D GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Leto X. itev. 8 (482) TRST - SOBOTA, 1. MARCA 1958 Posamezna štev. 25 Lir Di vka Bog daf atija, . Z mai tokaj „» O JE hke rt es Bici r. Ko» 3raiuž na Bij i najO1' «Mižat lani S Borut ana zi ušan 1 tržašk jalcern Rad. c itijska še iz i K) Gl> tiski ztj «KreV; imatizi' nato vočni ■ športj 30 L» rt viol ittija. >eli . V Konf u Go? ijska i anet: delov ). Spe" :cini. 1.1 !ku >je Hah «1 P« V začetku svoje kariere je bil Charlie Chaplin dolžan na vse strani. Eden izmed upnikov je kar naprej pismeno zahteval plačilo dolga. Nazadnje se je Chaplin naveličal in mu takole odgovoril : kSpoštovani gospod, za novo leto vselej z zaprtimi očmi izžrebam po eno izmed pisem, ki mi jih pošljejo upniki. Če me boste še naprej nadlegovali, ne boste več sodelovali pri žrebanju.» Zaljubljenec: «Draga, ali do. volite, da poslanem vaš satelit?» Dekle: «Prav rada, toda kaj bodo rekle druge zvezde?» Neko ameriško novinarsko društvo je razpisalo natečaj za najbolj senzacionalen in najmi- kavnejši naslov ne glede na resničnost. Prvo nagrado je dobil poročevalec nekega kalifornij, skega lista, ki je poslal naslednji naslov: «Uboj v Sarajevu — največja izmišljotina novinarjev. Nadvoj. voda Ferdinand živi pod izmišljenim imenom z domačinko na Tahitiju, Prva svetovna vojna je torej izbruhnila brez povoda.» «O vir in Neki francoski humorist se je prvič v življenju peljal z letalom. Ko je po pristanku stopil iz kabine, je pilotu stisnil roko in mu rekel: «Prav lepa hvala za ti dve vožnji po zraku!» «Kako dve? Saj ste se peljali samo enkrat!» je odgovoril pi-1 je odvisno od vremena,» je lot. ' mišljeno odgovoril Edison , letel serri dvakrat, nt?na rlnjič v življenju.» Honv * * * dog;] Filozof Kant je nekoč srcfjj'h \ na cesti znanca, ki ga ni že atiSg go videl. Ha... «Kako se ima kaj vaš brak ■ ga je vprašal, vendar je po *' ||s lostnem obrazu takoj spot' da se je zmotil. Spomnil se da je neznančev brat že dall< umrl. Brž je hotel popraviti ", ™ poko, zato je prvemu vprašn® dodal še drugo: «Ali je še vedno mrtev?» /Èli 7 Iznajditelja in fizika Tho^ sa Edisona je nekdo v drV* vprašal: «Kaj menite, ali bo danes ževalo?» V.' j* > «To je težko reči. Veste, Ì KULTURA IN ZNANOST rvi rezultati proučevanja podatkov sovjetskih sputnikov miiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii naše iz-ste-na-ka-"an-arn-pro- | tov. , dno , ki u- bo-u-iko ših Pomanjkanje težnosti človek lahko prenese Meteoriti ne predstavljajo nevarnosti Za polet na luno je treba rešiti Še več resnih problemov o- 'lja idi- rofesor Fjodovov, ena najvplivnejših osebnosti sov-t'kega odbora za mednarod-oeofizično leto, je podal te J Moskovskemu dopisniku li-«l’Unità» nekaj zanimivih Pv v zvezi s prvimi rezultati, sta jih nudila oba sovjetska ltnika in ki so bili poslani ^narodnemu odboru za geo-|ično leto. tedvsem je ugledni znanilk dejal, da imajo poskusi taketami in umetnimi sateliti ^'eno tri cilje: 1. proučevati *°ke plasti atmosfere, v kate- se razvijajo pojavi, ki ima-velik vpliv na vse, kar se 'Saja v nižjih plasteh atmosfe-’ ki sb v neposrednem stiku j’-*" ^Meljsko površino ; 2. prou-ov Vati pojave v kozmičnem prožen >tu, ki jih ni mogoče opazo-,* neposredno z zemeljske po-S‘ne» kot so n. pr. ultravijoli-10 sončna izžarevanja na *tke valove ter kozmični žar-’ 3. proučevanje pogojev za Nme polete. za na ega en- ali- ha: °žno: aašnji razvoj tehnike daje niti v trenutkih, ko je letel skozi meteoritsko strujo. Glede kozmičnih žarkov so ugotovili pojav, ki ima precejšnji pomen za znanost : tako i-menovani «učinek kozmičnih žarkov v širino». Ta pojav je rezultat privlačnosti zemeljskega magnetnega področja na delčke kozmičnih žarkov. Zemeljsko magnetno področje privlači proti tečajem delčke z manj energije, dočim delčki, ki vsebujejo več energije padajo na ekvatorialno področje. Poskusi, ki so bili izvršeni na kozmičnih žarkih v kratkih časovnih presledkih in na raznih širinah (kar je bilo mogoče prav z umetnimi sateliti) so omogočili merjenje energije delčkov. Izstrelitev sputnikov je dala znanosti številne točne podatke Nadaljnji rezultat izstrelitve u-metnih satelitov je ta, da se je sedaj odprla pot v vesolje. Znano je, da predstavlja rešitev tehničnih problemov, povezanih z izstrelitvijo satelitov, precejšnje težave : potrebne so velika st lotiti se problemov po- energija, gorivo in motor, ki naj na luno in na druge pla- čjo ale go- lin rb- ki ■ja ini iti. K*' Zaradi tega je zelo važno ■ d, kako reagira človeški or-j 'ženi na pomanjkanje težno-, ■» kako vplivajo nanj koz-j11 * žarki. Važno je tudi ve-kakšne stvarne nevarnosti Ustavljajo meteoritske struje rakete, ki lete v prostoru, in '■Ko. } Poučevanje gradiva, ki je zbrano z iztrelitvijo obeh ■Unikov še ni zaključeno. ®ndar pa je mogoče že sedaj a,,i, da pomanjkanje težnosti, *1 kaže, ne povzroča posebnih Blenj živemu organizmu in za. n' potrebno umetno ustvarjasnosti. Tudi nevarnost me-je vzbujala zaskrbljenost, 'da Prvi sputnik je dolgo kro- * 'n ujegov radijski oddajnik Zyznamoval nobenega trčenja ------- uresničita to energijo ter kovine. ki lahko vzdržijo visoke temperature. Kljub vsem tem težavam je sedanji razvoj tehnike omogočil izstrelitev tudi drugega sputnika, ki je težak pol tone, in bo omogočil, da se bodo lahko v bodoče izstrelili še večji sateliti. Zato lahko rečemo, da je postal s tehničnega vidika polet na luno uresničljiv. Na vprašanje, kdaj bo mogoče poslati, raketo na luno, je prof. Fjodorov odgovoril, da bo polet rakete, ki bo padla na lunino površino, mogoč v par letih. Mogoče je tudi, da bo raketa postala za določeno bodo satelit lune in zemlje. Tehnično pa še ni rešeno vprašanje poleta rakete, ki naj se spusti na luno in se potem vrne na zemljo. Za rešitev tega vprašanja je Plodno književno leto ted dnevi je bil v