URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 18	V LJUBLJANI, dne 23. maja 1968 Cena 1 dinar.	Leto XXV
VSEBINA:
136.	Odlok o odpravi komisije Izvršnega sveta za prošnje in pritožbe.
137.	Sklep o določitvi meril za razdelitev namenskih dopolnilnih stedstev občinam za priznavalnine borcem NOB v letu ltl63.
138.	Sklep o dodelitvi namenskih dopolnilnih sredstev občinam v letu 1068 za priznavalnine borcem.
139.	Odločba o pritrditvi k razrešitvi pomočnika direktorja Zavoda SK Slovenije za planiranje.
140.	Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v svetu Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani.
141.	Odločba o predstavnikih družbene skupnosti v širši delovni skupnosti Zavoda SR Slovenije za produktivnost dela v Ljubljani.
142.	Pravilnik o karanteni in o preiskavah uvožene živine.
143.	Pravilnik o načinu odbiranja in priznavanja matičnih rastlin za pridelovanje sadilnega materiala.
144.	Odločba o določitvi strokovnih delovnih organizacij, ki odbirajo in priznavajo matične rastline za pridelovanje sadilnega materiala.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
159.	Odlok o premiji za kravje mleko v letu 1908 (Vrhnika).
160.	Odlok o spremembi odloka o najnižjih mesečnih osebnih donodkih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Vrhnika)
SPLOŠNI AKTI KOMUNALNIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ:
j61. Sklep o spremembah pravilnika, po katerem uveljavljajo pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine Brežice, Celje, Laško. Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec svoje pravice do zdravstvenega varstva.
136.
Na podlagi 16. in 17. člena zakona o organizaciji in delu Izvršnega sveta Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 20-219/65) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sprejel
ODLOK
o odpravi komisije Izvršnega sveta za prošnje in pritožbe
I
Odpravi se komisija Izvršnega sveta za prošnje in pritožbe, ki je bila ustanovljena z odlokom Izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije, št. 01-380/5-60 z d»e 18. marca 1960 (Uradni list LRS, št. 12-66/60).
II
Razrešijo se predsednik, člani in tajnik komisije Izvršnega sveta za prošnje in pritožbe, ki so bili imenovani z odločbo Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, št. 020-15/63 z dne 28. junija 1967.
lil
Ta odtok velja takoj.
St. 020-15/63
Ljubljana, dne 16. maja 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
137.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi tretje alinee 15. člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1968 (Uradni list SRS, št. 10-55/68) na 2'8. seji dne 16. maja 1968 sprejel
SKLEP
o določitvi meril za razdelitev namenskih dopolnilnih sredstev občinam za priznavalnine borcem NOB v letu
1968
I
Namenska dopolnilna sredstva občinam za priznavalnine borcem NOB, ki so zagotovljena v republiškem proračunu za leto 1968, se v letu 1968 razdelijo 2 upoštevanjem tehle meril:
a)	Obremenjenost občine glede izdatkov za socialno skrbstvo:
1.	udeležba izdatkov za socialno skrbstvo v strukturi proračunske porabe minulega leta;
2.	izdatki za priznavalnine borcem na prebivalca v dinarjih — v minulem letu;
3.	poprečna priznavalnina na borca mesečno — v minulem letu;
4.	odstotek števila borcev na število prebivalcev v občini;
5.	odstotek stalnih priznavalnin na število borcev v občini;
b)	možnosti formiranja proračunskih dohodkov:
6.	proračunska sredstva na prebivalca — po proračunu za minulo leto;
7.	delež prispevka iz osebnega dohodka v strukturi proračunskih dohodkov — v minulem letu;
8.	delež davka od prometa blaga na drobno v strukturi proračunskih dohodkov — v minulem letu.
II
Republiški sekretariat za finance ugotovi republiška poprečja po navedenih merilih za vse občine v republiki iz podatkov zaključnih računov proračunov občin za minulo proračunsko leto ter iz podatkov republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije.
