Poštnina plačana v gotovini Leto III. Štev. 15 Krško, 22. novembra 1950. Naše GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO Z zavesijo popolne zmage gremo na volitve v okrajne ljudske odbore! KAJ Ž1VS 29 Pred sedmimi leti se je rodila naša socialistična Jugoslavija kot plod naše ljudske revolucije. Dne 29. novembra 1943 so se zbrali v bosanskem mestecu Jajcu odposlanci iz vseh predelov naše domovine na drugo zasedanje Avnoj-a. Tu so bili sprejeti sklepi, da mora v bodoči državi ljudstvo samo odločati o svoji usodi in da morajo biti v njenem okrilju vsi narodi enakopravni. Torej ljudska oblast in federativna oblika države. Dve leti pozneje, 29. novembra 1945 so poslanci, izvoljeni od ljudstva že v svobodni domovini, v Ljudski skupščini proglasili našo državo za republiko, zgrajeno na federativnem načelu in s tem potrdili sklepe, storjene na II. zasedanju Avnoj-a. Vsako leto se vrača ta naš največji praznik. Letos ga bomo praznovali še z večjim veseljem. Dokončana je avtostrada »Bratstvo — Edinstvo«, kolektivi, kakor tudi posamezniki so že izpolnili plan za leto 1950 in že delajo za zadnjo leto Titove petletke. Še v drugih značilnih okolnostih praznujemo letos ta veliki praznik. Naši narodi so kakor en mož manifestirali 26. marca, ko so volili najboljše ljudi v Zvezni svet in Svet narodov, svojo predanost našemu vodstvu. To svojo predanost so pokazali tudi pred kratkim, ko so z velikansko večino volili nove frontne odbore. Uresničilo so je Marxovo načelo »Tovarne — delavcem«. Delavci so postali njihovi lastniki ter sami upravljajo proizvodnjo po izvoljenih delavskih svetih. Naša Partija in Vlada vrši še eno važno misijo v svetu. Bori se za neodvisnost, enakopravnost in mir med narodi. Naša delegacija pri OZN pošilja po vsem svetu žarko miru, svobode in enakopravnosti med velikimi in malimi narodi. Ugled naših narodov zaradi tega vedno bolj raste. KCVEItiBER! Iz vseh navedenih in še mnogih drugih razlogov smo letos še bolj ponosni na naš največji praznik. Praznovali ga bomo s predavanji v množičnih organizacijah, svečanimi sejami delavskih svetov, kulturnimi in športnimi prireditvami čim bolj dostojno in svečano. Naj živi 29. november! Mazpisane so volilno v okra ni ljudski odbor Volitve v okrajni ljudski odbor Krško so razpisane za 17. december 1950. Dosedanji OLO, ki je bil izvoljen leta 1947, je vodil okraj tri leta, kakor je po ustavi LRS predpisano. Težko in ogromno delo je opravil v tem razdobju. V tem času smo pri nas začeli z vidnejšimi oblikami uvajanja socialističnega načina gospodarstva. Delavski razred je pričel izvajati politiko svojih lastnih interesov. Po decentralizaciji državne uprave je na OLO prenešeno mnogo kompetenc, ki so jih imela prej ministrstva ali pa oblastni odbori. Vsled tega je važnost okrajnih ljudskih odborov v veliki meri zrasla. Postali so eden izmed najvažnejših faktorjev ljudske oblasti. Samostojno izvajanje upravnih in gospodarskih nalog v njihovem območju je izraz njihove samostojnosti. Decentralizacija državne uprave, predvsem pa na gospodarskem popri-šču, pri nas ni ostala samo gesta propagande, ni ostala samo na papirju, pač pa se sprovaja v živo in življenjsko stvarnost. Bližnje volitve v okrajne ljudske odbore niso samo formalna zadeva, pač pa je najvažnejše vprašanje nas vseh. Demokratičnost volitev predvideva najširšo možnost vsem, da se pri volitvah udejstvujejo, Prav je tako. Pri nas gremo demokracijo lahko na dan in to zaradi tega, ker vemo, da je povezanost med našim vodstvom in našimi narodi tako močna, da nam nasprotovanje ne more škodovati. Ta povezanost se namreč med drugo svetovno vojno ni kovala v Moskvi za polnimi mizami, pač pa se je utrjevala med neštetimi Sovražnimi ofenzivami na naših domačih tleh. Osvobodilna fronta bo na teh volitvah šla po odprti poti. Kakor je v odbore OF z vestnim prepričevalnim delom okrog sebe zbrala vse dobro misleče ljudi, tako bo isto storila tudi pri teh volitvah. Vsi člani Fronte bodo tudi sedaj storili svojo dolžnost. Kdo naj bo član okrajnega ljudskega odbora? Človek, ki bo stvarno s svojim delom zastopal svoje volilce. V dosedanjem ljudskem odboru jih je bilo precej, ki za časa trajanja svojega mandata niso kaj prida skrbeli za to, da bi svojim volilcem dokazali, da so vredni njihovega zaupanja. Ni namreč dovolj, imeti legitimacijo člana OLO, a da ne bi volilci videli dejanskega dela svojega zastopnika. In takih je bilo doslej skoro preveč. Zato nam more pri teh volitvah veljati načelo: delavne in poštene ljudi bomo volili v svojih volilnih enotah! Vprašajmo se, ali imamo pogoje, da izvedemo te volitve res tako, da ne bo niti enega volilnega upravičenca, ki ne bi volil? To možnost v našem okraju imamo. Utemeljevanje, da naše ljudstvo ne razume današnjega položaja, ni utemeljeno. Volitve v frontne organizacije in pa izkušnje političnega dela po vaseh nam dokazujejo, da naši ljudje pravilno pojmujejo delo naše oblasti. Seveda z nekaterimi izjemami. Te izjeme so tisti, ki bi raje pustili reveža od lakote poginiti na cesti kakor pa da bi prispevali k našim skupnim naporom pri premagovanju ekonomskih težav. Večina naših ljudi pa stoji za našim vodstvom. In čim resnejša je potreba, tem bolj tesna bo ta strnjenost! Zato gre Osvobodilna fronta slovenske-, ga ljudstva na volitve v okrajne ljudske odbore z zavestjo popolne zmage! Zasedanje okrajnega ljudskega odbora Krško Okrajni ljudski odbor Krško se je v soboto dne 28. oktobra 1950 sestal na svoje redno osmo zasedanje. Na tem zasedanju so odborniki kritično pregledali stanje v okraju ter so na podlagi zrele in pozitivne diskusije sprejeli potrebne sklepe. Iz referata predsednika OLO tov. Peša-ka, ki je v svojem prvem delu podal analizo političnega položaja doma in v svetu — se je jasno zrcalilo stanje krškega okraja. V okraju, ki je pretežno poljedelski, so najbolj pereča vprašanja kmetijske proizvodnje, jačanje socialističnega sektorja v kmetijstvu ter izvajanje odkupnih nalog v svrho zagotovitve preskrbe prebivalstva. V krškem okraju so že presegli predvojno proizvodnjo v kmetijstvu. Če vzamemo za leto 1947 indeks 100 — je proizvodnja konec leta 1949 dosegla številko 139,8% — kar dvig proizvodnje jasno izpričuje. Vkljub temu pa se je površina