Ljubljani tedni letni občini zbor Dru-1 \ s^0venskih književnikov, I atefem so književniki pre-. ;d> delo v preteklem letu, ìe bilo dokaj uspešno. Med :>Upm ie bilo v poročilih ugo-P da je bilo preteklo ■h en° uajplodnejših književ- h let. Devetindvajset članov faštva slovenskih književnikov > ^an* tiskalo 34 novih del. Od sta bili dve pesniški zbir-hinajst proznih del, štirje eseji, dve drami in 14 leposlovnih del za mladino. Lansko leto je prineslo nekaterih članom Društva slovenskih književnikov in s tem vsej slovenski kulturi tudi več priznanj, kot so nagrada za življenjsko delo pisatelju Jušu Kozaku, nagrada Zveze knjiženikov Jugoslavije Cenetu Vipotniku in tri letošnje Prešernove nagrade Lojzu Kraigherju, Borisu Ziher-lu in Benu Župančiču ter razne nagrade samega Društva književnikov. treba najti sistem, ki naj zavre hitrost rakete v trenutku spuščanja na luno (upoštevati moramo, da na luni ni atsmosfere, kot na zemlji, ki v določeni meri zavira hitrost). To nalogo ima lahko poseben motor, kar pa zahteva več goriva in vso stvar še bolj zaplete ; lahko sc pa doseže tudi z neke vrste krili kot pri letalih ali pa velikimi padali, toda tudi to j c zelo težko. Nadaljnje težave predstavlja potreba čim manjše teže naprav in virov energije : rešitev je v izkoriščanju sončne energije za poganjanje raznih naprav. In končno je treba rešiti vprašanje samega motorja, ki mora dati raketi še večjo hitrost. Rešitev vseh te problemov bo zahtevala še mnogo truda in dela. Prof. Fjodorov je na koncu potrdil, da bo ZSSR v teku geo. fizičnega leta izstrelila še nekaj različnih sputnikov. Josip Murn: Pesem o ajdi akor bela grud gorka od krvi, mlade radosti — v cvetju ajda diši. Že vsa polna medu zacvetela je, pala k nogam ko v snu ji čebela je! Grud prostrana jo napolnila je, z božjo pomočjo vase skrila je. Zdaj stoji, diši na daljave blešči, ko golob mi upira v svet rdeče oči. Kadar klas šumi, kmet počije še, kadar ajda diši, ji odkrije se! Plača za ves trud z medom kdo, s krvjo? K tera druga grud nežna je tako ? \b. že skoro bo prišla, mrzla in hladna —-na ves svet legla je čarovnica. Pesnik Josip Murn se je rodil 4. marca 1879 in je moral žal prekiniti svoje pesniško delo še zelo mlad, v starosti 22 let. ker ga je strla sušica. Murn spada v znamenito štiriperesno deteljico naše moderne, ki so jo sestavljali: Cankar, Župančič. Kette in Murn sam. V njegov spomin objavljamo «Pesem a ajdin, ki je ena od najznačilnejših in najlepših Murnovih pesmi. Ajdo kar vidimo, duhamo, slišimo žužnjanje čebel v nji — dokler te sijajne podobe ne zastre misel na bližnjo zimo... w Češka je še vedno „konservatorij Evrope“ Glasbeniki so v inozemstvu proslaviti svojo domovino Od Bende do Dvoraka in Janačeka Znamka - simbol mednarodne sprave A 84 let obstoja Svetovne poštne zveze TIC ednarodni sestanki med raznimi državami, ki se vršijo od časa do časa, dajo vedno upati narodom v konec hladne vojne in v začetek tvornega sožitja in prijateljstva med narodi. Ce je le nekaj dobre 'volje in razumevanja, pride gotovo do sporazuma. V tem pogledu nam nudi, čeprav skromen primer — znamka. Če iz katerega koli dela sveta pošlješ pismo, dopisnico ali tiskovino, si lahko gotov, da bo pošiljka prišla do cilja, ne glede na meje in daljavo. Za to ugodnost se ima človeštvo zahvaliti mednarodnemu sporazumu, ki je bil sklenjen nič manj kot pred 84 leti v Bernu. Zamisel je dal Nemec Henrik von Stephan, ki je že tedaj uvidel, da je bila prejšnja poštna ureditev napačno urejena in poleg tega tudi zelo neekonomična. Na primer: za pismo, ki je potovalo iz tedanje Rusije v ZDA, je bilo določenih 13 različnih poti z 10 različnimi poštninami ; za pismo pa, ki je bilo iz Amerike namenjeno v Avstralijo, je bilo kar 6 poti s poštninami, ki so se vrtele od nekaj stotink dolarja do dolarja. Von Stephan je tedaj sklenil pozvali svoje kelege iz drugih držav na kongres v Bern, kjer naj bi sklepali o boljši ureditvi mednarodne poštne službe. Po 24 kongresnih sejah so udeleženci iz 22 evropskih in izven-evropskih držav 9. oktobra 1874 sklenili ustanoviti Svetovno poštno zvezo. Vse delo Zveze je danes osnovano na dveh glavnih pravilih, ki sta : 1. Vsaka država članica Zveze ima pravico posluževati sc (proti stalni odškodnini) za prevoz svojih poštnih pošiljk vseh prevoznih sredstev držav članic Zveze. 2. Država, v katero so pošiljke namenjene, se obvezuje, da bo te razdelila, ne da bi za to delo dobila kakršno koli od- sedež Svetovne poštne zveze v Bern. kjer izračunajo višino vsote, ki jo bo morala vsaka država članica plačati za nadaljnja tri leta. Uradni jezik Zveze je francoščina. Zveza šteje danes približno 200 držav članic, tako da so zastopane skoraj vse države sveta. Tiste, ki niso, kot n. pr. LR Kitajska, pa se vseeno drže pravilnika Zveze. Kongres sklicujejo vsakih pet let, na njem pregledajo delovanje Zveze v preteklih letih in ga skušajo Izračunavanje odškodnine Države, skozi katere gredo poštne pošiljke v tranzitu, seveda ne morejo držati evidence nad vsako pošiljko, za to je po. trebna procedura, ki jo določa pravilnik Zveze. Vsako tretje leto v pomladanskem času (ko je navadno poštni promet normalen) so za dobo štirih tednov vse poštne pošiljke namenjene v inozemstvo skrbno pretehtane po državi, ki pošilja, po tranzitni in po tisti, kateri je pošiljka namenjena. Vse podatke iz posameznih držav pošljejo na M. B. škodnino od države odpošilja- ( vskladiti z novimi razmerami, teljice. Zamislimo si konkreten primer: iz naših krajev pošljemo pismo v Avstralijo. Najprej ga ho hrži vlak odpeljal v Pariz, tam bo francoska poštna uprava poslala pismo v Cherbourg in ga vkrcala na kako angleško ladjo, namenjeno v Avstralijo Za to službo ho italijanska poštna uprava dala odškodnino Franciji in Angliji, medtem ko ga bo avstralska pošta morala brezplačno