici so na 4. mestu. Triglavom in' Olimpijo glede prestopa spet začel nastopati za kranjsko ekipo, sicer ni ubranil naslova, namesto njega pa jc zmagal Markun. Ta je osvojil prvo mesto tudi med mladinskimi dvojicami skupaj s Somrakom. Najuspešnejša tekmovalka na prvenstvu je b'ila Žerovnikova S tremi prvimi mesti: med pionirkami v parih mladink z Luinovo in v mešanih parih s Klevišarjem. Od gorenjskih tekmovalcev je osvojil prvo mesto še Pangrič (Kranj) med pionirji. Krajzeljcva (Jesenice) pa je po uspehu na nedavnem turnirju desetorice slovenskih igralk šele po hudi borbi prepustila prvo mesto med mladinkami Juvančcvi (Olimpija). Vrstni red — mladinci: Markun (T), Somrak (T), Milovančevič (Mrb), Buh (J); mladinke: Juvanc (01), Krajzelj (J), Kralj (01), Že-rovnik (T); mladinci — pari: So-mrak-Markun (T), MilovančcviČ-Bajec (Mrb), Klevišr-Vidic (T). Buh-Vidmar (J); mladinke — pari-Žerovnik-Luin (T), Juvanc-Kralj (01), Krajzelj-Pavtič (J); mešani pari: Zerovnik-Klevišar (T), Kralj-Kastelic (01), Luin-Markun (T). Krajzelj-Buh (J);pIonirji: PangriČ (K), Brzin (Od), Priv.šek (Od), pionirke: Žerovnik (T), Luin (T), Cvetek (H). j Trener naših veslačev Peter Klavora piše z XVIII. olimpiade v Tokiu XII. Predtekmovanja Povsod v svetu se športniki danes pripravljajo za največja tekmovanja z največjo intenzivnostjo. Pri treningih jim pomagajo doktorji, inženirji in drugi strokovnjaki, ki odkrivajo znanstveno najboljše metode. Seveda so ti izsledki na voljo vsem športnikom, tako se več ali manj vsi pripravljajo po enakih metodah. Zato so vsi, ki pridejo na olimpijske igre, dobro pripravljeni in njihove vrednosti se ponavadi le malo razlikujejo. Posebno je to značilno za ekipe v finalu. Na olimpijskih igrah štejejo za uspeh že plasma v finale. Moči finalistov pa so tako izenačene, da bi* bil vrstni red ob ponovitvi naslednji dan lahko popolnoma drugačen. Za tispeh je treba imeti športno srečo, da si prav tisti dan tekmovanja v najboljši formi, da se počutiš najbolje in da boš dal vse od sebe. Športno srečo je treba imeti v veslaškem športu že pred samim tekmovanjem — pri žrebu. V finale pride le tista ekipa, ki osvoji v predtckmpvanju pivo mesto v svoji skupini. To pa je včasih težko celo za favorite, ki pozneje osvojijo medaljo. V veslanju namreč ni nosilcev skupin in prav lahko se zgodi, da žreb odloči tako, da se v isti skupini znajdejo vse najboljše ekipe. V navadi je, da je v veslaškem finalu šest ekip. Vse nriiavlience (če jih je manj kot 18) razdelijo v predtekmovanju v tri skupine. Zmagovalci skupin pridejo v finale. Drugi dan se v repesažih borijo vse ekipe, ki se jim prvi dan ni posrečil vstop v finale. Spet jih razdelijo v tri skupine in zmagovalci teh skupin v repesažih so nadaljnji trije finalisti. Zelo enostavno, bi si marsikdo mislil. Toda če ni športne sreče pri žrebu, odpade marsikatera odlična ekipa, ki bi zaslužila tudi medaljo. Favoriti so lahko izžrebani veni skupini toda le eden prvi pride v finale. Ostali favoriti, ki so ostaiM za drugi dan za repesaže so lahko ponovno izžrebani skupaj in dobra ekipa lahko odpade, ker spet samo zmagovalec