orne zemlje zmanjšala za 8% in to predvsem v hribovitih predelih, in sicer zaradi odhoda ljudi v industrijo. Če pa bi prešli k intenzivnemu prehodu k socialistični proizvodnji v kmetijstvu, bi seveda tudi v krškem okraju lahko dosegli še lepše uspehe. Gospodarstva so razdrobljena. Okrog 11.512 kmet. gosp. poseduje le 17.216 ha orne zemlje. V živinoreji prav tako izkazujejo velik porast v primeri z letom 1946 (govedo za 61%, svinje za 91%). Med diskusijo se je pokazalo, da je vprašanje jesenske setve še nepopolno rešeno. Zaradi vremenskih prilik se je setev zakasnila. Cenijo, da je posejanih 85% površin, o evidenci pa pravijo, da je nepopolna, nekateri KLO-ji (n. pr. Sv. Duh, Poklek-Leskovec in drugi) sploh niso polagali nobene važnosti jesenski setvi, semenskega žita pa je bilo dovolj na razpolago. Zaradi suše je aktualno tudi vprašanje ohranitve živinskega fonda, o čemer so odborniki podrobno razpravljali ter ugotavljali, da neodgovorni ljudje ponekod že koljejo živino »na črno«, čeprav ni treba imeti bojazni, da- bi krme zmanjkalo. Treba pa bo tudi v krškem okraju več misliti na gradnjo silosov kakor pa dosedaj. Odkupi se razvijajo povoljno. Procenti odkupljenih živil, predvsem pa v zadnjem tednu, kažejo uspeh kolektivnega dela in kolektivne odgovornosti, ki io je OLO začel razvijati med svojimi odborniki. Temu se imajo v Krškem zahvaliti, da lahko ugotavljajo pri nekaterih artiklih že 100% realizacijo. Odborniki so podajali obsežna poročila o delu KLO-jev pri odkupih. V Kostanjevici so k delu pravilno pristopili, o čemer je poročal tov. Selan. Uspehi so vidni. Tudi drugi odborniki, ki so sodelovali v plodni diskusiji (tov. Colner iz Šmarja, tov. Šterban iz Senovega, tov. Avsec z Loga in drugi) so nakazovali problematiko okraja, predvsem pa nujno potrebo sodelovanja članov OLO-ja z odborniki KLO-jev na terenu samem. Mnogo napak bi se s takim povezanim delom preprečilo. In tega sodelovanja je bilo vse premalo. OLO je na tem zasedanju med drugimi sprejel tudi sklep o vnetem spremljanju akcije za razvijanje KDZ. Teh imajo le osem ter posedujejo te zadruge le 1% zemlje v relaciji s celotno površino zemlje v okraju, a orne zemlje le 1,2% v relaciji s celotno površino orne zemlje. Zadruge so dobivale tudi premalo konkretne pomoči od političnih kakor tudi od oblastnih forumov. Proizvodnja v zadrugah je letos znatno napredovala. Doseženi hektarski donosi so zadovoljivi. Zadruge bodo oddale skupnosti 16.000 kg -belih žit, kar pomeni, da bi v istem odnosu moral oddati privatni sektor 156 vagonov belih žit, odkupljeni plan pa znaša le 81 vagonov. Kulturno-prosvetno delo v okraju se je znatno popravilo. Imajo že 14 nižjih gimnazij, lani pa so bile le 4. Zasedanje OLO-ja je osvetlilo delo in napake ter je OLO sprejel ustrezne sklepe o nadaljnjem delu. Z zasedanja so poslali pozdravne resolucije tov. Marinku ter CK KPJ. BEufi NEKAJ MISLI po končanih volitvah1 v osnovne organizacije OF Volitve v osnovne organizacije OF so za nami. Pri teli volitvah si je Osvobodilna fronta izvojevala novo pomembno zmago. Še pri nobenih frontnih volitvah ni bilo vse članstvo Fronte tako razgibano in aktivno, kakor pri teh. To je vsekakor dober znak, ki kaže, da sc je ogromna večina članstva vendarle zavedela, kako važno vlogo igra Fronta v vsem našem političnem in gospodarskem dogajanju. Naše frontne organizacije doslej v mnogih primerih niso izpolnjevale svojih nalog tako, kot bi jih morale in kakor bi to bilo v korist vsega ljudstva. Bilo je mnogo vaških odborov, ki se sploh niso sestajali na seje kjer bi reševali gospodarske probleme svojega kraja in tako pomagali delu krajevnih ljudskih odborov in ga politično usmerjali. Bili so celo primeri, kjer izvoljeni frontni odbori sploh niso prevzeli svojih poslov in torej dejansko sploh niso obstojali. Izgubili so seveda vso evidenco nad članstvom in tudi niso razdelili novih članskih izkaznic (n. pr. v KLO Brege). Razumljivo je, da tudi vsi gospodarski problemi, ki so jih morali reševati organi ljudske oblasti, v teh krajih niso mogli biti povoljno rešeni in so povzročali precej težav. Zaradi birokratskega načina poslovanja pa se je seveda pojavilo tudi mnogo pogrešk ki -so med ljudstvom povzročale negodovanje. Izmed 193 osnovnih frontnih organizacij, kolikor smo jih imeli doslej registriranih, je bilo približno 60 takšnih, ki svojega dela niso izvrševale in torej lahko rečemo, da jih sploh ni bilo. Izkušnja pa je pokazala, da je reševanje še tako tež- kih problemov razmeroma lahko v tistih krajih, kjer je Fronta aktivna in kjer je znala ustvariti tesno povezavo med volivci in ljudsko oblastjo. Z množičnim sodelovanjem se dado pogreške že vnaprej preprečiti. Na pobudo naše Partije in Zvezne vlade je bila tekom letošnjega leta izvedena široka akcija za decentralizacijo in demokratizacijo državne uprave in za zmanjšanje administrativnega aparata. Delokrog nižjih upravnih organov (KLO) se s tem seveda močno razširja in ga moramo za reševanje teli razširjenih nalog tudi usposobiti. Osnovni pogoj vsega pa je zopet množično sodelovanje. V tem oziru smo dosegli že nekaj prav lepih uspehov in so nekateri ljudski odbori že toliko krepki, da so zmožni popolnoma samostojno izvrševati vse gospodarske naloge svojega področja.. To gre seveda v korist in zadovoljstvo domačega prebivalstva, kakor tudi v korist skupnosti, ker se s tem znižujejo stroški administrativnega aparata. To spoznanje prodira v naše množice in odraz tega spoznanja so tudi zadnje volitve. Predvolilna agitacija se je sicer pričela razmeroma pozno, vendar pa je bila zelo živahna. Po vseh vaseh so bili masovni sestanki, na katerih so obravnavali vse tekoče politične in gospodarske probleme ter sprejemali kandidature. Sestanki sicer niso bili zadostno obiskani, vendar so bila zastopana skoraj vsa gospodarstva. Posebno je bilo opaziti, da se žene niso v (Nadaljevanje na 2. strani.) In kaj sedaj? (Po volitvah v vaške odbore OF) Izkušnje preteklih dveh let nam kaže-' jo in nas učijo, da nikakor ni dovolj da smo pred kratkim izvolili nove vaške odbore Osvobodilne Fronte. O napakah in o nedelavnosti bivših vaških in krajevnih odborov OF smo že večkrat razpravljali. Raziskali smo tudi vzroke, zakaj je prišlo do tega, da