dostaviti prejemniku. (Nadalje: anje in konec J rp udi mnogi drugi izseljeni glasbeniki so postali slavni v Evropi. Iz družine Benda je bil, poleg slavnega violinista Františka, zelo znan zlasti Jiri Benda, ki je živel in deloval v Gothi in kateremu pripisujejo ustvaritev odrske sp,evoigre. V Rusiji je bil znan češki skladatelj Mareš, ki je sestavil slovite orkestre lovskih rogov, v švedskih arhivih se hranijo rokopisi češkega glasbenika Neruda, najboljši pianisti Londona in Pariza še danes izvajajo kompozicije Jana Ladislava Dušika. Ravnatelj konservatorija v Parizu je bil Antonin Rejha, doma iz Prage, avtor znanega nauka o kompoziciji. Med številnimi češkimi skladatelji, ki so se izselili v Italijo, si je največjo slavo pridobil kot stvaritelj ljudskih oper Josef Mysliveček-Venatorini, ki so mu v Italiji pravili «božanski Čeh». K njemu je Mozartov oče pripeljal malega Volfanga, da ga uvede v umetnost komponiranja. Celo J. Ilaydn in L. van Beethoven sta v svojem razvoju tesno povezana s češkimi glasbeniki Najnovejša raziskovanja na glasbenem področju odkrivajo tudi tesno sorodnost‘Velikega j. S. Bacha s češkim glasbenim značajem. Ustanovitev praškega konservatorija V začetku devetnajstega stoletja je bil ustanovljen praški konservatorij (1811) in dva-najst let pozneje znana šola za orgije ; to sta dve ustanovi, ki sta vzgojili tisoče poštenih glas- Festival znanstvenih in tehničnih filmov "TT okviru Mednarodnega fes ti. ' vala znanstvenih in tehničnih filmov so začeli v Jugoslaviji, in sicer najprej v Skoplju in nato v Kosovski Mitroviči, Novem Sadu, Zagrebu, Titogradu, Sarajevu, Beogradu in Lju. bij ani vrteti zanimive znanstvene filme 14 držav. Kot kaže, je najboli zanimiv sovjetski film o Lajki, ki prikazuje priprave za vsemirske polete ter poskusne polete Laj-ke in drugih psov. Od ostalih zanimivih filmov, ki bi zaslužili nagrado so : zabavni romunski risani film «Kratka zgodovi- _ , . na», ki je lani prejel «Zlato do v BeograOU nagra3em' palmo» na festivalu v Cannesu Zaradi velikega zanimanja, ki ga je Mednarodni festival znanstvenih in tehničnih filmov zbudil med jugoslovanskimi gledal, ei, bo prireditev trajala nekaj mesecev več, kot je bilo predvideno. njihovo skrb za potomstvo in ki je bil nagrajen lani na festivalu v Karlovih Varih. Zanimiv del festivalskega programa predstavljajo tudi kitajski filmi o postopku študija in kopiranja starih umetniških del, ki obenem prikazujejo bogastvo kitajskih muzejev in pinakotek. Med drugimi so na sporedu tudi nemški film o ultrazvoku, mehiški film o petroleju, italijanski film o svili in svilo-prejkah, japonski film o soncu ter vrsta drugih. Najboljši predvajani filmi bo- ter izvrstni sovjetski filmi o potovanju na Antarktiko in o fan. tastičnem potovanju na luno ter gradnji vsemirske postaje. Nadalje madžarski film «Zibelke», ki posreduje življenje žuželk in ličnikov, ud katerih so mnogi dosegli svetovni sloves. Stiki če. -Lih glasbenikov s tujino se ni. -o pretrgali niti pozneje. Fran-tišek Škroup. organizator praš kega glasbenega življenja, skla. datelj pne romantične opere in češke himne je umrl v Amsterdamu leta 1860. Tudi Bedrih Smetana, ustanovitelj moderne češke glasbe je nekaj časa živet v tujini, toda pozneje se je vrnil domov in vodil češko glasbeno življenje. Antonina Dvoraka poznajo ne samo na Angleškem in v Ameriki, kjer je deloval kot kom-pozitor in pedagog, marveč ga pozna ves svet. Med tri velike češke skladatelje, ki predstavljajo glasbo devetnajstega stoletja, je prišteti še Zdeneka Fi-bička. Moderna češka glasba Moderno češko glasbo dvajsetega stoletja zastopa v svetu zla. sti Leoš Janaček ; njegova simfonična in komorna glasba ter oratoriji doživljajo zlasti v zadnjih letih velik uspeh v tujini. Poleg Janačeka prodirajo v koncertne dvorane in v radijske sporede v tujini dela Josef a Suka, Otokarja Ostrči-la, Josefa Bohuslara Foersterja in Vitezslava Novaka. Iskanje novih poti moderne glasbe predstavljajo danes stvaritve Bohuslava Martinuja, ki že doživljajo svetovni uspeh. Zdrav glasbeni talent Smetanovega ljudstva predstavljajo danes v svetu kvarteti Smetana, Vlach in Janaček, češka filharmonija, praški komorni orkester brez dirigenta, zbor mo-ravskih mojstrov, številni orkestri in solisti ter cela vrsta žive-čih skladateljev, med katerimi zlasti mlajša generacija doživlja važne zmage na mednarodnih natečajih za kompozicijo ( Peter E ben, Miroslav Kabelač, Svatopluk Havelka, Jindrih Feld) in s tem dokazuje, da je češka dežela še vedno vredna starega naziva «evropski konservatorij». Bedrih Smetana V tem mesecu poteka obletnica rojstva češkega skladatelja Bedriha Smetane, tipičnega predstavnika češke kulture. Rodil se je namreč 2. marca 1824 in v svojih delih je zajel tisoč let tradicij češkega ljudstva. Zlasti so znane njegove opere «Prodana nevesta», «Dalibor», «Li-buša», «Dve vdovi», «Poljub» in druge. Njegovo delo pa obsega tudi številne kompozicije orkestralne, instrumentalne in vokalne glasbe. Pisatelj Jože Pahor 70-Ietnik Q/1 februarja je proslavljal Us. ^O-letnicu svojega plodnega življenja primorski pisatelj in publicist Jože Pahor. Doma je iz Sežane, kjer je tudi začel svoje službovanje kot učitelj. Poleg številnih člankov in le. poslovnih črtic, ki jih je že zgodaj začel objavljati zlasti v tria-škem tisku in revijah, je pozneje napisal socialni roman «Medvladje», zgodovinski roman «Serenissima», znani zgodovinski roman iz kmečkega upora na Primorskem leta 1515 «Malija Gorjan», Jurčičev živi jen jepisni roman «Pot desetega brata» te: mladinski roman «Otrok črnega rodu». Napisal je tudi dve drami «Viničarji» in «Čas je dozorel» ter razne druge knjige. Kot vzgojitelj je takoj po vojni sestavil «Slovensko čitanko» za 3. in 4. šolsko leto ljudskih šol v Slovenskem Primorju. Ob lepem jubileju želimo zaslužnemu