Iz domače in tuje prakse 2. obranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini, 3. ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izbolj- ševanje kakovosti življenja na podeželju. Glavne cilje lahko strnemo v izjavo o poslanstvu Zavoda za gozdove, ki obsega prizadevanje za kakovost gozda, gozdne kra- jine in človekovega življenja, oziroma v geslo: »Delo z gozdom v dobro narave in ljudi«. V organizacijskem smislu je Zavod samostojna pravna oseba, ki je organizirana kot javni zavod. Za svoje delo odgovarja Vladi RS. Ker predstavlja Zavod neprofitni del gozdarstva, se njegova dejavnost skoraj v celoti financira iz sredstev državnega proraČUila. Zavod sestavlja Centralna enota in 14 območnih enot. V sklopu območnih enot je 94 krajevnih enot in 4 gojitvena lovišča. Skupno število revimih gozdarjev je 433 oziroma v povprečju 4,6 revimih gozdarjev na krajevno enoto. 1 revirni gozdar pokriva povprečno 2.500 ha velik gozdni revir. Strokovno delo Zavoda je organizirano v sklopu 8 strokovnih oddelkov. Zavod upravlja Svet zavoda in 14 Svetov območnih enot Zavoda. Svet Zavoda šteje 25 članov in ga sestavljajc predstavniki svetov območnih enot, ustanovitelja, izobra- ževalnih in raziskovalnih organizacij s področja gozdarstva in predstavniki lastnikov gozdov. Obravnava strokovnih vprašanj, povezanih z gozdarstvom in lovstvom, je zadol- žitev Strokovnega sveta Zavoda in 14 Strokovnih svetov OE Zavoda. Uspešnost novega sisten1a sonaravnega gospodarjenja z gozdo\·i v Sloveniji "~ Ocena uspešnosti sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v letih 1993- 1997 sloni na analizi temeljnih ekoloških, gozdnogospodarskih in socialnoeko- nomskih dejavnikov kor indikatorjev vpliva sistema (trend- ov ran·oja gozdov in intenzivnosti ter uspešnosti gospo- darjenja, odziva lastnikov gozdov) ter na analizi uspešnosti uresničevanja sistema samega Uavne gozdarske službe, nacionalnega programa razvoja gozdov, glavnih zakonskih določila). Kritična analiza indikatorjev vpliva sistema kaže: - pozitivni vpliv na nadaljnji razvoj gozdov ter ohranjanje njihove biološke pestrosti, na zniževanje deleža ekološ- ko nesprejemljivih sečenj. posredno pa tudi na blaženje procesov propadanja gozdov; - pomemben prispevek k ekonomski uspešnosti gospo- darjenja z gozdovi, saj proračunske spodbude lastnikom gozdov (financira(\jejavne gozdarske slu~.be in sofinan- ciranje vlaganj) predstavljajo skoraj petino prodajne cene lesa; - prenizek obseg izvajanja gozdnogojitvenih ukrepov, ki vplivajo na kakovost in stabilnost gozdov- zaradi pre- majhnega obsega proračunskih sredstev; - razmeroma močan vpliv na izvajanje varstvenih in sanacijskih ukrepov (povečana proracunska sredstvll) v zasebnih gozdovih; - zeio pozitivni vpliv na vzdrževanje gozdnih cest v za- sebnih gozdovih (plačevanje prispevka lastnikov goz- dov, enoten sistem upravljanja oziroma vzdrževanja); - pozitivni vpliv na izobraženost in usposobljenost last- nikov gozdov za strokovno in varno delo v gozdu ter " Opomba uredni~tva: Pnspevek bo v celori objavljen v naslednji ~tc'-'ilki GozdV. •• Mag. F. F., Gozdarski in št it ut S loven ije. Večna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 44 povečan interes za sodelovanje z javno gozdarsko služ- bo; - neučinkovitost sistema v smislu spodbujanja združevan- ja razdrobljenih lasrnikov gozdov (tudi zaradi izpada nekaterih materialnih spodbud). Analiza uspešnosti uresničevanja sistema sonaravnega gospodarjenja pa kaže naslednje: - Pro grama mzvoja gozdov v S loven ij ise je v prvem letu njegovega uresničevanja (! 996) v materialnem pogledu uresničeval 62 %-tno, in sicer 79 %-mo pri javni goz- darski službi ter (le) 44 %-tno pri vlaganjih v gozdove. - Javna gozdarska služba je kot glavni steber sistema predstavljala njegov najuspešnejši del. Tako bodo npr. vsi slovenski gozdovi v razmeroma kratkem času po- polnoma pokriti tudi z detajlnimi gozdnogojitvenimi načrti, izdelovanje območnih lovskogojitvenih načnov, ki je sedaj v pristojnosti gozdrujev, pa predstavlja po- memben korak k ekosistemskemu ravnanju z gozdom. - Analiza uresničevanja zakona o gozdovih kaže največji razkorak na strani nekaterih, še ne sprejetih (podza- konskih in drugih) predpisov, nekatere določbe zakona pa so ostale neuresničene tudi na strani Zavoda za goz- dove Slovenije. Uresničevanje tega zakona je na dobrih dveh tretjinah poti. Zakon, ki ureja upravlj!mje državnih gozdov, pa se slabše uresničuje. Zaradi nekaterih nera- cionalnih rešitev v tem zakonu (predvsem izključitve možnosti trznega določanja oziroma preveijanja višine koncesijskih dajatev) paje slab tudi ekonomski rezultat gospodarjenja z državnimi gozdovi. · GozdV 55 (1997) 4