smo pri večini teh _ odborov morali ugotoviti, da niso izvršili svoje naloge: niso vodili članstva, niso zakti-vizirali in niso politično vzgajali našega ljudstva. Katere naloge je treba v zvezi s tem takoj sedaj rešiti? Predvsem se morajo vaški odbori, v kolikor to še ne bi bilo izvršeno, takoj sestati na svoje prve seje, obenem z dosedanjimi odbori. Na teh sejah ni dovolj, da dosedanji sekretar ali pa predsednik odbora kratkomalo formalno preda posle novemu odboru. Na teh sejah je treba v prvi vrsti natančno analizirati dosedanje delo Fronte^ ugotoviti je treba stanje organizacije. Šele na podlagi take razprave je mogoče, da novi odbor izbere pravilno pot svojega nadaljnjega ^ dela. Stari odbor mora torej položiti račun o svojem delu. In sicer natančen račun, pa naj si bo ta račun še tako neprijeten, resnica še tako ostra, kritika še tako potrebna. Potem ko novi odbor prevzame nosle, izvoli izmed svojih članov predsednika, sekretarja in pa blagajnika. Seveda se samo ob sebi razume, da naj bodo to najboljši in najbolj delavni člani odbora. Ne moremo roči. da večina starih odborov OF v preteklih letih ne bi imela svojih prvih sej, čeprav je tudi tukaj neka i ir.iem. namreč da tudi tega. niso storili. Ob tej točki pa je postavljena pred vse naše odbore prava preizkušnja. Če bodo namreč ostali samo pri tem, da bodo imeli svojo prvo seio. da si bodo razdelili delo potem bi bilo bolje, da sploh ne bi bili izvoljeni. Treba si je takoj postaviti plan dela. Vprašajmo se, kako je z evidenco članstva. Poglejmo, ali so člani poravnali članarino. Kritično precenimo ali so vsi zavedni in delovni državljani že vklj učeni v naše vrste. Če je procent nevključenih visok (in to je, saj je v okraju komaj dobrih 55 odstotkov volivcev vključenih v OF) se mora vaški odbor nujno vprašati zakaj je stanje tako. Razpravljati in sklepati mora o tem kako bo dvignil članstvo, saj so izkušnje zadnjih volitev pokazale, da je za to nešteto možnosti. Samo v krajevnem odboru Šmarje so pred volitvami vključili 507 novih članov. Imamo sektorje (n. pr. v sevniškem sektorju), kjer so samo na dan volitev vključili 205 novih članov v OF! Možnosti je veliko, za stvar se je treba samo zavzeti, izvesti jo je treba s političnim delom na terenu. Kar je najvažnejše: vaški odbori morajo samostojno izvajati vse naloge. Prenehali smo s sistemom poklicnih aktivistov. Nič več ne bodo aktivisti z okraja izvrševali konkretnih nalog mimo in brez krajevnih odborov Fronte ali pa krajevnega ljudskega odbora. Taka metoda je vodila v birokratski centralizem, pasivizirala je delo voljenih organov, ponekod pa je celo onemogočila razvoj krajevnih političnih ali pa oblastvenih faktorjev na vasi. S tem smo odločno prelomili. Najprej pri izvajanju nalog po oblastveni liniji. Vzemimo samo primer pri zadnjih odkupih. Imamo že lepo število KLO-jev, kjer so voljeni člani samostojno in dobro izvršili (Nadaljevanje s 1. strani.) dovoljni meri udejstvovale in zato tudi med kandidati in novoizvoljenimi odborniki niso v dovoljni meri zastopane. Naša ustava jamči ženam popolno enakopravnost, vendar si bodo morale dejansko enakopravnost šele s svojo iniciativnostjo priboriti. Med predvolilno kampanjo so bi" li oživljeni tudi tisti vaški odbori, ki doslej niso delali, ustanovljenih pa je bilo še 10 novih, tako da imamo sedaj v okraju 203 osnovne frontne organizacije. Istočasno je bilo sprejetih 2614 novih članov, kar pomeni vsekakor precejšen uspeh Fronte. Razdeljene so bile tudi nove izkaznice in vplačana zaostala članarina. Na dan volitev so se med prvimi izkazali vaški odbori Orehovo, Pecelj, Podgorje, Šmarje in še drugi, ki so volitve končali še pred osmo uro. Kaj hitro so jim sledili tudi drugi in ob 11. uri je že 109 frontnih organizacij končalo volitve s 100% udeležbo. V popoldanskih urah so volili še ostali in ob sklepu volitev je v vsem okraju ostalo le še 532 »frontovcev«, ki niso hoteli glasovati kar pomeni ne polna 2% vseh članov Fronte. Ti ljudje so s tem dokazali, da so bodisi skrajno nepoučeni ali pa so zagrizeni sovražniki naše ljudske države in bodo morale naše vse naloge. In tako bo odslej tudi delo političnih organizacij. Vzemimo za primer volitve: ali je mogoče, da bo kdaj vaški odbor Fronte samostojno delal, če pa mu okrajni aktivist niti ni zaupal zbiranje podpisov za tega ali onega kandidata? Seveda o tem ne more biti govora. Zato pa je samostojno delo vaških odborov katerim bo okrajni odbor seveda nudil pomoč v vsakem oziru glavni pogoj dela in razvoja Fronte sploh. S tem ni rečeno, da bodo vaški ali pa krajevni odbori prepuščeni samim sebi. Nudili jim bomo pomoč, toda ne s tern, da bodo okrajni aktivisti sami delali oz, izvrševali konkretne naloge v njihovi vasi, pač pa jim bodo samo pomagali in dajali nasvete. S tem bo treba pač računati in vsled tega naj bodo vaški odbori Fronte svestni, da jih čaka ogromno dela, ki ga bodo lahko zmogli le tedaj, če bodo vsi člani odbora s polno zavestjo delali v odboru kot celota. Niti eno vprašanje, niti vplačevanje davkov, niti mobilizacija delovne sile, nobena stvar naj ne gre mimo vaških odborov OF. Kjer koli se kaj dela, naj bo fronta zraven. In tu leži pogoj uspešnega bela in napredka naših organizacij. Ljudje bodo v Fronti videli organizacijo, ki li samo za to, da zanjo plačajo članarino, pač pa bodo spoznali, da jih vodi in da ih uči. Prve seje in plan naših novih odborov OF so torej stvar od katere zavisi življenje naše vasi in mest v bližnji bodočnosti. Moj o prevedbi delavce? V zvezi z uredbo, izdano v Uradnem listu FLRJ št. 57-50 in pravilnikom št. 60-50 je bilo postavljeno, da se po vseh podjetjih prevedejo delavci v nazive, najkasneje do 5i. 12.1950. Ta prevedba je nadvse važna in pomembna zaradi tega, ker bodo s to prevedbo delavci dobili pravilne nazive o njihovi strokovni sposobnosti in staž (čas) za uveljavitev delovnega razmerja. Strokovna sposobnost v prevedbi je važna zaradi tega, ker bo delavec po svoji sposobnosti — katera mu l.o priznana — pravilno razporejen na delo in po svoji strokovni sposobnosti bo i udi za storjeno delo pravilno plačan. Dokazani delovni čas je pa vsakemu delovnemu človeku zelo važen, ker se mu bo na osnovi dokazanega časa in priloženih dokumentov