Merila se uporabljajo glede na odmik od republi-
škega poprečja takole			
	točke		točke
1. do 8,0 (v »/o)	0	5. nad 16 Vo	0
od 8,0 do 12,6	1	od 16 do 10 Vo	2
od 12,6 do 16,9	2	od 10 do 6Vo	4
od 16,9 dalje	3	pod 6 Vo	6
2. do 5,5 din	0	6. nad + 65 din	—1
od 5,5 do 13,0	1	od + 65 do + 40	0
od 13,0 do 20,5	2	od + 40 do 0	1
od 20,5 din dalje	3	od 0 do — 45	2
		pod — 45 din	3
3. nad 150 din	0	7. nad 55 (v Vo)	0
od 150 do 130	1	od 55 do 50	1
od 130 do 110	2	od 50 do 40	2
pod 110 din	3	od 40 do 32	3
		pod 32	4
4. pod 6 Vo	0	8. nad 14 (v Vo)	0
od 6 do 11«/»	1	od 14 do 12	0,5
od 11 do 18 Vo	2	od 12 do 11	1,0
od 18®/o dalje	3	pod 11	1,5
Predvidena namenska dopolnilna sredstva v vsakoletnem republiškem proračunu se razdelijo na podlagi skupaj ugotovljenih točk.
III
Izjemoma je mogoče v letu 1968 — kot prvem letu razdeljevanja namenskih dopolnilnih sredstev po teh merilih — razdeliti največ 10 “/o za ta namen predvidenih sredstev tudi mimo teh meril.
IV
Za izvajanje tega sklepa skrbita republiški sekretariat za finance in republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo.
St. 400-43/68
Ljubljana, dne 16. maja 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
138.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na podlagi
15.	člena zakona o proračunu Socialistične republike Slovenije (republiškem proračunu) za leto 1968 (Uradni list SRS, št. 10-55/68) v zvezi s sklepom o določitvi meril za razdelitev namenskih dopolnilnih Sredstev občinam za priznavalnine borcem NOB v letu 1968, št. 400-43/68 z dne 16. maja 1968, na 28. seji dne 16. maja 1968 sprejel tale
SKLEP
S postavke »namenska dopolnilna sredstva občinam-, zagotovljena v republiškem proračunu za leto 1968, se dodelijo sredstva v višini 3,000.000 din za priznavalnine borcem naslednjim občinam:
	din
Ajdovščina	119.000
Cerknica	154.000
Črnomelj	276.000
Gornja Radgona	33.000
Grosuplje	36.000
Hrastnik	37.000
Idrija	100.000
Ilirska	
Bistrica	192.000
Izola	70.000
Kočevje	79.000
Laško	45.000
Litija	70.000
Logatec	39.000
Metlika	>40.000
Mozirje	90.000
Nova Goi ic.	55.000
Novo meslo	98-000
Postojna	122.000
Radlje ob Diuil	52.000
Ribnica	73.000
Sevnica	56.000
Sežana	130.000
Slovenj Gradec	86.000
Šmarje	
pri Jelšah	150.000
Tolmin	217.000
Trebnje	39.000
Vrhnika	14.000
Zagorje ob Savi	30.000
Žalec	90.000
Namenska sredstva za priznavalnine, razdeljena po tem sklepu pripadajo posamezni občini le v primeru, če zagotavlja za ta namen v letu 1968 iz svojih virov najmanj toliko sredstev, kolikor je svojih sredstev za priznavalnine dajala v letu 1967.
Republiški sekretariat za finance izvrši dodelitev sredstev posameznim občinam v mesečnih obrokih v okviru navedenih zneskov, upoštevajoč pogoj iz prejšnjega odstavka.
St. 400-43/68
Ljubljana, dne 16. maja 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
139.
Na podlagi drugega odstavka 30. člena v zvezi s petim odstavkom 42. člena zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/65) je Izvršni < svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
•
Direktorju Zavoda SR Slovenije za planiranje se daje pritrditev, da razreši Franca Kraglja dolžnosti pomočnika direktorja Zavoda SR Slovenije za planiranje.
St. 111-15/63
Ljubljana, dne 16. maja 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
140.
Na podlagi 4. člena zakona o uskladitvi republiških aktov o ustanovitvi znanstvenih zavodov z zakonom o znanstvenih zavodih (Uradni list SRS, št. 13-65/66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
I.	Ker je potekla mandatna doba ing. Adolfu Kalanu in ing. Janezu Zaplotniku v svetu Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani, se imenuje za naslednjo mandatno dobo kot predstavnik družbene skupnosti v svetu Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani
Marjan Frelih, diplomirani elektroinženir in načelnik tehničnega sektorja pri združenem podjetju za ptt promet, Ljubljana.
