63 Sava
industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov

ŠTEV. 10/XVII	26. MAJA 1977
SLAVNOSTNE SEJE OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK
SVEČANO 0 TITU IN KOMUNISTIČNI PARTIJI
Pisali smo že o vključevanju Tako so na primer vodstveni savskih komunistov v proslav- in vodilni delavci — člani ZK Ijanje Titovih jubilejev in šti- sodelovali v osnovnih organi-ridesetletnice ustanovitve Ko- zacijah proizvodnje in se s svo-munistične partije Slovenije, jimi informacijami ter zna-Ne da ne bi bilo zanimivo, am- njem vključevali v razprave, pak je praktično nemogoče za- tovarišem pojasnjevali oz. od-jeti v informativen zapis vse govarjali na vsa postavljena osnovne organizacije, sekreta- vprašanja. Prav tako pa so ko-riat in svet ZK, ki so sicer munisti — neposredni proiz-enotno pa vendar povsod na vajalci v celoti tovariško spre-svojstven način pripravili nad- jemali medse slehernega, ki je vse svečane pogovore o 40-let- pokazal zrelost, da se vključi v niči Titovega prihoda na čelo kolektiv.
partije, ob njegovem 85. rojst- Tovariš Marinšek je pri tem nem dnevu in ob 40. obletnici poudaril, da tudi zaradi opisa-
V okviru praznovanj ob 40. letnici Titovega prihoda na čelo partije, ob njegovi 85. letnici in ob 40. letnici ustanovitve KPS so med drugim pripravili svečano sejo tudi komunisti v Tovarni avtopnevmatike.
ustanovitve KP Slovenije. V vseh osnovnih organizacijah so ob tej priložnosti tudi sprejeli nove člane v zvezo komunistov, saj si je lepšo priložnost težko zamisliti.
Tako je bilo tudi na slavnostni seji osnovne organizacije skupnosti tozdov Tovarne avtopnevmatike.
Komunisti v TAP so v preteklem obdobju dosegli lepe uspehe, saj so se dejavno vključevali v vsa dogajanja tako v svojih tozdih kakor v vsej delovni organizaciji.
Ko sem se o njihovem delu, o prizadevanjih pogovarjal s sekretarjem ZK v Tovarni avtopnevmatike, mi je tovariš Lojze Marinšek dejal, da štejejo za velik uspeh to, da so združili delavnost komunistov z vseh področij njihovega dela.
nega skoraj niso imeli neopravičenih izostankov s sej osnovnih organizacij.
V skupnosti tozdov TAP imajo štiri osnovne organizacije ZK: Konfekcija, Vulkani-zacija, Priprava avtopnevmatike in Avtozračnice. V njih deluje nad 100 članov ZK.
No, naj se povrnem k njihovi slavnostni seji. Najpreje so sprejeli v članstvo ZK tri nove člane, in sicer: tov. Branimirja Weisseissena, tov. Jaga Čutariča in tov. Mirka Krejiča.
Potem je tovariš Požar na kratko razložil zgodovinski pomen ustanovnega kongresa KPS. Ta kongres in Manifest, ki je bil na njem sprejet, pomeni temelj gibanja slovenskega ljudstva proti fašistični nevarnosti, ki je kasneje pre-
rastlo v Osvobodilno fronto slovenskega naroda in naprej v SZDL. Poudaril je vlogo KPS, ki je z ustvarjalnim marksističnim pristopom pri reševanju socialnega in nacionalnega vprašanja postala glasnik najširših množic v boju za mir, za enakopravnost narodov, za resnično ljudsko demokracijo in splošni družbeni napredek.
Tovariš Lončar je v svojem referatu podal krajšo razlago politične in gospodarske situacije pred prihodom tovariša Tita na čelo KPJ. Decembra 1936 se je tov. Tito vrnil v domovino s posebnimi pooblastili, da utrdi partijo in pripravi povratek CK.
Odtlej je Tito v raznih krajih Jugoslavije navezoval stike z mladimi revolucionarnimi kadri, le-ti pa so organizirali delavce, kmete in mladino za stavke, demonstracije in druge aktivnosti in s tem utrdili zaupanje širokih množic v partijo. Tito je vodil KPJ skupaj s
svojimi sodelavci med vojno in po osvoboditvi; prehodil je težko pot utrjevanja zavesti in sloge jugoslovanskih narodov in omogočil Jugoslovanom vso demokracijo in svobodo ter lepo življenje.