javnemu delavcu še mnogo uspehov in zadoščenja! Leningrajski balet »Kirov,, v Jugoslaviji V četrtek je prispel na gostovanje v Jugoslavijo leningrajski balet «Kirov». Sovjetski ha letni umetniki bodo gostovali v Beogradu z dvema baletoma, in sicer z «Labodjim jezerom» P. [. Čajkovskega in «Kamnitim cvetom» Sergeja Prokofjeva. V Beogradu bodo ostali štiri dni, nato bodo odšli v Zagreb, kjer bodo poleg omenjenih dveh baletov uprizorili tudi balet «Gisella». Predvidena so tudi gostovanja v Ljubljani, Skoplju, Sarajevu in Novem Sadu. Člani baleta, skupno 120 umetnikov, bodo izvajali tudi izbrane ed-lomke iz številnih drugih baletov. Arheološka odkritja Sovjetska arheološka odprava je odkrila človeško okostje iz mlajše kamene dobe. Okostje *• našli na levi obali reke Anga-re, 100 km severno od Bajkalskega jezera v Sibiriji. Arheologi poročajo, da je to okostje moškega, ki je bil pokopan v sedečem položaju, z o-brazom obrnjen proti jugovzhodu. V grobnici, ki so jo odkrili v pesku, so bile še skrbno obdelane kamnite in koščene konice puščic ter razno lovsko in ribiško orodje iz nefrite in kosti. Dobro ohranjeno lobanjo so poslali v Moskvo znanemu antropologu Mihajlu Gerasimovu. Na področju reke Angara so našli že več prebivališč ljudi iz mlajše kamene dobe. Tudi najnovejše odkritje pomeni veliko arheološko vrednost, tako po bogastvu kakor po raznovrstno-sti najdenih predmetov. Staro mesto Pri restavracijskih delih v trdnjavi iz 15. stoletja sredi Ba-kuja v Azerbejdžanu so našli v globini dveh metrov ostanke starega mesta, ki je tam stalo v enajstem stoletju. Kako afriški domačini lovijo krokodile ► Primitiven lov z vabo in kopji A friški domačini lovijo v nekaterih krajih krokodile, ki so cenjeni zaradi kože, za svoj račun. Ob bregu reke si poiščejo zavetišče kjer so drevesa dovolj gosta, da jih skrijejo in zaščitijo. Kot vabo za krokodila pri. vežejo na obali psa. Eden od lovcev ostane v bližini psa, ostalih šest ali sedem se pa skrije v gozdu. Še prej si pripravijo in znesejo v goščavo precejšnje število kep iz blata. Ko opazijo, da je krokodil za- j časi približuje kraju, od koder pazil vabo in se približuje, se prihaja cviljenje psa, s svojimi po vsem telesu namažejo z bla- zelenimi očmi lakomno opazuje lom, da ne bi zver zavohala duh po človeku. Lovec v bližini psa, ki je tudi namazan z blatom, začne s kopjem zbadati psa, zaradi česar začne žival zavijati od bolečin in s tem opozarjati krokodila nase. Krokodil se po. avgusta V Avstriji imamo deževno jutro. Kaže, da bo ves dan slabo 1 Vreme. To pa res ne vpliva na potnike. IQ. fK je pasala glista, a?» se mi smeje Doro, ko me vidi ,i," notna zdravega. Na hodniku igra Giovanin na kitaro. V U je polno veselja Iz zadnjega vagona tečejo mimo nas ■n Je iz Rima. Cela vrsta jih je. Držijo roke prednjemu na a*1 i° pojejo, v ruski melodiji : "Balla, balla... tutto zucchero sei tu ktno Drago Sedmak: Od Križa do Moskve (Vtisi udeleženca Moskovskega festivala) in tako naprej. dostavimo se tudi mi v vrsto in tečemo skozi ves vlak, it /'(p,,'*10 dejansko po vsej Italiji, kajti vsaka dežela ali dolo-V;i u Pokrajina ima svoj voz oz. njega del. To je smeha ! V !l(f;°nU’ kiRr 80 nastanjeni Furlani, je vse živo. Debeli Ždrižu je iltsni'eo- ki opeva zanimive moskovske dogodivščine mla-V'dcmèanov, Goričanov itd. V ospredju je seveda lepa e Itn tlSa' Nekdo svira na harmoniko. «Mi go visto una panti-,r0( a;” P°je Žgrižu in zbor mu sledi. i F® Čopu, na zadnji sovjetski postaji, so se ^legati dokončno poslovili od dežele socializma in njenega ljudstva Na Dunaju peljejo naš vlak z enega na drugi tir. Obvestijo nas, da bomo šli s češkim vlakom do Benetk. Nič presto, panju torej. Uprava čeških železnic je dovolila, da gre vlak tudi v Italijo... Čez čas že drčimo proti celovški kotlini. Večkrat se vlak ustavi na raznih postajah, da se delegati lahko oskrbijo s pijačo. Dohitevamo tudi ekspresni vlak s francoskimi delegati. To je pozdravljanja, ko se srečamo. V Celovcu je dež še obilnejši. Poleg nas so Francozi. «Mir i družba ! Mir i družba!» Prosijo nas, naj zapojemo Bandiera rossa. «Avanti popolo, alla riscossa, bandiera rossa trionferà !» Vrbsko jezero jè malo razburkano. Na postaji v Beljaku vstopi naša obmejna policija. «Passaporti, prego ! » Kdor je šel v Sovjetsko zvezo brez vizuma, mu kar vzamejo potni list. Jaz sem lahko brez skrbi - in si počasi režem češko salamo. «Nikdar več ga ne boš imela,» pravi Eda Nadji in ji kaže svoj potni list. Na meji se vlak ustavi. Giovanin kaže na železniški most, ki loči obe državi. V Trbižu se obskrbimo z vinom. Čakamo, da nas obiščejo finančni stražniki ; ti pa še na vlak ne stopijo. Morda mislijo, da v Rusiji ni kaj kupiti? Še vedno lije ploha. Na nasprotni tir pride brzec s Francozi. Z oken se pozdravljamo, kričimo, pojemo pesem festi-vala. Mnogi, Italijani in Francozi, poskačejo na peron in zaplešejo kolo, kot so videli v Moskvi. «Mir i družba! Pace ! Pace! Pace!» skandiramo. Policija teka zbegano sem in tja in ne ve kaj početi. Pu-elajenačelnik da hitro znak za odhod in prekine to lepo manifestacijo mladine dveh držav. Iz pobočij karnijskih gora lijejo v dolino polni potoki. Vlak pelje navzdol. Dela se noč in mi se urejamo. Izstopih bomo v Vidmu, da bomo prišli prej domov. Težka je ločitev od potnih tovarišev. Trevizan Mario komaj zadržuje solze, Giovanin je postavil kitaro v kot. Poljubljamo se. Plešemo kolo, pojemo in ljudje nas presenečeno gledajo. Pridobili smo si prijatelje po vsej Italiji. Nasvidenje, tovariši !... Sedaj se pa peljemo domov. Trst se sveti v Inčih. Tak je bil ukrajinski Konotop, ko smo se v njem zvečer ustavili ob odhodu v Moskvo. Le našega morja ni bilo tam. Na postaji nas pričakujejo sorodniki in prijatelji. Bruno pa čaka tudi njen ljubček, ki je seveda poln sreče. Nekdo opisuje časnikarju svoje vtise : «Za razliko od prejšnjih, ki so se vršili v dobi hladne vojne in je v nekem oziru prevladovala politična tendenca, a so bili vseeno velika manifestacija mladine za mir in prijateljstvo, je bil šesti festival naj večji po svojem obsegu, najširši po svojem pomenu, to je v pomenu miru in .prijateljstva in obenem dostopen vsem, kajti udeležila se ga je mladina iz vseh dežel, različnih plemen, ver in političnih prepričanj. Vrhunec važnosti letošnjega festivala pa je bil v tem, da se je vršil v Moskvi, prestolnici države, v kateri so prvi na svetu prevzeli oblast de- lavci in kmetje ter uresničili socializem...» Komaj ulovim zadnji avtobus, ki pelje v Križ... * * * Tako, dragi bralci. Potovanja je konec. Škoda zame, ker l‘i se rad potoval in dobro za vas, ker vas ti zapiski ne bodo več nadlegovali. Za pravi konec pa še to pisemce, ki mi ga je poslal moj moskovski prijatelj Genadij. Omogočilo vam bo malce spoznati dušo ruskega človeka. Dragi prijatelj! Oprosti mi, da ti tako pozno odgovarjam. Ko je prišlo tvoje pismo, me ni bilo v Moskvi. Dva meseca sla minila od konca festivala, a nam se zdi, da se je zaključil včeraj. Večkrat se spominjamo tebe. dragi prijatelj, in nepozabnih trenutkov, ki smo jih skupno preživeli. Na žalost smo se res premalo shajali. Zelo nam je bilo žal. ko smo izvedeli, da si zbolel in da, si moral v bolnico. Tako ti je bilo nemogoče priti na karneval v park Gorki. Pozneje smo te prišli obiskat, a ti si že odpotoval... Ker v parku nismo našli tvojih prijateljev nismo vedeli, s katerim vlakom odidejo Doro, Lilijana in Nadja. Vseeno smo šli na železniško postajo. Del italijanske delegacije je zapuščal Moskvo. V naše veliko veselje smo srečali vso trojico. Začeli smo peti in plesati ter sploh nismo hoteli vedeti za njihov odhod. Toda minute so tekle, prešle so. Dolgo časa smo gledali za vlakom, ki nam je vzel naše tržaške prijatelje. Tu smo ostali mnogo časa in dali nasvidenje drugim delegacijam in nismo si mogli misliti, da bi bil nad njimi tudi Drago... Sedaj se naša dežela in vse sovjetsko ljudstvo pripravlja na proslavitev velike Oktobrske socialistične revolucije... Piši nam, kako jo boste vi praznovali. Pozdravi tvoje prijatelje, katerim želimo vse najboljše in veliko uspehov pri njihovem delu in v njihovem življenju. Naj ho prijateljstvo med Itafijo in Sovjetsko zvezo še močnejše in večje. MIR IN PRIJATELJSTVO KONEC svojo žrtev in obenem okolico, da vidi, če mu ne preti kakšna nevarnost. Ko priplava previdno do obale, pride iz vode najprej njegova glava, nato se pa pojavi njegov ogromni trup in zver začne počasi lezti proti psu. za katerega misli, da se je ujel v zanko. Lovri ga mirno puščajo, da se čim bolj približa vabi, in v trenutku, ko hoče psa zagrabiti, mu začno metati v oči blatne kepe. Medtem ko se krokodil, napol slep, obrača proti reki, da bi se rešil v vodi, začnejo padati po njemu kopja, ki se mu zabadajo z vseh strani v telo. Rane so smrtonosne in krokodil navadno pogine na obali ali pa v vodi, če se mu je medtem posrečilo priti do reke. V Avstraliji je lov na krokodile povsem moderniziran. Tu gredo lovci na reko ponoči z motornimi ladjami in močnimi reflektorji ter pobijajo kroko-dile s posebnimi puškami, ki jim pravijo slonovske puške, libiti krokodil se obrne na hrbet in lovci privežejo njegovo telo ob poseben čoln ter gredo dalje. Če je krokodil samo ranjen, vržejo nanj harpuno na vrvici in počakajo, dokler pogine. PREJELI SMO: SODOBNA POTA, glasilo Zveze Svobod in prosvetnih društev, leto 1II./1958 štev. 2. Ljubljana. SLOVANSKY PREHLED, iz-daja Slovanski odbor Češkoslovaške, leto XLIV./1958, štev. 2, Praga. DOMACI PROBLEMI I N VESTI Za tržaške brezdomce vedno manj upanja Q bodočih dodelitvah stano. vanj za tržaške brezdomce bodo odslej odločale druge, nedavno ustanovljene komisije in ne več obstoječa občinska komi sija. To pa zaradi tega. ker del stanovanj, ki jih gradijo ali jih bodo gradili, finansira država na podlagi zakona 640 (ki mu drugače pravijo proti brlogom), zakona 408 in preko INA-Casa. Zakon št. 640 proti brlogom Za boljše razumevanje naj povemo, da zakon 640 namenja stanovanja tistim, ki živijo v jamah (pri nas jih ni), barakah, kleteh in sploh nezdravih stanovanjih. Občina bo ta bivališča proglasila za neuporabna in jih bo treba zato zapreti ali porušiti: družine bo treba namestiti v novih stanovanjih — če bodo imele vse rekvizite, ki jih predvideva statut Zavoda za ljudska stanovanja (IACP) — ali pa po nekaterih izmenah v starih stanovanjih, ki so ostala prosta. O tem bo odločala posebna prefekturna komisija, ki je bila te dni ustanovljena in ki mora še objaviti kriterije, da hi se mogli pravilno ravnati maloštevilni prosilci, ki jih našteva zakon. Zakon 408 s svoje strani predvideva dodeljevanje stanovanj proti najemnini (in kakšni na-jemnini ! ) in na odkup. Še ni znano kdo lahko zaprosi za ta stanovanja, prav gotovo pa bodo to lahko storili prebivalci, ki imajo dohodke iznad nekega minimuma, ki pa še ni bil določen. Ta stanovanja bo dode. Ijevala komisija zavoda IACP : kriteriji dodel evanja še niso Iz vsega tega je razvidno, da deluje v našem mestu nič manj kot pet komisij. To bo ustvarjalo le zmešnjavo, ker bodo morali brezdomci predložiti od treh (če so Tržačani) do pet (če so begunci) prošenj raznim u-stanovam. Zaradi tega je nujno potrebno, da bi v Trstu delovala ena sama komisija z enakimi kriteriji ocenjevanja prošenj, čeprav bi pri tem upoštevala raz. lične namene nakazil, kar bi lahko opravljale nekatere podkomisije. Komisar Paiamara bi moral zato izdati dekret, ki naj razveljavi ki r je bilo že določeno ter določi ustanovitev ene edine komisije ali pa poveri to nalogo obstoječi občinski komisiji, ki je v tem že izvežbana in je predvsem sestavljena na bolj demokratični podlagi, kot so ostale. Pokrajinska uprava mora