odmerjala ob obnemoglo-sti ali v primeru nezgode (invalidnosti). nokojnina ali delovna invalidnina. To dvoje pa je za življenje delovnega človeka važen predpogoj, ko postane človek nesposoben za delo. Vsi delavci, ne glede na kvalifikacijo, so dolžni, da pribavijo dokumente, s katerimi lahko dokažejo delovni čas in strokovno usposobljenost. Za to dokazilo se rabi delovna knjižica, ki je važna kot dokaz trajanja zaposlitve (tudi starojugoslovanska) in spričevala. Če pa je delavcu to uničeno vsled vojne ali na kakšen drug način, je delavec dolžan, da dokaže to z dvema pričama, če pa še teh nima, poda izjavo sam. Poslužitev takih dokazov potom prič se uporablja le v tem primeru, če je delavec delal v inozemstvu, ali pa da so dokumenti v podjetju, kjer so bili zaposleni, uničeni. Priče, ali sam delavec, podajo izjavo pred oblastnim organom, to je krajevnim ljudskim odborom. Tako osnovne organizacije z njimi temeljito obračunati! Da so bili nekateri vaški odbori doslej popolnoma pasivni, ni samo njihova krivda, temveč tudi krivda okrajnega odbora OF, ki jim v njihovem delu ni nudil dovolj pomoči in jih znal pravilno razgibati. Primer take nezainteresiranosti nam nudita vasi Ravne v KLO Zdole in Križe v KLO Pečice, kjer je bila udeležba na volitvah najslabša. Volitve so torej za nami. Novoizvoljeni odbori pa se morajo takoj sestati na prvo sejo, si razdeliti funkcije in zgrabiti za delo v korist vsega ljudstva. Pri tem delu pa jim bo moral nuditi stalno pomoč okrajni odbor OF, ki bo izvoljen na prvem zasedanju okrajnega zbora. Uspešno delo vseh frontnih organizacij pa bo tudi pospešilo priliv novega članstva, saj imamo danes v našem okraju še vedno mnogo ljudi, ki po vsem svojem udejstvovanju spadajo v Fronto in vendarle še niso njeni člani. Tem ljudem razjasniti pomen in namen Fronte mora biti naloga nas vseh. Ko nas bodo razumeli, se bodo tudi vključili. Če bomo pravilno in z vnemo delali, bomo ob desetletnici OF lahko rekli: »Pri nas je v Fronti vse, kar je poštenega!« izjavo napiše krajevni ljudski odbor, priče pa, ki to izjavo podajo, potrdijo podano izjavo. Vendar pa za podano izjavo in resničnost iste odgovarjajo priče kazensko in materialno. Krajevni ljudski odbori so dolžni delavcem izdajati vse potrebne izjave tudi izven delovnega časa. Prevedba delavcev se je pričela s prvim novembrom, vendar pa nekateri delavci niso pripravili, morda celo iz malomarnosti, vseh potrebnih dokumentov. Vendar bo vsako jadikovanje po končani prevedbi zaman in bodo taki delavci to občutili tudi v materialnem pogledu, ker bodo prevedeni v nižjo skupino, ker se bo odločala strokovna sposobnost po predloženih dokumentih, s tem v zvezi pa tudi plača. Zaradi pomanjkanja dokumentov m more prevedbena komisija vršiti uspešno svojega dela in ne zavzemati pravilnega kriterija za usposobljenost, kar je zopet v škodo delavcu. Posamezna podjetja in njihove komisije v podjetjih so pa vzela prevedbo delavcev kot deveto brigo, kar je razvidno že iz tega, da niso poslali na dvodnevni okrajni seminar nobenega iz podjetja, in sicer LIP Brežice, Kopitarna Sevnica, Cegrad Bre- Po uredbi o osebnih izkaznicah mora imeti osebno izkaznico vsak državljan FLRJ, starejši od 16 let, ki ima svoje prebivališče na ozemlju FLRJ. Osebna izkaznica je namenjena za ugotovitev istovetnosti državljanov. Potrebna ni osebna izkaznica le vojaškim osebam in pripadnikom LM. Tudi pod 16 let starim držav-1 janom se lahko izda osebna izkaznica, če to zahtevajo njihovi starši oziroma skrbnik. Osebna izkaznica se izda praviloma za 6 let, njena veljavnost pa se mora. ob koncu vsakega tretjega leta podaljšati za nadaljnja 3 leta. Osebne izkaznice so za vso državo enotne. Izdajajo jih okrajna poverjeništva za notranje zadeve, v katerih območju je stalno prebivališče zadevne osebe. Splošno izdajanje osebnih izkaznic. Iz tehničnih razlogov se do sedaj ni moglo še pričeti z izdajanjem osebnih iz-aznic. Sedaj pa so že vse izkaznice natisnjene in pripravljeno je tudi že vse drugo gradivo in z izdajanjem osebnih izkaznic se bo v kratkem povsod^ v LR Sloveniji pričelo, oziroma se je že pričelo v nekaterih KLO našega okraja. Za prvo splošno izdajanje osebnih izkaznic postavijo okrajna poverjeništva za notranje zadeve posebne ekipe. Vsaki ekipi bo dodeljeno določeno število krajevnih LO istega okraja. Vse ekipe v okraju bodo pričele delati istočasno. Vsaka ekipa bo delala na sedežu krajevnega LO, dokler ne konča svojega dela, nato prične z delom v sosednjem krajevnem 1,0 in tako dalje, dokler ne bodo izdane vse izkaznice v vseh krajevnih LO njenega področja. Enako bodo poslovale istočasno druga, tretja in morebitne nadaljnje ekipe našega okraja, dokler ne bo končano to delo v vsem okraju. Ekipe imajo v splošnem dvojno nalogo: 1. izdajajo osebne izkaznice in sprejemajo v to svrho prijave, 2. sprejemajo obenem prijave stalnega prebivališča po uredbi o prijavljanju prebivanja, po kateri mora biti vsak nad 16 let star državljan prijavljen. Na ta način dobivamo natančen razvid prebivališča vseh državljanov, ki so stalno naseljeni v naši ljudski republiki oziroma v naši državi, kar je velike važnosti. V omenjene svrhe morajo vsi navedeni državljani izpolniti posebne prijave, ki jih bodo prejeli v kratkem,. in jih osebno vročiti ekipi za izdajanje izkaznic, ki jim bo takoj po prijavi že izdala osebne izkaznice, če bodo izpolnjeni vsi pogoji. Izkaznice se bodo tsrej izdajale po tekočem traku. Da se bo pa lahko to delo, ki je precej težavno, razvijalo neovirano, hitro in pa pravilno, je nujno potrebno, da je prebivalstvo disciplinirano in da posveti vso potrebno skrb izpolnjenju prijav, to je, da jih izpiše zelo razločno in natančno in pa pravilno in da ima ob prijavi vse potrebne listine, ki jih bomo navedli niže, da ekipa lahko hitro preveri pravilnost podatkov v prijavah. Vse te listine se bodo strankam vrnile takoj ob prijavi sami. Le če bo prebivalstvo izpolnilo skrbno to svojo dolžnost in če se bo odzvalo natančno ob določenem času, se bo lahko razvijalo to delo hitro in brez nepotrebnega predolgega čakanja. Izkaznice se bodo izdajale na natančno določenem kraju in po določenem razpo- žice in celjska opekarna Brežice. Pri pričetku same prevedbe niso nekatera