Tovariš Horvat je prikazal življenjsko pot tovariša Tita in njegovo mladost in njegove zasluge v času NOB. Poudaril je tudi pomen Titove osebnosti, ki ga uživa med svojim ljudstvom in tudi v svetu.
Tov. Grohar je v svojem referatu prikazal srečanje našega kolektiva s Titom. Tito nas je obiskal leta 1946, 1958 in 1969 in se v tem času zanimal za proizvodni proces, za uspehe na področju samoupravljanja, o delu mladinskega aktiva, o organiziranju dopustov, prehrani, načinu obveščanja in o sodelovanju z drugimi gumarskimi delovnimi organizacijami. Še vedno je med nami nekaj sodelavcev, ki so bili pri teh obiskih in ki vedo o tem veliko povedati.
POHVALA DELAVCEM KET
Na ponedeljkovi seji centralnega strokovnega sveta je tov. Viljem Zener, direktor skupnosti tozdov TAP pohvalil opravljeno delo delavcev KET — vzdrževanje pri preselitvi proizvodnje avtozračnic. Dejal je, da je bila že naslednji dan po preselitvi dosežena proizvodnja avtozračnic nad planirano, kar je nedvomno odraz odlično opravljenih nalog vzdrževalcev.
Žal je (vsaj) takih pohval med nami čisto premalo. Marsikdaj in marsikje v Savi prav delavci s posebnim prizadevanjem omogočijo normalno delo ali prispevajo k večjim uspehom delavcev drugih tozdov, pa jim nihče tega ne prizna. O velikem uspehu vzdrževalcev KET pa mi je njihov direktor tov. Tone Božič dejal:
»Uspela preselitev proizvodnje avtozračnic — uspela zato, ker je bilo delo končano v predvidenem roku in tudi kvalitetno opravljeno — je rezultat pravilne, podrobne in skrbno pripravljene organizacije preselitve, rezultat izredne prizadevnosti vseh, ki so pri tem sodelovali, in tesnega sodelovanja delavcev TAP in KET.
Naši vzdrževalci so z racionalnim delom in z domiselnostjo celo skrajšali čas preselitve. Tedaj, ko so bili Savčani teden dni prosti med prvomajskimi prazniki, se je delo pri preselitvi ustavilo samo za 1. maj. Torej pri tem ni šlo zgolj za formalno izpolnitev delovnih nalog, temveč tudi za velik čut odgovornosti, ker so se delavci zavedali, da mora proizvodnja steči v predvidenem času in v planiranem obsegu. In ker je vse to uspelo, jim izrekam zahvalo za vložen trud in iskreno čestitam za dosežen uspeh.
Pohvaliti moram tudi pleskarje — delavce KOGP, ki so prav tako vestno in pravočasno opravili svoje delo.«
Vem, da je tole zelo skromen zapis o velikem uspehu. Menim pa, da pove vse.	Jošt
2
AKTUALNO
C	'N
PREDLOG ORGANIZACIJSKEGA PREDPISA O GIBLJIVEM DELOVNEM ČASU
x________________________________________________________________________________y
Da bi olajšali težave, ki jih povzroča tog začetek in konec delovnega časa, predlagamo, da se v delovni organizaciji Sava uvede gibljiv delovni čas. Pri težavah so mišljene predvsem izgube časa pri prevozih na delo in po končanem delu domov.
Gibljiv delovni čas naj se uvede takoj v tistih organizacijskih enotah, kjer to ne bi zahtevalo organizacijskih sprememb. Postopno pa je potrebno izvesti organizacijske spremembe, tako da bo gibljiv delovni čas zajel vse oziroma skoraj vse delavce v delovni organizaciji.
Ob uvedbi gibljivega delovnega časa se seveda organizacijski predpis o delovnem času in disciplini (Ž —10) dopolni s spremembami, ki jih prinaša gibljiv delovni čas. Sprememba organizacijskega predpisa zadeva predvsem prihode in odhode z dela ter evidenco in kontrolo delovnega časa.
SPLOŠNO
Za vse delavce velja še naprej organizacijski predpis o delovnem času in delovni disciplini (Ž-10), ki pa se za delavce z gibljivim delovnim časom nekoliko dopolni oziroma spremeni.