bolje ščititi naše kmetovalce Delo občinske komisije Nič manj kot pet komisij In končno, INA-Casa predvideva trenutno le žrebanje med prosilci, ki so zaposleni v Združenih ladjedelnicah ali podjetju ITA A. Za stanovanje bodo lahko zaprosili tudi vsi, ki prispevajo v sklad INA-Casa in ki nimajo stanovanja ali ga želijo zamenjati, toda to je še daleč. Glede dodeljevanja istrskim beguncem bo za eno tretjino odločala prefektura, za ostali dve tretjini pa občinska komi-sija. Če bo ostalo vse, kot so sedaj določili, bo mogla sedanja občinska komisija letos le odločati o dodelitvi okrog sto stanovanj, zgrajenih za begunce, pri čemer bomo prišli do čudnega položaja, da komisija tržaške občine ne bo dodelila niti tnega stanovanja Tržačanom! ponedeljek je na zasedanju pokrajinskega sveta, v okviru razprave o letošnjem pokrajinskem proračunu, govoril tovariš Marij Grbec, ki je pred-vsem obravnaval kmetijska vprašanja. Tovariš Grbec je v začetku svojega govora priznal sicer, da so bili v primerjavi s prejšnjo pokrajinsko upravo storjeni nekateri koraki naprej, vendar bi pa drugačno upravno . politično delovanje v večji meri zadovoljilo pričakovanja prebivalstva. Letos smo priča krivični in težki obremenitvi kmetov z novimi dodatnimi davki na zemljišča in na kmetijske dohodke, ki znašajo od 300 do 360 od stoikov na do sedaj plačane davke, kar je zelo prizadelo naše kmete, ki se morajo boriti z ogromnimi težavami. Iz tega je razvidna popolna neobčutljivost vlade, ki ni upoštevala niti letošnjih vremenskih nezgod in ititi ne dejstva, da je naša kra-ška zemlja mnogo bolj siromašna kot so nekateri plodni predeli Italijanske republike. Tudi ni bilo še ničesar ukre-njenega za ustanovitev teoret-sko-praktičnih kmetijskih tečajev v slovenščini, čeprav so kmetje v ogromni večini Slovenci. Sestava raznih kmetijskih komi- Intervencija tovariša Grbca na seji pokr. sveta Naši kmetje še ne uživajo bolniškega zavarovanja Novo davčno breme dokazuje neobčutljivost vlade sij je ostala nespremenjena in v njih so« le organizacije, ki za. .stopajo neznatno manjšino kmetov. Te komisije se imenujejo namesto da bi jih prizadeti sami izvolili in hi prišli vanje zastopniki ogromne večine kmetov. Zelo resno je tudi dejstvo, da ni bil še pri nas uveljavljen zakon o bolniškem zavarovanju kmetov, ki je v Italijanski republiki v veljavi že od leta 1954. Pokrajinska uprava bi se morala zanimati, da se ta zakon čimprej raztegne tudi na i.aše področje. Na koncu je tovariš Grbec obžaloval, da ni bila še ugodno rešena njegova zahteva, naj bi pokrajinska uprava denarno podprla tudi Slovensko narodno gledališče in predlagal, naj se zadevna vsota naknadno vključi v letošnji proračun. V začetku seje je tov. Tomi- Razveljavljene prošnje Spričo tega, kar smo zgoraj objasnili, so bile avtomatično razveljavljene vse prošnje sostanovalcev in podnajemnikov, prenatrpanih stanovanj, družin, ki živijo ločeno, izgnanih iz stanovanj in mladih zakoncev, ki predstavljajo ogromno večino okrog 20.000 sedanjih prosilcev. Kajti vsa nakazila za ljud-ska stanovanja, ki so predvidena do leta 1960, izključujejo gradnjo stanovanj za brezdomce vseh kategorij in tako odvze. majo sleherno upanje malo manj kot dvajsettisoč družinam. To je... načrt demokristjan-ske vlade za Trst: prosto pot stanovanjskim izgonom, kondominijem in špekulacijam z velikimi vsotami za vstop v stanovanje (buone entrate). Tržačane sc itak lahko še naprej razpršuje ! CLAUDIO TONEL nez 'prejel odgovor na svoje nedavno vprašanje glede izplačila zaostankov pomožnih delavcev umobolnice v okviru poenotenja plač. Odbornik Delise je priznal delavcem to pravico in dejal, da jim bodo zaostanki izplačani čimprej. Na zahtevo, ki jo je postavil na prejšnji seji tov. prof. Weiss glede sestanka pokrajinske gospodarske komisije so sporočili, da se bo ko-misija sestala v četrtek. ZDZ 8. o pomenu marca £4. lavni odbor Zveze demokratičnih žena je na svoji zadnji seii naslovil vsem krožkom ZDŽ mesta in podeželja poziv, naj se potrudijo, da bi bile proslave Mednarodnega dneva žena dobro organizirane in naj povabijo na sodelovanje tudi druga ženska gibanja svojega kraja. Pozval je tudi vse krožke naj pospešijo razdeljevanje pristopnice v ZDŽ. Letošnje geslo: «Naj bo volilni glas žena, glas za njihove pravice in za mir» je treba razumeti v njegovi pravi vrednosti. Biti mora vzpodbuda za državljanke, ki sc pripravljajo izvršiti svojo volilno pravico, da dobro premislijo predno napravijo la važen korak. Proslave 8. marca naj nudijo zato priložnost, da se žene pripravijo, da bodo ob priliki volitev prispevale k izvolitvi res obnovljenega parlamenta, sposobnega izraziti težnje vseh žena ter težnjo po trajnem miru, osnovanem na medsebojnem zaupanju narodov in vlad. Glasbena Matica ------- Trst------ Danes v soboto I. marca ob 20.30 v AVDITORIJU Koncert Sodelujejo solisti : Elvira Piščanc - sopran, Renato Kodermac - tenor, Miro fluk - bariton, Tatjana Uršič - klavir, Andro Vuga - oboa, Žarko Hrvatič -violina, orkester Glasbene Matice in pevski zbor prosvetnega društva «S. Škam-perle». Dirigent OSKAR K J UDE R Vabila so na razpolago v Tržaški knjigami, ul. Sv. Frančiška 20, telefon 37338 ter od 19. ure dalje do pričetka koncerta v ulici Roma 15/11. Partijstke vesti Sestanek upraviteljev Zborovanje tržaških kovinarjev Zgoniška občina odobrila letošnji proračun rt« !..... ■I* » :.Li - ~ V torek 4. marca s pričetkom ob 19.30 bo v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19 sestanek partijskih upraviteljev. Na dne. vnem redu bodo naslednja vprašanja: 1. obračun leta 1957 s poudarkom na pozitivne in negativne plati našega delovanja in na rezultate na upravno-fi-nančnem področju ; 2. cilji in smernice kampanje nabiranja prispevkov za volilni sklad. Na sestanku bodo tudi nagrajene tri sekcije, ki so se odlikovale v upravnem delovanju v teku leta 1957. Vabljeni so vsi administrativni sekretarji sekcij in celic ter vsi vodje kolektorjev. Obveze za volilni sklad Po že objavljenih obvezah so v tem tednu nadaljnje sekcije sporočile cilje, ki so si jih prevzele v nabiranju prispevkov za volilni sklad. Te so: sekcija Skedenj, ki namerava nabrati 200.000 lir, sekcija Sv. Vid 100 tisoč lir, Sv. Marko 100.000 lir in Nabrežina 15.000 lir. Podporne znamke Sekcija Tomažič je oddala za skupno 40.000 lir podpornih ZA TEDE! DNI . ff/ -v. marec Sobota, 1. - Albin, Zor* Nedelja, 2. - Pavel, JanP Ponedeljek 3. - Kunigui Milena' Nemil Torek, 4. - Kazimir, Misi Sreda, 5. Friderik, Mi^ p0 (ščip) Četrtek, 6. - Fridolin, Bfl Petek, 7. 