Riko Paternost: oiiteKi! u m Hjo. Proti učiteijišcu v Velikovcu. Navdaja me nepopisna radost, ko v verige vkovani in tlačeni narod slover.ski vstaja in odločno zahteva šol vseh strok. S 16. julijem datiramo najvišjo šolo — vseučilišče. Ni ga nam hotela pnznati naša mačeha »kulturna« Avstrija, pač pa nam ga je dal naš bratski srbski naraa kmalu po združenju z nami. Zato se tega najvišjega kulturnega izobraževališča tembolj veselimo. Kakor zrel sad je padel našemu narodu prvi »Jugoslovanski konservatorij Glasbene Matice«. Kaj srno pridobili z obcuia uiienovanima zavoaoma, o tem naj pise spretnejse pero! Pozdravljamo ooa najvišja kulturna zavoda, kakor pozdravljamo vse na novo otvorjene šole. Ne kaže, da bi se sreanje šoie postavile v kak zakotni trg' ali vas. Kajti iii dovulj, da učenec vtepa v se, kar se mu naloži v soli, temveč je treba, da si razširi svoje duševno obzorje, kar ie edino mogoce v kakem mesiu. Najmanj pnporočljiva je pa ustauovnev uuteijisca, torej strokovuega lzoorazevalisca našega nuraseaja, v tako zakouiem gnezdu, kakor ]e vehkovec. Popolnoma upravieen je protest »Uuteljskega sveta za KorošKo«, ki je proti temu uciteijišču. la iz odDornikov vseh koroskin okrajniti učiteljskiii arustev konstuuirana korporacija iu ecum avtoiionmi stauovski orgim vsega koroskcga osnovno- m mescansko-soiskega ucneijstva vztraja pn svoji lzjavi. Osiua tocka te lzjave se giasi: poverjeništvo za uk m bogucastje namerava baje otvorm prvi leuiiK ucneiiišca v Vciikovcu. U&teijstvo proiesura proti ustanovitvi lakega zavoiia na Koroskem, ker tu danes mso lUKjer uaiu pugoji za ucitelji>K.o izoorazevaasce. lo lzjavo so pnobčiJi ineiiua vsi siovenski anevniki m tudi ntku] leaniiiov. luui »Movenski JNarou« io je pnoocii, toua v skrajsam ouiiki. Zakaj, tcga ne ziiain. C-e je urednistvo glasiia J. ju. 5. nanienoma Crtalo zuunje tri tocke liiicnovane lzjave, poiem nioranio proti taKi sainovouuosti ouiocno prutestirali. uoigo casa so nas puiitičm vouiteiji ruzi.m suank vouili za nos, -osobito starcjae uciieijsKe vrsie. Aii mi gremo danes zuiuzeiii jjicko vsake btrauke v boj za uuuroini bmiivu. lo sem omenil, ker morain 1 bem za eno samo učiteljišče za vso Slovenijo, m Sicer v Ljubljaui. /.akaj i L»a se preustroji in razširi učiteljišče, je razvmno iz nacrta preustro.iit.ve šolstva iii naroane vzgoje, ki ga je sestavil odsek »/.aveze jugt»MOvansK.ega ucueijstva«. Treba se bo lenieijueje lzobraziti v higijem ln puijuuiu iiieuK^im. 1 udi o glasbi oj treoa ucueijstvu znati malo več kakor aositj. i^oseoe bo treba učiteijiščmcam poiitcati gospodiniskt; m kuharske šoie ter seziiamti z vzgoio aojenčkov. In če omenim še to, da se bo treba teoreučriu in prakticno izobraziti v vzgoji siepcev, glutioneiniti in jecii&vcev, misiim, da sem v giavnem poveaal skoro vse. Kaj in koiiko nam nudi v tem oziru skronmi Veukovec? — Zato pa zahte vaino, da naj bo eno samo učiteljišče (s paralelkami, če potreba) v središču Slovenije, v Ljubljani. Le ta more nuditi našeniu naraščaju vse, ne samo kar zahteva prtustroj uciieljišca ampak tudi, da se učiteljiščnik tudi socijalno obrusi. (Koncerti, opera, aiama, muzej, galenje slik itd. itd.) Drugi vzrok, ki govori samo za eno učiteljišee v Sioveniji je, da dobimo najboijši profesoiski materijal. Veda postaja vedno obširnejša, zato je tembolj potreba, da se srednješolski učitelji špecijalizirajo. Koliko pa lmarao v Sloveniji srednješolskih učiteljev, ki bi ne bili le priznani strokovnjaki v svoji stroki, ampak tudi temeljito podkovani v pedagogiki. Sanio na ta način, da odpravimo lokalna učiteijišča in postavimo samo eno učitdjišče za vso Slovenijo, lahko dvignenio isto na najvišjo kulturno stopinjo. Ne vem, kdo je sprožil zahtevo po učiteljišču v Velikovcu. Oni gotovo ne, ki poznajo vse težnje učiteljskega stanu. Vsekakor se mi zdi, da diši vse to po separatizmu. Korošči hočejo svoje učiteljišče. Ne vem tudi, če imajo ravno starši pravico odločati, kje naj se vzgaja učiteljski naraščaj. Pretežna večina starsev je premalo samostojna in naobražena, da bi mogla o ,tem presojaii. l'o prepustimo učiteljstvu in profesorjem učiteljišč. Ce bi imeli starsi to pravico, potem bi imeli tudi pravico odločevati, kje naj se vzgaj?jo zdravniki, odvetniki, duhovniki i. ar. Kolikor ie meni znano, ni vlada še nikdar vprašala staršev, v katerem gnezdu naj ustanovi bogoslovje ali pa kako drugo strokovno šolo. Možje, ki dobro poznajo koroške razniere, so rai zatrjevali Ua ni v vsei koroški Sloveniji niti tu slovenskih dijakov, ki b. bili v preteklem šolskem letu obiskovali četrti ali pa vsaj tretji razred srednje oziroma meščanske šole in bi se zglasiii za vstop na nameravano učiteljišče v V a~ likovcu. Zato pa Višji šolski svet zaliteva z odlokom z dne 30. junija 1919. št. 9156: učitelji naj izberejo najboljše svojUi učencev in naj jih prav posebno intenzivno poučujejo razen v računstvu zlasti še v sloveiiščini itd. Absolvente ljudskih šol uaj bi teaaj pobirali na velikovško učiteljišče. še sarae misli je nas sram, zato moramo preprečiti učiteljišče v Vehkovcu. Umeniti moram še, da so koroške ljudske šole kvečjem petrazredne m da se otl učencev, ki tiočejo vstopiti v I. razred mesC. šole, zaliteva, da so dovršili V. razred ljudske šole. Kdor hoče z znižanjem učiteljske izobrazbe oapomoči pomanjkanju učiteljstva, zida na pesek. Ue že pnmanjkuje uciteljstva, teaaj je bolje, da skrcuno vecrazreanice m si pomagamo s poiunevniia poukom toliko časa, Ua dobimo iz uciteijisca res aober in strokovno naobražeii narascai. Za vsako ceno hočemo braniti čast m ugled šole in učiteljstva. Ce bi bilo treba, se ne plašimo niti naiskrajnejšili sredstev.