— Zaradi različnih časov prihodov in odhodov z dela imajo delavci z gibljivim delovnim časom posebne tovarniške izkaznice, ki jih pokažejo pri vratarju. Delavci z gibljivim delovnim časom morajo izkaznice obvezno nositi s seboj, kajti delovno organizacijo je možno zapustiti pred rednim zaključkom delovnega časa samo z izkaznico.
— Prihode in odhode z dela registrirajo posebne ure.
— Najdaljši dovoljen delovni čas v enem dnevu je 12 ur.
— Gibljiv delovni čas dopušča tudi medmesečno izravnavo primanjkljaja oziroma presežka ur, prebitih na delu. Za primanjkljaj oziroma presežek je dovoljena tromesečna izravnava, kar pomeni, da se presežek oz. primanjkljaj izravnava v okviru treh mesecev.
— Dopustni presežek mesečnega delovnega č asa je 16 ur.
— Dopustni primanjkljaj mesečnega delovnega časa je 8 ur.
PRIHODI IN ODHODI ZDELA
DOPOLDANSKA IZMENA Normalni delovni čas ostaja še vedno od 6. do 14. ure.
Čas za prihod: 5.30 — 7.00 Obvezna prisotnost: 7.00 — 13.00
Čas za odhod: 13.00 — 17.00
POPOLDANSKA IZMENA Delovni čas je od 14. do 22. ure.
Čas za prihod: 13.00 — 14.30 Obvezna prisotnost:	14.30
-	21.30
Čas za odhod: 21.30 — 22.30
NOČNA IZMENA Delovni čas je od 22. do 6. ure.
Čas za prihod: 21.30 — 22.30 Obvezna prisotnost:	22.30
-	5.30
Čas za odhod: 5.30 — 6.30
Vsak prihod na delo po 7. uri za dopoldansko izmeno, po 14,30 uri za popoldansko izmeno in po 22.30 uri za nočno izmeno se šteje za zamudo in se ustrezno obravnava. Izjeme so določene v organizacijskem predpisu Ž —10.
Ko delavec pride na delo, vzame svojo registrirno kartico iz omarice na desni strani kontrolne ure in jo po žigosanju odloži na levo stran kontrolne ure. Tako je možna vidna kontrola števila delavcev na delu. Po zaključku dela se postopek s kontrolno uro ponovi v obratni smeri — delavec vzame kartico na levi strani in jo po žigosanju odloži na desno stran.
Delavec z gibljivim delovnim časom se ob vsakem prihodu oziroma izhodu iz delovne organizacije izven rednih zaključkov oziroma pričetkov dela (6. ura — 14. ura — 22. ura), čeprav so ti odhodi oziroma prihodi v okviru dovoljenih odklonov gibljivega delovnega časa, izkaže s posebno tovarniško izkaznico. Delavca brez izkaznice bo ob prihodu vratar vpisal med zamudnike oziroma mu ne bo dovolil zapustiti tovarne. Kontrola pričetka in zaključka dela poteka po organizacijskem predpisu Ž — 10; enako je tudi obravnavanje zamud. Prisotnost na delu prav tako kot doslej ugotavljajo administratorke enot, registrirne karte pa jim ob tem služijo za evidenco števila ur.
Delavci z gibljivim delovnim časom, ki delajo v izmenah in se pri strojih menjajo, lahko zapustijo delovno mesto in končajo delo šele takrat, ko ga zamenja delavec iz naslednje izmene. Za izjemne primere velja organizacijski predpis Ž —10.
IZHODI MED
OBVEZNO
PRISOTNOSTJO
V času obvezne prisotnosti lahko delavec z gibljivim delovnim časom zapusti delovno organizacijo samo z dovolilnico. Postopek za pridobitev dovolilnice in kontrolo izhodov je določen z organizacijskim predpisom
Ž-10.
— Službeni izhodi, pri katerih se delavec ne vrne v delovno organizacijo, morajo biti predhodno javljeni administratorki enote. Čas odhoda je v teh primerih 14. ura.
— Pogoji za zdravniški pregled ostanejo nespremenjeni.
— Privatni izhodi z nadomestilom osebnega dohodka se obravnavajo na enak način kot službeni izhodi.