izmed teh podjetij, kakor LIP Brežice, Vino Brežice, pletilnica Dobova in še nekatera druga podjetja, pravočasno dvignila pre-vedbenega materiala. Razumljivo je, da takšen odnos ne rodi nobenega pozitivnega uspeha, kar je razvidno iz tega, da pletilnica Dobova še ni pričela s prevajanjem: med takimi so še: okrajna zveza kmetijskih zadrug Krško, gozdno gospodarstvo Brežice in čateške toplice. Poročila, ki bi jih morala podjetja pošiljati trikrat mesečno, podjetja niso poslala; razumljivo, kdor ne dela, nima kaj poročati. Vendar pa ne smemo metati vse v en koš, ker to ne bi bilo prav. Zato moramo priznati za vse pohvale vredna sledeča nodjetja in komisije: Rudnik Senovo, Celuloza Krško, kjer je že prevedba končala, in elektrarna v Rajhenburgu. Komisi je, ki so nedelavne, bodo za svo-io neaktivnost polagale obračun pred svojimi delavci, ki bodo prizadeti. Zato je nujno potrebno, da tako življenjsko važno nalogo izvršimo najvest-neje. Saj je ta prevedba delavcev ena izmed velikih pridobitev naših delovnih ljudi, ki je možna samo v socialistični domovini in demokraciji. redu, o čemer bodo poprej pravočasno obvestila poverjeništva za notranje zadeve prebivalstvo z objavo v listih in na krajevno običajen način. Kako morajo biti izpolnjene prijave? Vsak nad 16 let star državljan bo moral že doma izpolniti dve prijavnici: 1. prijavo za izdajo osebne izkaznice in 2. prijavo stalnega prebivališča. Pri izpolnjevanju teh prijav je treba paziti predvsem na tole: Priimki in imena morajo biti pisani skrajno čitljivo (po možnosti je uporabljati velike tiskane črke) in pa natančno tako, kakor so napisana v rojstnem listu, če kdo stalno uporablja drugačno rojstno ime kakor je vpisano v rojstnem listu, na primer Slavko namesto Alojz ali Maja (Manja, Majda ali podobno) namesto Marija, naj poleg pravega rojstnega imena v oklepaju navede ime, ki ga rabi. Rojstni "podatki v prijavi se morajo natančno ujemati s podatki v rojstnem listu. Zlasti mora vsak navesti kraj (naslov), kjer je prebival med okupacijo in pa urad. ustanovo ali podjetje, pri katerem je bil tedaj zaposlen. V prijavnici za osebno izkaznico navede tudi dve priči (in njihovo stanovanje), ki lahko po potrebi potrdita resničnost njegovih navedb. Ni treba, da se ti priči podpišeta ali privedeta k ekipi ob prijavi, samo navesti ju je treba. Prijave je treba izpisati s črnilom ali s pisalnim strojeni in jih je treba podpisati, Katere listine mora imeti prijavitelj s seboj ob prijavi? Vsaka oseba, ki se prijavi za osebno izkaznico, mora ekipi predložiti poleg izpolnjenih omenjenih prijavnic: t. staro osebno izkaznico, če jo ima. Ta se ji ob izdaji nove osebne izkaznice odvzame, 2. rojstni list. Če ga nima, poročni list ali delavsko ali uslužbensko knjižico ali dijaško knjižico ali podobno. 5. Potrdilo, da je vpisaji v državljanski knjigi. To potrdilo mora predložiti samo tisti, ki ni vpisan v državljanski knjigi v okraju, v katerem dela ekipa, temveč kje drugje v naši državi. Kot potrdilo služi: državljanska izkaznica ali katero koli drugo potrdilo, ki ga lahko brez takse izda IO samo v te svrhe. Tako netaksirano potrdilo se ob prijavi odvzame, ker se ne sime uporabljati v druge svrhe. Če kdo ni vpisan v državljanski knjigi, mn osebna izkaznica ne more izdati. Prej mora urediti vpis v državljansko knjigo. 4. Dve fotografiji v velikosti 3X4 centimetrov. Obraz na fotografiji mora biti posnet od spredaj, ne od strani. Glava mora biti odkrita. Le redovnice so lahko slikane z redovniškimi pokrivali- Fotografija ne sme biti retuširana in tudi ne sme biti starejšega datuma. 5. Samo moške osebe v starosti od 18. do 55, leta oziroma rezervni oficirji do 60. leta morajo poleg omenjenega predložiti tudi dokaz, da so uredili svojo vojaško obveznost. Predložiti morajo torej ali vojaško knjižico ali oficirsko legitimacijo ali potrdilo o poprejšnji rekrutaciji ali rekrutno listino ali potrdilo o začasni ali stalni nesposobnosti ali potrdilo o priznanju službe v JA. (Nadaljevanje na 3. strani.) Izdajanje osebnih izkaznic Vključevanje delovne sile v prioritetna podjetja važna naloga krajevnih ljudskih odborov v mesecu novembru Kljub decentralizaciji državne uprave v preteklih mesecih, kjer se je pridobilo precejšnje število delovne sile za razna podjetja, je potrebno še ogromno moške delovne sile za podjetja kot so Železarna Jesenice, Gradis Jesenice, splošno gradbeno podjetje v Ljubljani, Pionir Novo mesto in rudnik Senovo. Če upoštevamo, da je v prvi petletki predvidena v prvi vrsti zgraditev težke industrije in eiekrifikacija naše zemlje, potem moramo tudi razumeti, da je za zgraditev tega potrebno ogromno število ljudi, ker nam teh ljudi manjka, jih moramo pridobiti na terenu iz kmetijstva. Zato OILO, posebej pa poverjeništvo za delo postavlja pred vse krajevne ljudske odbore nalogo, pridobiti manjkajočo delovno silo za podjetja iz tistih vasi na območju njihovega KLO-ja, kjer rezervna delovna sila še obstoja, razen teh pa še tiste ljudi, ki sicer niso kot rezervna delovna sila, pa bi se vsled majhnega posestva, odnosno zaradi že izvršenih del na polju lahko vključili vsaj čez zimo v delo v industriji in s tem pripomogli k hitrejši zgraditvi socializma v naši državi, s tem pa tudi k dvigu življenjskega standarda delovnih ljudi. Krajevni ljudski odbori se morajo zavedati, da kakor je važen odkup življenjskih potrebščin, da je prav tako važna stvar pridobitve delovne sile, posebno sedaj, ko se že bliža zima, a je še mnogo stanovanjskih hiš v Ljubljani in na Jesenicah nedovršenih, to je hiš, ki se gradijo za naše delavce, ki se dan in noč borijo za izvršitev plana. Da naša ljudska oblast res skrbi za delovne ljudi, še posebej za delavce, ki so zaposleni v gradnjah in težki industriji, imamo priliko videti, poleg raznih prednosti, tudi v uredbi, po kateri se je plača v težki industriji dvignila tako, da sedaj vsak navaden delavec lahko zasluži od 18 do 23 din na uro, a delavcem v gradnjah se pa izplačuje dodatek in to samcem po 30 din, poročenim pa, ki imajo družino, po 60 din na dan, poleg zaslužka. Ta denar prejme delavec tudi na dan državnega praznika, čeprav ta dan ne dela. Ta dodatek velja za delavce ki so oddaljeni več kot 15 km od doma. Vsi krajevni ljudski