'Tomaž, Iztok 'o že tong, ------------‘predi RADI CP" m ODDAJE;"™ k k SOBOTA: 13.30 Lahke Lidije - 16. Radijska un.it a Kako so živeli stari G, SVe 17. Slovenski inštrume#6 ko ansambli - 18. Oddaja z|ohu mlajše: Antonija Curk: ;ja(j fica beračica» 1. del. ti člani Rad. odra - 19.15 i °8U; nek s poslušalkami - 21.tr6 F glasba - 13. Koncert viol znamk, dočin se je bila •bve.|I^^l^nJ 11111 l,,i, ■ ■.'■•‘■■V;.' zala na 35.000 Sekcija Curiel je pa za podporne znamke prejela skupno 76.000 lir proti 70 tisoč, kot je znašal njen cilj. So V nedeljo dopoldne je zgoni-ški občinski svet zaključil razpravo o letošnjem občinskem proračunu in ga nato soglasno odobril. Proračun predvideva 10,843.714 lir dohodkov in 28,637.814 lir izdatkov. Pri. manjkljaj, ki bi ga morala občina kriti z državnim prispevkom, znaša 17,794.100 lir in je enak lanskemu. Čeprav so se nekateri stroški letos povečali, je ostal primanjkljaj na lanski ravni, ker so se zmanjšali računi, ki jih je bila občina dolžna bolnišnicam. Dohodke sestavljajo nasled- Protest proti povišanju davkov Nesmotrno upravljanje Acegat odpira vrata zasebni špekulaciji Odgovornost KD za ukrepe v škodo koristnikov in nameščencev Q bčinsko podjetje Acegat je spet v ospredju in spet se govori o «gestah» njegove upravne komisije. Protesti, pritožbe, in kritike so na dnevnem redu tako med uslužbenci podjetja kot med prebivalstvom. \ vnemi, da bi uravnovesili proračun ali vsaj znižali deficit kot pravijo — so se upravitelji našega naj večjega občinske, ga podjetja lotili vrste ukrepov. Toda, če bodo šli do konca po poti. ki so jo ubrali, bomo prišli do demobilizacije podjetja in odprla se bodo vrata zasebni špekulaciji. To je pa vse kaj drugega kot odprava primanjkljaja. Fna od ključnih operacij, ki jo skušajo uresničiti ti vzorni upravitelji, je razdrobitev raznih odsekov, tako z pogodbenega kot s tehnično - administrativnega vidika. Rezultat teh o-peraeij poleg negativnih po-sledic za uslužbence, ki bi jim bile okrnjene nekatere že pri. dobljene pravice — bi bilo mrtvilo najvažnejših središč podjetja. Po tej poti bi zlasti prišli do demobilizacije delavnic v ul. Broletto, katerim bi odvzeli pomembno količino de. la. dodeljenega zasebnikom na. mesto da bi ga Acegat izvršila za svoj račun. Lahko je predvideti negativne posledice tega, če pomislimo, da se v delavnicah ul. Broletto izvršujejo specializirana dela, z delavci, ki i-iniijo velike izkušnje in predstavljajo najboljše jamstvo za vsako popravilo, pregled in spremembo sredstev, ki jih ima podjetje v dotaciji. Z druge strani je znana zamisel upraviteljev Acegat o dvo-mesečnem plačevanju potrošnje vode, elektrike in plina, kar je že povzročilo nezadovoljstvo med veliko večino koristnikov. Omembe vredno je, da je bil ta ukrep uveden po povišanju tarif, ki je bilo tudi določeno za izboljšanje proračuna podje. tja na stroške koristnikov, kate. ri gotovo ne nosijo nobene odgovornosti za slabo upravljanje, ki je privedlo do sedanjega deficitarnega stanja. V načrtu je tudi skrčenje števila uslužbencev, ki tudi predstavlja svojevrsten način za de-mobilizacijo podjetja. Delavci Acegat so zaskrbljeni za vse, kar se dogaja in še bolj za temne perspektive, ki se po. stavljajo prednje v primeru, da bi se nameni upravne komisije uresničili. Toda vprašanje zanima tudi vse prebivalstvo. V podjetju vedri in oblači Krščanska demokracija s pomočjo bivšega občinskega odbornika Carrà. Toda predsed-nik upravne komisije je še vedno socialdemokrat Vladovich, ki se nikakor ne upira škodljivi politiki komisije in nosi zato polno odgovornost, kot jo nosita republikanski in monarhistični predstavnik. Z vidika odgovornosti in soodgovornosti za vse, kar se dogaja pri Acegat, ima zadeva ne- dvomno pomembne in poučne plati. Acegat namreč predstavlja črno poglavje dogodivščin občinske uprave, ki je bila prej «centristična». nato enobarvna in končno... komisarska, a se je vedno ravnala po načelu, da se lahko gospodari po mili volji, ker itak... plačajo davkoplačevalci in koristniki ! Zlata poroka Danes praznujeta tov. Rafael Andlovec od Gašperetov in nje. gova soproga Marija roj. Vodo. pivec, 50-Ietnico skupnega zakonskega življenja. Ob priliki veselega dogodka izrekajo priljubljenim domačinom barkovljanski tovariši, vod. stvo PD «Matjašič» in sorodniki čestitke in najiskrenejša voščila za še dolgo vrsto skupnih leti v sreči in zadovoljstvu. nje postavke : užitninski davek 3 milijone, občinski davki in pristojbine 2,467.795 lir, davek na zemljišča in poslopja 346.133 lir, davčna doklada na zemljiško posest 1,708.778 lir ter manjše postavke, kot najemnina za kamnolome, lovišča in občinska poslopja ter davek na kmetijske dohodke v skupnem znesku 727.375 lir in druge. Kar se tiče izdatkov, ki so seveda mnogo večji, so v proračunu zapopadeni izdatki za vzdrževanje občinskih nepremičnin v znesku 370.000 lir, za plače upravnemu osebju 3 milijone 1,959 lir, za pokojninski sklad občinskih nameščencev 2,061.131 lir, za stroške koti. zorcija za pobiranje trošarine 1,022.083, izdatke izterjevalni-ce in zakladnice, plačo občinski postrežnici in