II.	V svet Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko v Ljubljani delegirajo po enega predstavnika družbene skupnosti:
1.	fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani;
2.	združeno podjetje »-Iskra«, industrija za elektromehanike, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko, Kranj;
3.	Radiotelevizija, Ljubljana.
St. 022-59/62
Ljubljana, dne 16. maja 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
141.
Na podlagi 4. člena zakona o uskladitvi republiških aktov o ustanovitvi znanstvenih zavodov z zakonom o znanstvenih zavodili (Uradni list SRS, št. 13-65; 66) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
odločil:
*
I.	Ker je potekla mandatna doba Radu Mikliču kot predstavniku družbene skupnosti v širši delovni skupnosti Zavoda SR Slovenije za produktivnost dela v Ljubljani, se imenuje za naslednjo dveletno mandatno dobo kot predstavnik družbene skupnosti v širši delovni skupnosti Zavoda SR Slovenije za produktivnost dela v Ljubljani
Stane Zagoričnik, sekretar komisije Skupščine SR Slovenije za družbeno nadzorstvo.
II.	V širšo delovno skupnost Zavoda SR Slovenije za produktivnost dela v Ljubljani delegirajo po enega predstavnika družbene skupnosti:
1.	Univerza v Ljubljani;
2.	Gospodarska zbornica SR Slovenije;
3.	skupščina občine Ljubljana-Bežigrad.
St. 022-86/62
Ljubljana, dne 16. maja 1968.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
*
Predsednik:
Stane Kavčič 1. r.
142.
Na podlagi 33. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4-15/67) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo
PRAVILNIK
o karanteni In o preiskavah uvožene živine
1.	člen
Prostore za karanteno (v nadaljnjem besedilu: karantenski objekt) za uvoženo živino določi in pripravi delovna ali druga organizacija oziroma občan, ki živino uvozi.
Občinski veterinarski inšpektor pregleda pripravljeni karantenski objekt in ugotovi, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta pravilnik. Ce so pogoji izpolnjeni, izda uvozniku o tem potrdilo.
Veterinarsko-zdravstvono kontrolo uvožene živine opravlja med karanteno občinski veterinarski inšpektor.
2.	člen
Karantenski objekt ne sme biti na območju, na katerem so bile v zadnjih 30 dneh ugotovljene nevarne živalske kužne ali invazijske bolezni, prenosljive na živali, ki so bile uvožene. Oddaljen mora biti najmanj
200 m od objektov, v katerih so živali iste vrste ali živali, ki bi se lahko okužile od uvoženih živali, ali pa ločen s posebno ograjo od teh objektov.
Karantenski objekt mora biti dovolj prostoren in zračen; na razpolago mora biti pitna voda.
Karantenski objekt mora biti pripravljen tako, da ga je mogoče razkužiti; urejen mora biti odtok gnojnice v enoinično jamo.
I
3.	člen
Kot karantenski objekt za govedo se ne morejo uporabljati objekti, v katerih je bila v zadnjih dvanajstih mesecih ugotovljena tuberkuloza ali bruceloza, pa okužene živali niso bile poklane, hlevi, gnoj in oprema pa ne razkuženi. Za prašiče se kot karantenski objekt ne morejo uporabljati objekti, v katerih je bila v zadnjih šestih mesecih ugotovljena prašičja kuga, če prašiči niso bili cepljeni proti kugi oziroma rdečici vsai mesec dni pred prispetjem uvoženih prašičev.
4.	člen
Na dvorišču karantenskega objekta se morajo razkužiti prevozna sredstva, s katerimi so bile pripeljane uvožene živali. Po navodilih občinskega veterinarskega inšpektorja je treba razkuževati stojišča, jasli in drugo onremo ves čas, dokler karantena traja.
5.	člen
Na dvorišču karantenskega objekta morajo biti prostori za oddvojitev bolnih ali sumljivih živali.
Posebni prostori morajo biti na razpolago za breje živali, za porodnišnico, za podmladek in za sterilizacijo mleka.
6.	člen
V	karantenski objekt mora biti speljana pot za kamione in traktorje s prikolico.
Na vhodu v karantenski objekt morajo biti postavljene razkuževalne naprave za prevozna sredstva in za ljudi.
7.	člen
V	karantenskem objektu zaposleni delavci morajo imeti posebno delovno obleko in obutev. Med karanteno ne smejo odhajati v druge hleve.