odbori v našem okraju so prejeli od poverjeništva za delo plan vključevanja delovne sile za mesec november že okoli 6. t. m., vendar se še sedaj po večini KLO-jev ni dosti zmenilo za ta plan, čeprav je pretekla že polovica meseca. Da to drži, se vidi prvič iz tega, (Nadaljevanje z 2. strani.) Če kdo še nima ene ali druge od omenjenih listin ali drugih stvari, naj si to pravočasno preskrbi. Le če bo imel vse to v redu, bo hitro in brez daljšega čakanja lahko dobil izkaznico. Pripomnimo še, da bodo ekipe izdajale osebne izkaznice tistim državljanom, ki so stalno nastanjeni na območju okraja, v katerem posluje ekipa, in pa tistim državljanom, ki sicer niso tam stalno nastanjeni, vendar pa tam prebivajo pretežni čas v letu (kakor so na primer dijaki, sezonski delavci, premeščeni uslužbenci, ki se z družinami še niso preselili na novo službeno mesto in podobni). Redno nadaljnje izdajanje osebnih izkaznic. Le prVo splošno izdajanje osebnih izkaznic opravljajo poverjeništva za notranje zadeve potom omenjenih posebnih ekip. Sicer pa se je treba za redno izdajo osebne izkaznice obrniti na poverjeništvo za notranje zadeve tistega okraja (mesta, rajona), v katerem je nekdo stal-no naseljen. Ne na ekipo, temveč neposredno na omenjeno poverjeništvo se lahko obrnejo starši ali skrbniki, če želijo osebno izkaznico za otroke, stare izpod 16 let. Ti lahko dobijo osebne izkaznice, niso pa obvezani, da jih imajo. Poverjeništvo bo nadalje izdajalo osebne izkaznice tudi v teh-le primerih-J. Vsem osebam, ki bodo v nadnliniih letih izpolnile 16. leto starosti, čim nekdo doseže to starost, se mora sam prijaviti poverjeništvu za osebno izkaznico. 2‘, Osebam, ki nimajo nikjer stalnega prebivališča, temveč potujejo okoli iz kraja v kraj. 3. Osebam, katerih državljanstvo ali istovetnost se ob prvi prijavi ne bo mogla nedvomno ugotoviti, ker ne bodo imele ob prijavi zadostnih dokazov. 4. Osebam, ki bodo iz kakršnih koli razlogov odsotne ali zadržane ob splošni izdaji osebnih izkaznic. da še niso skoro nikogar vključili, a drugič, da niso poslali na okrajno konferenco poverjenikov za delo, ki bi se morala vršiti dne 8. t. m., svojih zastopnikov. Tak primer se je ponovil tudi teden kasneje. To pomeni, da gotovi krajevni ljudski odbori, kakor so: Sv. Peter, Veliki Kamen, Artiče, Bučka, Kostanjevica, Raka, Zablikov je in še nekaj drugih, kjer je še največ delovne sile, ne posvečajo dovolj pozornosti direktivam, ki jih prejemajo od svojih višjih forumov, kar se odraža tudi v vprašanju mobilizacije delovne sile. A vendar so KLO-ji dolžni mobilizaciji rezervne delovne sile posvečati vso pozornost. Krajevni ljudski odbori in naši poverjeniki se ne poglabljajo dovolj odnosno nič v to vprašanje, ki je pa izredno važno. Vse polno mrgoli po terenu (vaseh) raznih šušmarjev, ki kmetom računajo oderuške cene za slabo izvršena dela. Vseh teh ljudi KLO-ji seveda ne vidijo, nasprotno, v gotovih primerih jih še zagovarjajo. Na-d d je imajo posamezna kmečka posestva preveč delovne sile. Vendar pa krajevni ljudski odbori računajo to delovno silo kot potrebno za obdelavo posestva. Odločno moramo in bomo nastopili proti vsem šušmarjem, tako da bodo občutili, (i.i zanje ni mesta med nami, temveč da je le potrebno, da se vključijo v plansko proizvodnjo. Ker je polovica meseca že pretekla, a plan vključevanja za okraj je visok, je potrebno, da krajevni ljudski odbori, t. j. - si odborniki, takoj pristopijo k izpolnitvi plana vključevanja. Po vaseh naj se skličejo masovni sestanki, kjer se naj ljudem raztolmači situacija v zvezi z mobilizacijo delovne sile tako važnih podjetij kot so zgoraj navedena. Vsak človek na vasi mora biti seznanjen s tem, kakšne dodatke prejemajo delavci, če so vključeni v gradbena dela. Ko bodo na teh sestankih ljudje poučeni o vsem tem, bodo sami pomagali vplivati na svoje sinove ali sosede, da se bodo vključili vsaj preko zime v ta podjetja in s tem bodo pomagali krajevnemu ljudskemu odboru izpolniti plan vključevanja, ki mora biti izvršen stoodstotno do 29. 11. (950. In še več: pripomogli bodo s svojim celom skupnosti! Napake pri izregš in oskrbovanju živali Če opazujemo srne, jelene in drugo divjad, vidimo, da je enakomerno in lepo raščena, zdrava in odporna proti mrazu in raznim vremenskim spremembam. Tudi bolezen se je zlepa ne prime, če pa zboli, se ponavadi naleze od domačih živali. Vse to je posledica naravnega življenja v prosti naravi. Divje živali so stalno na svežem zraku, mnogo se gibljejo in si izbirajo hrano po svojem nagonu. Iz tega sledi, da so sončna svetloba, zadostno gibanje v prosti prirodi in primerna hrana oni temelji, ki usposabljajo živali da ostanejo zdrave da se krepko in skladno razvijajo. Če te zdravstvene pogoje zanemarjamo se narava maščuje z raznimi boleznimi in motnjami v telesu. Take živali tudi niso skladno zgrajene in pri njih opazujemo razne telesne hibe. Brez pretiravanja lahko trdimo, da izvira večina bolezni in napak iz nepravilne vzreje in nepravilnega oskrbovanja. Tega se malokateri živinorejec zaveda, ker o vzrokih bolezni ni dovolj poučen. Kdor hoče v živinoreji doseči boljše uspehe, mora vedno in povsod skrbeti za to, da bo živalim nadomestil ono, kar je naša živina izgubila od naravnega življenja, odkar jo je človek udomačil. Brez trdnega zdravja živali je ves trud zaman. To naj bo temeljno pravilo vsake živinoreje. Ljudje, ki so v starih časih živeli večinoma kot kmetovalci in pastirji, so se mnogo gibali na prostem. Ko so pa zrasle tovarne, velika proizvodna središča, ter so se pomnožili razni uradi in trgovine, se je mnogo kmečkega ljudstva nastanilo v mestih. Spremenjeni življenjski pogoji so prisilili ljudi, ki so večjidel dneva prebili v zaprtih prostorih, da so si izgubljeno zvezo z naravo nadomestili s telovadbo, športom in izleti v prirodo. To je ljudem krepilo telo, da so ostali zdravi in za delo sposobni. Ni zastonj pregovor: »Zdrav duh v zdravem telesu.