sluginji ter poljskemu čuvajn, javno razsvetljavo, vzdrževanje pokopališč, ži-vinozdravnika, pokrajinski am-bulatorij, javne vodovodne pipe in napajališča, za pisarniške potrebščine in ogrevanje občinskih uradov skupno okrog 3 mi-lijone 427.800 lir. Poleg tega bo morala občina prispevati kraškemu vodovodu 1,754.091 lir. za uporabo vode na jaLnih pipah in napajališčih 360.000 lir, za prispevek podje. tju Selveg 450.000 lir, za plače cestarjem 480.000, za vzdrževanje občinskih cest 1,827.215 lir, za razne izdatke za šole in o-troške vrtce je predvidenih skupno 4,661.000 lir ter razne druge prispevke, med temi za poravnavo računov bolnišnic, ki so v breme občine, v znesku 1.600.000 lir. Zgoniški občinski svet je na svoji seji tudi ostro protestiral proti povišanju davkov na zemljišča in zemljiške dohodke ter pooblastil župana in nekatere kmetovalce da v tem smislu intervenirajo pri vladnemu generalnemu komisarju. ; 1 '1,--™ w , * c V i «i - J sSss... V nedeljo zjutraj je bilo v kinu «Aurora» zborovanje, ki ga je organiziral pokrajinski odbor FIOM ob zaključku dolge in težke borbe kovinarjev. Na zborovanju, ki ga je otvoril tov. Sema je govoril vsedržavni tajnik FIOM Luciano Lama. Sindikalni voditelj je govoril o dolgi borbi, doseženem sporazumu in važnosti poedinih postavk slednjega. Ožigosal je vlado, ki se ni hotela prej zanimati za rešitev sopra ter ostro obsodil represalijo ravnateljstva CRDA, ki je odpustilo z dela deset suspendiranih kovinarjev. Zagotovil je, da se bo FIOM zavzela za preklic krivičnega in maščevalnega ukrepa. Tov. Lama je v zaključku priporočal naj delavci ohranijo svojo enotnost tudi na bodočih volitvah za notranje komisije, ker bo dala ta enotnost gotovo svoje sadove v borbi za obnovo delovne pogodbe kovinarjev. Slovensko narodno gledališče v Trstu V soboto 1. marca ob 20. uri v BORŠTU V nedeljo 2. marca ob 15. uri v kinodvorani v SKEDNJU DANILO GORINŠEK: Rdeča kapica vesela pravljica v treh dejanjih Občni zbor Kmetijske zadruge Nova zakonodaja bi olajšala življenje občin Iz diskusije v nabrežinskem občinskem svetu Draginjske doklade v sedanjem trimesečju Draginjske doklade za delavce in uradnike, zaposlene v industriji in trgo.vini so se v trimesečju februar-april zvišale za dve točki. Zato morajo na podlagi sporazuma o premični lestvici dobivali od februarja naslednje dnevne poviške : V industriji : navadni težaki 28.60 lire, specializirani težaki 30.50, kvalificirani delavci 32.20, specializirani delavci 35.90 ; uradniki III. kat. B 32.60, III. kat. A 38.40, II. kat. A 51.60, I. kat. 68.50 lire. Proračun za leto 1958 soglasno odobren P rejšnji petek se je v devin-sko - nabrežinskem občin- skem svetu zaključila razprava o letošnjem občinskem pro. računu, ki je bil slednjič soglasno odobren. Proračun pre-predvideva 46,552.286 lir dohodkov in 83,663.536 lir datkov; primanjkljaj, ki ga bo morala kriti država, znaša vašega Kmetje! Udeležite se jutrišnjega zborovanja, o katerem sporočamo na 1. strani. V trgovini : kat. D 4 - 28.40, D 3 in E 3 - 30.50, D 2 in E 2 - 32.20, D 1 in E 1 . 35.90, C 3 in C 4 - 32.60, C I in C 2 -38.40, B - 51.60 in A - 58.60 lire. 37,111.250 lir. V primeri z lan. skim je letos primanjkljaj za več kot 14 milijonov manjši. V diskusiji je odbornik dr. Jež predlagal, naj se ustanovi posebna komisija, ki naj v zvezi z napori za znižanje primanjkljaja prouči predvsem vsa vprašanja, ki so v zvezi s kamnolomi in turizmom ter pripravi podroben načrt za zvišanje občinskih dohodkov. S tem v zvezi sta intervenirala tudi odbornika tovariša Albin Škrk in Alojz Markovič, ki sta sicer izjavila, da se strinjata z napori za znižanje primanjkljaja, vendar sta pa poudarila, da ima država dolžnost kriti primanjkljaj občin, ker konec koncev prejema od občin več kot jim pa daje. To kar država da, ni nobena miloščina kajti občina prispeva državi vedno več davkov in zaradi tega se ne bi smelo dogajati, da iz proračuna črtajo določene po- stavke, ki so včasih zelo važne, ter svojevoljno znižujejo državni prispevek. Tov. Škrk je tudi navedel par konkretnih primerov, koliko državnega davka se v nabrežinski občini plačuje samo za radijske in televizijske aparate, bencin, cigarete in drugo. Občinam je potrebna večja avtonomija in drugačna zakonodaja, ki naj odpravi težko prefekturno in državno nadzorstvo in jim da možnost, da razpolagajo z večjimi dohodki, kot jih imajo sedaj. O predlogu za ustanovitev ko. misije so svetovalci podrobneje razpravljali na sinočnji seji, o kateri pa iz tehničnih razlogov ne mou.mo poročati in bomo zato o njej pisali prihodnjič. Kmetijska zadruga v Trstu vabi svoje člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v nedeljo 9. marca ob 9. uri v ul. Zonta št. 2, I. nadstr. (na sedežu nove DZ). Priporočamo vsem članom, da se udeležijo občnega zbora. Dnevni red in morebitna pojasnila dobite na našem sedežu v ul. Foscolo št. 1 in v pošlo-valni v ul. Flavia št. 23 in v Miljah. UPRAVNI ODBOR n 1/ L - 18.55 Vokami kvinte «Z1" C - 19.15 Radijska univerza: Ija kot planet: (4.) «ÉazV‘ y soljstva» - 20. Športni M . tar - 20.30 Ricriard Vv 0 «Nurimberšici pevci», L Pelež dejanje. hin,^ TOREK: 13.30 Glasba Etpeli, ljah - 18. Prokoiieri: Kor za violino in orkester v > m - 18.30 Pisani balone*’ dijski tednik za najmla le p 19, Koncert sopranistike lijlri ne Otte - 19.15 Zdravmš*. dež - 20.30 Od melodije d« lodije - 21.15 Richard W* ,■*■5 «Nurimberški pevci». IH «ir.s k nje' 40 i SREDA: 13.30 Lahka Š (iv j,' - 18. Stravinsky: Petrol^ J komični prizori v 4 sitif rc 18.55 Vokalni kvartet «Vjhbv niča» - 19.15 Sola in velarsi pilaf. Ivan Theuerschuh: podr, ropska misel v mladini» , Miguel de Cervantes r -Fe Javornik: «Ljubosumnik le stremadure», radijska ig?iebn grajo člani Rad odra ' ČETRTEK: 13.30 glasba - 18. Škerjanc: [,e^k nija št. 2 - Orkester sloV