Nezaposlene osebe smejo vstopiti v karantenski objekt le z dovoljenjem pristojnega občinskega veterinarskega inšpektorja.
8.	fileti
V	karantenskem objektu morajo biti živali označene in postavljene v hlev tako, da so živali iz istega vagona oziroma kamiona skupaj. Med karanteno se živali brez dovoljenja občinskega veterinarskega inšpektorja ne smejo premeščati.
Občinski veterinarski inšpektor mora napraviti seznam živali in živali označiti.
». člen
Občinski veterinarski inšpektor obvesti republiški veterinarski inšpektorat in Veterinarski zavod Slovenije o prihodu živali takoj, ko so uvožene živali prispele v karanteno.
Diagnostične preiskave uvoženih živali opravlja Veterinarski zavod Slovenije. O izidu diagnostičnili preiskav obvesti pristojnega občinskega veterinarskega inšpektorja, republiški veterinarski inšpektorat in lastnika ozičoma posestnika uvoženih živali.
10. člen
Uvoženo govedo mora biti med karanteno preiskano glede na tuberkulozo, brucelozo in metiljavost, kopitarji glede na spolno kugo konj, kužno malokrvnost in smrkavost, prašiči glede na tuberkulozo in brucelozo, ovce glede na melitokokozo, uvožena perutnina pa glede na kokošjo kugo in kokošji tifus.
13. člen
Karantena traja za kopitarje največ 105 dni, za govedo največ 60 dni, za prašiče največ 40 dni in za perutnino največ 30 dni.
Občinski veterinarski inšpektor lahko izjemoma podaljša trajanje karantene, če se s preiskavami ugotovi, da so živali bolne, ali če se ugotovi sum bolezni iz 33. člena temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SFRJ, št. 16/65 in št. 29/66) ali iz 14. člena zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni list SRS, št. 4/67).
Republiški veterinarski inšpektorat odpravi karanteno takoj, ko so preiskave iz 10. člena tega pravilnika opravljene in pri tem ni ugotovljena .bolezen ali sum bolezni iz prejšnjega odstavka. Odpravo karantene predlaga občinski veterinarski inšnektor
i
. 12. člen
Določbe tega pravilnika veljajo za uvožene plemenske živali, in sicer za kopitarje, govedo, prašiče, ovce, koze in perutnino.
Za druge uvožene živali in valilna jajca določi pogoje karantene občinski veterinarski inšnektor. 1
13. člen
Stroške zaradi karantenskih ukrepov in za diagnostične preiskave trpi uvoznik živine.
14'. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 322/C-05/68
Ljubljana, dne 7. maja 1968.
Republiški sekretar za gospodarstvo:
Svetko Kobal 1. r.
143.
Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o pogojih za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 34-275/67) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo
PRAVILNIK
o načinu odbiranja in priznavanja matičnih rastlin za pridelovanje sadilnega materiala
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Strokovne delovne organizacije, ki jih določi republiški sekretar za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene organizacije), odbirajo in priznavajo matične sadne rastline, matične trse v vinogradih in matičnjakih, hmeljne rastline, matične gozdne rastline in semenske sestoje za pridelovanje sadilnega materiala za sadjarsko, vinogradniško, hmeljarsko in gozdno proizvodnjo (v nadaljnjem besedilu: matične rastline) po sodobnih strokovnih načelih tako, da je čim bolj zagotovljena uporabnost matičnih rastlin v gospodarskem in biološkem pogledu.
2.	člen
Pooblaščena organizacija odbira in priznava matične rastline na zahtevo delovne organizacije, ki prideluje sadilni material.
Pooblaščene organizacije vodijo evidenco o matičnih rastlinah v obliki posebne knjige ali kartoteke.
Evidenca za kmetijske matične rastline vsebuje naslednje podatke:
1.	ime in sedež pridelovalca;
2.	označbo nasada oziroma parcele in nahajališče matične rastline v nasadu;
3.	ime vrste, sorte in podlage;
4.	poreklo sorte in podlage;
5.	leto sajenja;
6.	razdaljo sajenja in vzgojno obliko;
7.	ocene posameznih matičnih rastlin;
«
8.	merila za ocenjevanje.
V knjigi oziroma kartoteki mora biti tudi pojasnilo oznak, ki jih pooblaščena organizacija uporablja pri odbiranju in priznavanju posameznih matičnih rastlin, in ime osebe, ki je matične rastline odbirala in priznavala.