« Poglejmo sedaj, kaj so podobnega ukrenili živinorejci za ohranitev zdravja domačih živali. Živali so se namreč z napredkom civilizacije prav tako oddaljile od narave. Odkar so širom Slovenije začeli razdeljevati pašnike, odkar so začeli opuščati vožnjo s kravami in telicami in odkar se je vedno bolj udomačevalo napajanje živine doma, je ostajala živina večjidel ali za vedno v hlevu. Pozabili so na ono, kar od vsakega živega bitja, najsi bo človek ali žival, terja narava. Posledica takega, popolnoma zgrešenega ravnanja z živalmi niso izostale. Vedno pogosteje so se začele pojavljati razne bolezni in telesne motnje, ki so bile nekoč redke ali sploh neznane. Te nadloge so se stopnjevale od leta do leta, čimbolj so živinorejci prehajali na stalno hlevsko rejo. Pri tem so na poslabšanje zdravja še bolj vplivali že sicer neprimerni, temačni in vlažni hlevi. Živina je v njih prebivala dan in noč, torej mnogo dalj kot nekdaj, ko se je pasla. Da bo mera do vrha polna, so pričeli uvajati koristnejše, plemenitejše, toda tudi občutljivejše pasme govedi, ki so dajale več mleka in mesa ter pasme zgodno zrelih prašičev. Namesto, da bi za take manj odporne živali še bolj skrbeli, da jim ne bo primanjkovalo hoje, svežega zraka in suhih hlevov s potrebnimi ogradami na prostem, smo jih za stalno privezali k jaslim in čimbolj enostransko in često pretirano izkoriščali. Prašiče smo zaprli v vlažne temne svinjake in jih obsodili na dosmrtno ječo. Nasprotno temu so premožnejši posestniki v dobri nameri zgradili betonirane svinjake, ki so prav tako, ako ne še bolj škodljivi kot navadni leseni, ker so vedno vlažni in premrzli. Nabavili so si tudi brzoparilnike za kuhanje prašičje klaje in s tem uničevali v krmi one snovi, ki so za pravilno delovanje telesa neobhodno potrebne. S takim nepravilnim ravnanjem smo končno prišli do tega, da so se razne bolezni pri naši o mehkužen! živini začele pojavljati množično, kar se nam danes bridko maščuje. Ti pojavi so postali temeljno zlo naše živinoreje, ker terjajo vedno večje izdatke za zdravljenje, ker živali ne napredujejo in ne donašajo one koristi, kakor bi morale. Z napačnim ravnanjem ustvarjamo bolnike, ki jih potem moramo zdra-iti in po nepotrebnem izdajati denar. Namesto, da bi skrbeli za to, da bi živali utrdili in jim nudili priložnost, da bodo skladno in krepko zgrajene, vzrejamo malo manj kot pohabljence. Če vse to premislimo, bomo prišli do spoznanja, da smo zašli na kriva pota. Kaj naj storimo, da bi se teli nadlog iznebili? Ker naše domače živali ne moremo rediti stalno na prostem kot živi divjačina, raj bo naša skrb, da jim uredimo hleve, ki ne bodo zdravju škodljivi in da živalim nudimo čimveč gibanja na prostem. Da bi hlev ustrezal poglavitnim zdravstvenim pogojem, naj bo suh, svetel in zračen, pozimi ne prehladen, poleti ne prevroč. Najbolj škodljivi so vlažni, hladni in soparni in temačni hlevi. Sopara se nabira v hlevih zato, ker se topel zrak, ki -se širi od živali, ne nadomešča od zunaj s svežim. Temu je krivo slabo zračenje ter mrzle kamnite stene ali kjer so stene in strop opažene z betonom. Najbolje gradivo za hleve je opeka, zlasti votlaki in lesen opažen strop, najvažnejše pri hlevu je pravilna ventilacija. Pravilno izvedeno prezračevalno ureditev hleva je bilo težko pogoditi. Najbolje prezračevanje dosežemo na ta način, da uredimo dotok svežega zraka ob deskah med stropnimi gredami. S tem dosežemo, da se mrzel zrak enakomerno razprostira no hlevu in da pada naravnost na živali. Porabljeni topel zrak se odvaja skozi zračnik, ki sega skoraj do hlevskih tal. Ta zračnik mora biti obdan z materialom, ki. ga varuje pred ohladitvijo, ker bi se sicer topel zrak zgoščeval v vodene kaplje. Hlev naj bo svetel, ker se živali, zlasti mlade, v njem dobro počutijo. Okna naj bodo tako visoko od tal, da svetloba ne ipada živalim naravnost v oči. Najboljša so lesena okna z vodoravno osjo v sredini. Ležišča živali naj bodo iz materijala ki zadržuje toploto in ki ne unija mokroto. V ta namen dobro poslnžijo lesene kocke, prepojene s karbolinejem in zalite s čvrsto smolo. Skrbeti moramo, da gnojnica nikjer ne zaostaja in da se po odprtem plitvem žlebcu odceja preko zapornega jaška naravnost v gnojnično jamo zunaj hleva. Zaporni jašek preprečuje 'bajanje smrdljivih plinov iz gnojnične jame v hlev. V splošnem veljajo ista načela tudi za svinjake. Zidani svinjaki so sicer solidni, so pa redkokdaj pravilno zgrajeni, ker so večinoma vlažni in mrzli. Zadnje čase se zopet vedno bolj uveljavljajo leseni svinjaki, ki pa morajo biti dovolj prostorni in ločeni za odrasle prašiče in podmladek. Pregrade med posameznimi oddelki naj ne bodo zidane, ker zelo ovirajo zračenje. Svinjaki naj ne bodo previsoki, da bi se lažje ogrevali. Zelo škodljiva so betonska tla. Nad vse važno je, da ima vsak svinjak svojo ogrado na prostem, da se zlasti mlade živali čimveč razgibljejo in utrjujejo. (Se nadaljuje) Dober gnoj Če greš po naših vaseh, vidiš, da je gnojni kup razmetan in razvlečen na vse strani in da se tudi gnojnica pretaka po vaških cestah, ali pa stoji kot navadna luža nekje zraven gnoja in da po njej plavajo gosi. Kmetovalec, tudi gnoju moraš dati več postrežbe, če hočeš, da bo gnoj tak, kakor si želimo in da v njem ohranimo hranilne snovi. Predvsem mora biti gnojišče urejeno, če ni že moderno iz betona, pa naj bo vsaj iz kamna ali iz zbite ilovice. Tu so predvsem važna zbita, nepropustna tla, lci naj bodo v sredini poglobljena, da se vsa voda steka v sredino in od tod v jamo. Dobro je, da je gnojnična jama iz cementa ali iz kamna s cementno malto, v sili je dobra tudi zbita ilovica. V tem primeru morajo biti stene obite s krajniki. Korist bo seveda velika. Gnojni kup naj bo najmanj 5 m visok. Iz hleva pripeljani gnoj nalagamo enakomerno na kup gnoja tako, da bo višina tega 20 do 30 cm in ga dobro stlačimo. Drugi dan damo gnoj na prejšnjega itd. Ko kup zaključimo, ga pokrijemo z zemljo. Zraven tega kupa pričnemo z novim. V takem kupu se gnoj segreje 40 do 50 stopinj Celzija in se nato spet počasi ohlaja. Tak gnoj je v treh do štirih me-ecih zrel in ga lahko odpeljemo na n jivo. Pri dobrem zorenju gnoja, to je v zadnji fazi humusa, je .ostalo od prvotne količine :e ena četrtina. Še en pogoj je, da je gnoj dober. Imeti mora v sebi dovolj slame, ker se sicer brez nje slabo segreje in slabo zori. Zraven oskrbovanja gnoja pa odloča o njegovi kvaliteti še mnogo drugih faktorjev, kakor vrsta živali, krma živali in stelja. Ker smo v letošnjem letu vsled suše izgubili mnogo na krmi, bo