v repesažu pride v finale. Nasprotno je pa v drugih grupah mnogo lažje in zgodi se, da se kakemu slabšemu posreči velik podvig. Tako se je dogajalo tudi na Todi v času olimpijskih iger, čeprav ne za osmerec, ker so v finalu veslali res tisti, ki so to zaslužili. Pri osmercih je ponagajal žreb le prvi dan tekmovanja. V prvo skupino so bili izžrebani Američani, Nemci, Italijani, Avstralci in mi. Vsekakor smola za nas, saj se je pozneje videlo, da so bdi Iz te skupine pozneje kar štirje v finalu, od tega nosilci zlate in srebrne medalie. Žrebanje so vršili že nekaj dni pred samim začetkom tekmovanja. Ze preje smo dosti ugibali o tem, s katerimi nasprotniki bi mogli veslati, da bi se z lahkoto prebili že prvi dan do finala. Takih osmercev je bilo res dosti in le nekaj takih, za katere bi želeli, da bi veslali v drugi grupi. Toda zadnje dni pred otvoritvijo olimpiade nam je začelo iti zelo dobro in vsi smo bili veliki optimisti. Razpoloženje je bilo iz dneva v dan boljše in res težko smo pričakovali pričetek tekmovanja. Ze pred samim žrebom smo se tudi domenili za taktiko v prvem dnevu tekmovanja in vsi smo bili za to, da se že prvi dan poizkusimo prebiti v finale ne glede na žreb. To je bifa vsekakor smela odločitev, če bi le pomislili, da bi lahko prišli v skupino skupaj z Nemci, Američani in Rusi. In smo tudi prišli. Dan je bil lep in vodna gladina je bila popolnoma mirna. Ni pihal veter kot ponavadi in videti je bilo, da je vreme na Japonskem sploh naklonjeno športnikom, kajti pred samo otvoritvijo olimpijskih iger je bilo mrzlo, deževno in vetrovno vreme. Startali smo na progi štiri. Desno na progi pet so bili Nemci, levo pa Avstralci, Amerikanci in na progi ena Italijani. Start nam ni usnel na i bol i« in Nemci «n ta- koj povedi i za konico čolna. Toda naši zavesi ja j i so bili dolgi in močni in pri 300 metrih smo ujeli vodeče Nemce in veslali v vodeči poziciji. Pri 400 m je naša prednost narasla za pol dolžine pred Nemci. Tretji so bili Američani, potem Avstralci in zadnji Italijani. Pri 400 m so Nemci napadli in se nam približali, toda ko so oni nehali z napadom smo odgovorili in pri 700 m vodili že za tričetrt dolžine osmerca. To je bila naša največja prednost pred svetovnim prvakom Nemci. Ostali čolni so že precej zaostali. Pri 1000 m so se naši še enkrat ubranili nemškega napada in vodili za pol čolna do 1200 m. Tam pa jim je nenadoma zmanjkalo moči, podobno kot bi motorju zmanjkalo bencina in zdelo se Je, kot da se bo čoln ustavil. Samo pomakali so vesla v vodo ln le s težavo so nadaljevali. Tedaj so prišli Nemci, kmalu za njimi še Američani iri jih prehiteli. Italijani in Avstralci so bili žc daleč za njimi, toda na kraju je še osmerec Italije švignil v cilj pred njim. Naši veslači so popadali V čoln in le težko lovili sapo. To .10 bila verjetno""ena najtežjih tekem doslej. Zelo počasi so prihajali k sebi in le z muko so odveslah do hangarja. Težko je bilo tudi Američanom, ki so bili drugi. Tudi oni so kazali zelo žalosten videz in dva so odnesli v ambulanto zaradi izčrpanosti. Tribune za tekmovalce in trenerje ob veslaški progi TODA 999999