Evidenca za gozdne matične rastline vsebuje naslednje podatke:
1.	o nahajališču matične rastline (ime in sedež pridelovalca, navedba gozdnogospodarske enote in oddelka ali katastrske občine in parcelne številke ter ime lastnika te parcele);
2.	o rastišču matične rastline (nadmorska višina, ekspozicija, temeljna kamenina, talni tip in boniteta ter vegetacijski ti n in površina);
3.	domače in latinsko ime drevesne vrste oziroma njenega različka;
-i. opis sestoja (gojitvena oblika, zmes arevesnin vrst in razmerje v tej zmesi, sestojni sklep, starost in nastanek gozda);
5.	skico površine, na kateri je matična rastlina;
6.	o fenotipskem bonitiranju matične rastline (glede morfoloških, fizioloških in tehnoloških lastnosti dreves, zdravstvenega stanja in rodnosti, za klonska drevesa pa tudi kontrolirano poreklo).
3.	člen
Pooblaščena organizacija izda za matične rastline, ki ustrezajo pogojem iz tega pravilnika, akt o priznanju.
Ce priznana matična rastlina ne izpolnjuje več katerega od predpisanih pogojev, je dolžna organizacija, ki goji tako rastlino, prijaviti to pooblaščeni organizaciji. Pooblaščena organizacija preizkusi prijavo in glede na dejansko stanje razveljavi akt o priznanju.
II. MATIČNE SADNE RASTLINE .
4.	člen
Za sadjarsko proizvodnjo se lahko odberejo in priznajo kot matične samo take sadne rastline, ki so:
1.	sortno čiste;
2.	zdrave;
3.	nadpoprečne rasti in rodnosti.
5.	člen
Pooblaščena organizacija mora opazovati odbrane sadne rastline najmanj tri do pet let. Po preteku opazovalne dobe prizna kot matične tiste sadne rastline, ki so pretežni del opazovalne dobe izpolnjevale pogoje iz prejšnjega Člena.
III.	MATIČNI TRSI V VINOGRADIH IN MATIČNJAKIH
6.	člen
Matični trsi za pridelovanje cepicev se lahko odbirajo in priznavajo samo v takih vinogradih, ki so sortno čisti, tj., da nimajo več kot 5 "/v trsov tujih sort.
Kot matične rastline se lahko priznajo samo taki trsi, ki so:
1.	sortno čisti;
2.	zdravi;
3.	nadpoprečno rodni glede na sorto in letino;
4.	ustrezne rasti glede na sorto in podlago.
7.	člen
Matični trsi za pridelovanje podlag se lahko odbirajo in priznavajo samo v matičnjakih, ki so sortno čisti.
Matične rastline v matičniaku morajo biti zdrave in imeti ob rezanju ključev dozoreli les.
8.	člen
Pooblaščena organizacija mora opazovati odbrane matične trse v vinogradih in v matičnjakih najmanj tri leta. Po preteku opazovalne dobe prizna tiste trse v vinogradu, ki ustrezajo pogojem iz 6. člena tega pravilnika v treh opazovalnih letih, in tiste trse v matičnjaku, ki ustrezajo pogojem iz 7. člena tega pravilnika v dveh opazovalnih letih.
IV.	MATIČNE HMELJNE RASTLINE
9.	člen
Matične hmeljne rastilne za hmeljarsko proizvodnjo se lahko odbirajo in priznavajo samo v hmeljišču, ki ni mlajše kot dve leti in ne starejše kot deset let ter ustreza naslednjim pogojem:
1.	da so rastline v hmeljišču glede na rast izenačene;
2.	da nasad nima več kot 0,3 “/o rastlin okuženih z virusi; ob pregledu se morajo te in druge bolne rastline odstraniti; nobena rastlina ne sme biti ovela (napadena z boleznijo verticilium).
•
10.	člen
Pooblaščena organizacija pregleda vsako leto sredi junija, ko so rastline že dobro razvite, če izpolnjuje hmeljišče, v katerem se rastline odbirajo, pogoje iz prejšnjega člena.
Hmeljišče, ki izpolnjuje pogoje, se prizna kot sposobno za nadaljnje opazovanje.
Pooblaščena organizacija pregleda hmeljišče ponovno vsako leto konec julija; pri tem ugotavlja, če izpolnjuje pogoje, predpisane za prvi pregled, in če so rastline sortno čiste. Primesi tujih tipov, neplodne rastline in rastline z drugimi degenerativnimi pojavi je treba takoj odstraniti.