slama uporabljena za prehrano živali, zato bo nujno, da uporabljamo za steljo drugo: listje, resje, žagovino, odpadke od struženja in drugo. Prav zaradi tega bo potrebno posvetiti gnojišču več skrbi. Ljudska univerza v Brežicah je začela z delom Dne 2. novembra 1950 je začela Ljudska univerza v Brežicah s svojim delom. Ustanovo vodi prof. Stiplovšek, ki ima v načrtu vrsto kvalitetnih ideološko-političnih, ekonomskih, literarnih in drugih aktualnih predavanj. Med predavatelji beleži člane okrajnega odbora v Krškem, zastopnike JA, člane profesorskega zbora tukajšnje gimnazije, zdravnike in ostale javne delavce. Otvoritveno predavanje je imel okrajni prosvetni inšpektor tov. Dolinar Zdenko, ki je izčrpno in nazorno obdelal temo, ki zanima slehernega človeka, namreč »O ekonomskih protislovjih v svetu«. Predavatelj je za svoja jasna in konkretna izvajanja žel vsesplošno priznanje navzočih. — Predavanja Ljudske univerze bodo vsakih 14 dni, in sicer ob četrtkih ob 20. uri v risalnici gimnazije. Uspehi nižje Glasbene šole v Brežicah Nižja Glasbena šola v Brežicah se je v letošnjem šolskem letu lepo razvila, saj se je od lanskega leta odstotek vpisanih dvignil za 150 odstotkov. Tako šteje letos sto šestdeset gojencev. Na šoli poučujejo klavir, violino, kontrabas, solopetje, harmoniko in teoretične predmete. Mestni ljudski odbor Brežice je v polni meri razumel potrebo po prostorih, kajti pri tem številu gojencev je postal zelo pereč problem. Gimnazijski prostori v tem oziru niso mogli docela zadostiti potrebam, če upoštevamo, da ima gimnazija dopoldanski in popoldanski pouk. MLO Brežice je to vprašanje takoj rešil ter nakazal glasbeni šoli tri sobe v gradu, dalje je dal na razpolago Rdeči kotiček in v nedograjenem kulturno-pro-svetnem domu tudi eno sobo. Na ta način ima zavod 5 prostorov poleg gimnazije. Šola ima sedaj 7 klavirjev, kar je precejšnjega pomena, kajti večina gojencev nima lastnega glasbila in je vezana na šolski instrument. Letos učenci še plačujejo učnino mesečno po sto dinarjev, z naslednjim letom pa bo OLO Krško prevzel vse stroške šole. Nobenih težav tudi ni bilo glede gretja prostorov, saj je poverjeništvo za preskrbo šoli takoj nakazalo potrebno kurivo. Okrajno poverjeništvo za prosveto pa je docela razumelo pomembnost te ustanove in je z letošnjim poslovnim letom Dostavilo tudi stalnega vodjo šole tovariša Rueha Branka. Zavod ima sedaj sedem učnih moči ter vodjo šole in je s tem problem učnega kadra zadovoljivo rešen. Nižja Glasbena šola v Brežicah ima tako vse pogoje za razvoj in dvig ravni glasbene umetnosti, za kar gre vsa zahvala krajevnim in okrajnim faktorjem, ki tako vsestransko pomagajo njenemu razvoju. NOVICE IZ NAŠIH KRAJEV In še enkrat o frontni organizaciji v Brežicah SKUD Stanko Černelč tekmuje v čast obletnice OF Iz Brežic smo prejeli dopis, ki nam osvetljuje življenje frontne organizacije vse do izvolitve novega odbora OF na dan volitev 12. novembra. Ker so ugotovitve zanimive ter verjetno nakazujejo napake in razmere domala vseh dosedanjih odborov OF na terenu, objavljamo glavne ugotovitve : Ne moremo se izogniti pripombi, da frontna organizacija v Brežicah res ni rešila vseh nalog, ki so bile pred njo postavljene. Mislimo pa, da je to, če izvzamemo frontno organizacijo v Sevnici, ki je vseskozi agilna, slučaj skoro povsod v našem okraju. S tem pa ni rečeno, da Fronta ni bila delavna, saj je bila pri nekaterih akcijah celo prva v okraju. Tako je Fronta zajela v članstvo vse tiste, ki so stali še izven naših vrst, točno pobiranje članarine je tudi dokaz našega dela, lepo smo izvajali dobro obiskane masovne sestanke, prav tako smo dobro pripravili in izvajali vse proslave. Odbor ni bil vseskozi kos svoji nalogi, ter trditev, da odbor ni hotel voditi svoje organizacije, ne drži. Za nedostatke in za precejšnjo neagilnost je treba iskati drugih vzrokov. Politično vodstvo je že pri izbiri kandidatov za zadnje volitve odborov OF (v letu 1949) naredilo veliko napako s tem, da je za odbor predlagalo kandidatno listo takih tovarišev, o katerih smo morali že vnaprej vedeti, da ne bodo mogli dejansko delati v odboru. Celo več: da bodo samo otežavali delo odbora. Po izvolitvi se takrat odbor sploh ni mogel konstituirati, ker ni bilo med vsemi odborniki mogoče najti človeka, ki bi lcot sekretar vodil delo odbora. Dva meseca se novo izvoljeni odbor sploh ni sestal. Da bi situacijo na nek način rešili, je prevzel posle sekretarja tovariš, ki pa je po svojem službenem opravku večinoma zadržan in po več dni ali pa tednov izven Brežic. Tudi ostali člani odbora so večinoma drugje zaposleni, bili so v službi na okraju ali pa kje drugje. Razumljivo je torej, da odbor v taki sestavi ni opravljal svojega dela tako kot bi ga moral. Treba je iti pri razglabljanju tega vprašanje globlje. Kdo je pravzaprav vsaj deloma odgovoren za tako stanje in za tak razvoj. Ali ne tisti, pod čigar vodstvom dela OF in izvaja postavljene naloge? Takrat smo imeli v Brežicah mestni biro KPS, sedaj imamo Mestni komitet. Kaj je bilo podvzetega od strani biroja ali pa komiteta, da bi se tako stanje nehalo? Zakaj v odbor nismo kooptirali novih članov, ki bi lahko agilno izvajali naloge Fronte? Ali med 120 člani KPS res ni takih ljudi? Kljub temu, da je sekretar Fronte neštetokrat poudarjal važnost spremembe odbora ter osvežitve s člani, ki imajo možnost dela, pa se vendar naše vodstvo po tem vprašanju ni zganilo. Če hočemo biti kritični, moramo iti stvari do dna. Ne smemo samo ugotavljati stanja, pač pa moramo poiskati vzroke, te vzroke analizirati ter poiskati potrebne zaključke. Pri tem pa lahko ugotovimo, kje so pravi vzroki »slabosti frontne organizacije v Brežicah«. Pri nas vseh. In te vzroke je treba temeljito odpraviti, da bo imel novi frontni odbor v Brežicah več možnosti za delo ter za pravilno izvajanje postavljenih nalog. Nekateri aktivisti Faonte v Gornjem Leskovcu so se slabo izkazali Kadar koli govorimo o delu frontne organizacije v Gornjem Leskovcu ali pa na Pokleku, ne moremo povedati veliko pozitivnega. V splošnem tamkajšnji krajevni kakor tudi vaški odbori OF ne delaje \el'ko. Zadnji pregled stanja nam y in p rep Ni ovalno potrdil. Legitimacije OF sp' >:.• niso bile zamenjane, eviduice č