Po drugem pregledu se hmeljišče prizna kot nasad za odbiranje in priznavanje matičnih hmeljnih rastlin, če odstotek praznih mest ni večji kot S0/«, če odstotek priznanih (pozitivnih) rastlin ni nižji kot 80 % in če tujih sort v starih nasadih ni več kot 0,1 °/o, v drugoletnih nasadih pa ne več kot 0,5 “/o.
Ob tretjem pregledu nasada iz prejšnjega odstavka ugotovi pooblaščena organizacija, katere hmeljne rastline se priznajo kot matične.
Kot matične se priznajo rastline z močno in zdravo trto.
11.	člen
Evidenca za pridelovanje hmeljnih rastlin mora poleg podatkov iz tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika vsebovati še hmeljni tip, vzgojno stopnjo, število rastlin v hmeljišču iz 10. člena tega pravilnika in površino tega hmeljišča.
V.	MATIČNE GOZDNE RASTLINE
12.	člen
Za matično gozdne rastline se po tem pravilniku Štejejo semenski sestoji, plus drevesa in klonska drevesa.
13.	člen
Semenski sestoji se odberejo in priznajo, če ustrezajo tenotipski kakovosti, zgradbi sestoja, zmesi drevesnih vrst, starosti in rodnosti ter če so zdravi.
Posamezne matične gozdne rastline se odberejo in priznajo, če so zdrave, če imajo vrhunske morfološke in biološke ter nadpoprečne prirastne lastnosti, matična klonska drevesa pa morajo imeti tudi kontrolirano poreklo.
14.	člen
Prijava delovne organizacije pooblaščeni organizaciji zaradi priznanja matičnih gozdnih rastlin vsebuje podatke iz 1. do 5. točke petega odstavka 2. člena tega pravilnika. Na podlagi prijave opravi pooblaščena organizacija strokovni ogled. Pri strokovnem ogledu se preverijo podatki, ki so navedeni v prijavi, in opravi fenotipsko bonitiranje.
15.	člen
Pooblaščena organizacija izda akt o priznanju semenskih sestojev po gozdnogospodarskih območjih * podrobnejšo opredelitvijo njihovega namena.
VI.	PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
16.	člen
Do uveljavitve tega pravilnika priznane matične rastline se štejejo kot priznane.
17.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi V »Uradnem listu SRS«.
St. 32O. C-025/67
Ljubljana, dne 7. maja 1968.
Republiški sekretar za gospodarstvo:
Svetko Kobal 1. r.
144.
Na podlagi prvega odstavka 2. člena zakona o pogojih za pridelovanje sadilnega materiala (Uradni list SRS, št. 34-275/67) izdaja republiški sekretar za gospodarstvo
ODLOČBO
o določitvi strokovnih delovnih organizacij, ki odbirajo in priznavajo matične rastline za pridelovanje sadilnega materiala
Za odbiranje in priznavanje matičnih rastlin z® pridelovanje sadilnega materiala za sadjarsko,' vinogradniško, hmeljarsko oziroma gozdno proizvodnjo so določijo:
1. Kmetijski inštitut Slovenije v Ljubljani, Kmetijski zavod Gorica v Novi Gorici in Višja agronomska šola v Mariboru za odbiranje in priznavanje matičnih
rastlin za pridelovanje sadilnega materiala za sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo;
2.	Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Kmetijski zavod Maribor in Sadjarski zavod Maribor za odbiranje in priznavanje matičnih rastlin za pridelovanje sadilnega materiala za sadjarsko proizvodnjo;
3.	Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu za odbiranje in priznavanje matičnih rastlin za pridelovanje sadilnega materiala za hmeljarsko proizvodnjo;
4.	Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije v Ljubljani za odbiranje in priznavanje matičnih
rastlin in semenskih sestojev za pridelovanje sadilnega materiala za gozdno proizvodnjo.
St. 320/C-024/68
Ljubljana, dne 7. maja 1968.
Republiški sekretar za gospodarstvo:
\
Svetko Kobal 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA
159.	/
Na podlagi III. točke odloka o premijah za kravje mleko v letu 1968 (Uradni list SRS, št. 10/68) in lil. člena statuta občine Vrhnika je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1968 sprejela
ODLOK
o premiji za kravje mleko v letu 1968
1.	člen
Iz občinskega proračuna se bo v letu 1968 izplačevala premija za sveže kravje mleko v višini 0,10 din za liter kravjega mleka, prodanega neposrednim potrošnikom.
2.	člen
Premija 0,10 din za liter svežega kravjega mleka se bo izplačevala delovnim organizacijam ali obratom delovnih organizacij za vsak liter svežega kravjega mleka, ki ga prodajajo neposrednim potrošnikom v času od 1. januarja do 31. decembra 1968.
3.	člen
Premija iz 1. člena tega odloka se bo izplačevala samo za kravje mleko, za katero je za razbarvanje metilenskega modrila potrebno:
v času od 1. 1. do 31. 3. in od 1. 11. do 31. 12. najmanj 2 uri in
v času od 1. 4. do 31. 10. pa najmanj 30 minut.
Pogoj iz prejšnjega odstavka ugotavlja najmanj dvakrat mesečno veterinarski inšpektor.
Premijski upravičenec iz 1. člena tega odloka priloži zahtevi za premijo: potrdilo s podpisom direktorja in računovodje, da je bilo mleko prodano, in potrdilo veterinarskega inšpektorja o higienski kakovosti mleka.
Za veterinarsko sanitarne preglede po prejšnjem odstavku se plačuje pristojbina (57. člen temeljnega zakona za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine — Uradni list SRS, št. 16/65 in 29/66^.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1968 dalje.
St. 3/1-010-011/68
Vrhnika, dne 26. aprila 1968.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
Na podlagi 136. člena temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 43/66), 19. člena zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (Uradni list SRS, št. 41/66) ter
111.	člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/07) je skupščina občine Vrhnika na Seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. aprila 1968 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o najnižjih mesečnih osebnih dohodkih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih
1.	člen
V odloku o najnižjih mesečnih osebnih dohodkih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih (objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39/67) se v 1., 2. in 3. členu doda za “najnižji« beseda »neto mesečni osebni dohodki delavcev«.
2.	člen
8.	točka 3. člena se spremeni in se glasi:
»C. moško in žensko frizerstvo . . 720 610	—«
Za 10. točko 3. člena se doda 11. in 12. točka-“11. gospodinjske pomočnice . .	—	— 500
12. gospodarski pomočniki	600«
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja
1968.
St. 3/1-010-017/67-68 Vrhnika, dne 26. aprila 1968.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
Splošni akti komunalnih samoupravnih organizacij
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAvriRv CELJE
161.
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča SR Slovenije, št. U 63/67-12 z dne 10. aprila 1968 je sprejela skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje na seji dne 16. maja 1968
SKLEP
o spremembah pravilnika, po katerem uveljavljajo pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec svoje pravice do zdravstvenega varstva
1. člen
Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije, št. U 63/ /67-12 z dne 10. aprila 1968 je določbi 1. in 3. točke 3.
člena pravilnika, po katerem uveljavljajo pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje Celje zavarovani člani komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje za občine Brežice, Celje, Laško, Mozirje, Sevnica, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec svoje pravice do zdravstvenega varstva (Uradni vestnik Celje, št. 7/67), odpravila.
2.	člen
Novo besedilo 1. točke 3. člena se glasi:
»1. Osnovno zdravstveno varstvo — v enotah zdravstvenega doma, ki si ga je zavarovana oseba izbrala skladno z veljavnimi zakonitimi predpisi po določilih tega pravilnika. Osnovno zdravstveno varstvo nudijo v enotah zdravstvenega doma: ambulante splošne medicine, dispanzerji za medicino dela z obratnimi ambulantami, dispanzerji za otroke, dispan zerji za šolsko mladino, dispanzerji za žene, dispanzerji za pljučne bolezni in tuberkulozo in eventualni drugi dispanzerji.
V osnovno zdravstveno varstvo spada tudi zobozdravstveno varstvo.«
3.	člen
Novo besedilo 3. točke 3. člena se glasi:
»3. Zdravljenje v bolnicah — v tisti bolnici, v katero jih je poslal z napotnico izbrani zdravnik.«
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.	1
St. 022-11/1968-2/4-S/18
Celje, dne 16. maja 1968.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Celje
Predsednik:
Maks Toplišek 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS- — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta TomSIfa-. vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake številke — Uredništvo In uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379IVI1 — Telefon: direktor, uredništvo, uprava In knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici In naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60