— Privatni izhodi brez nadomestila osebnega dohodka naj bi z uvedbo gibljivega delovnega časa postali izjeme. Delavec zapusti delovno organizacijo s podpisano dovolilnico, vendar mora v tem primeru žigosati čas odhoda v kontrolni uri.
ZAMUDE IN PREDČASNI ODHODIZDELA
Eden izmed namenov ob uvedbi gibljivega delovnega časa je odprava opravičenih zamud in predčasnih odhodov z dela. Pravilo je, da se vse take zamude in predčasni izhodi časovno izravnavajo z delom izven obvezne prisotnosti v gibljivem delovnem času.
Postopek za obravnavo neopravičenih zamud in predčasnih odhodov in ukrepi za to so določeni z organizacijskim predpisom Ž —10. Zamuda oziroma predčasen odhod nastane v času obvezne prisotnosti.
Delavec mora žigosati kartico s časom prihoda in časom odhoda. Delavcu, ki na kontrolni kartici ne bo imel žigosanega časa odhoda, se šteje čas odhoda 13. ura, to je zaključek obvezne prisotnosti. Izjeme so službeni izhodi brez povratka, izhodi za obisk pri zdravniku in privatni izhodi z nadomestilom osebnega dohodka, vendar pa mora delavec o teh odhodih obvestiti administratorko enote.
DELO IZVEN REDNEGA DELOVNEGA ČASA
Delo izven rednega delovnega časa, potrebo in evidenco ureja organizacijski predpis Ž —10. Namen uvedbe gibljivega delovnega časa je tudi zmanjšanje števila nadur. Izredna dela, ki morajo biti končana v kratkem roku, tako lahko pokrivamo z rezervo in prerazporeditvijo delovnega časa v okviru gibljivega delovnega časa. V izjemnih primerih, ko je kljub gibljivemu delovnemu času potrebno delo izven rednega delovnega časa, se nadure pričnejo šele po zadnjem času za odhod. Za dopoldansko izmeno se nadure pričnejo ob 17. uri, za popoldansko ob 22.30 uri in za nočno po 6.30 uri.
Pozor! Pripravljeni: zdaj!
PERISKOP
3
ZAGOTOVITI VKLJUČEVANJE ŽENSK V SAMOUPRAVNO IN POLITIČNO DELOVANJE
Dobra dva meseca je od 8. marca. Vsa sredstva obveščanja so tedaj imela polne strani informacij, sklepov, priporočil pa tudi zagotovil o razbremenitvi delovne žene. In nato je vse utihnilo. Bo »mir« do naslednjega 8. marca? Ne bi smel biti — problemi delovne žene bi morali biti obravnavani na sleherni seji organov samoupravljanja in družbenopolitičnih skupnosti. Zato tudi ta prispevek.
V spreminjanju družbenoekonomske vloge in položaja žensk v združenem delu in v družbi kot celoti so doseženi veliki rezultati. Zenske predstavljajo tretjino od skupnega števila zaposlenih v družbenem sektorju, z vsakim dnem pa raste število žensk, ki se žele zaposliti.
Dve tretjini zaposlenih žensk ima najmanj končano osemletko ali srednjo strokovno izobrazbo. Zenske vse bolj sodelujejo na vseh ravneh samoupravnega in političnega odločanja in njihova razredna zavest je vse močnejša. To so nekatere od splošnih ugotovitev Predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije in Predsedstva konference za vprašanja družbenega položaja žensk v Jugoslaviji
Vendar pa je še dosti problemov, vezanih za položaj žena v
Izhajajoč iz Zakona o združenem delu in iz dogovorov vseh organiziranih subjektivnih sil v okviru SZDL sta Predsedstvo sveta sindikatov in Predsedstvo konference žensk Jugoslavije sprejela sklepe o nadaljnjem prizadevanju teh organizacij za hitrejše reševanje aktualnih problemov položaja žena. Med sklepi je zapisano naslednje:
— Vse sindikalne organizacije in organizacije žena se morajo stalno prizadevati za najširše vključevanje žena v samoupravne in vsakodnevne politične aktivnosti; zastopanost žensk v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah naj bo sorazmerno njihovemu delu v materialni proizvodnji, delu v organih samoupravnih interesnih skupnosti in mestnih skupnosti.
— Pri uresničevanju politike zaposlenosti in zaposlovanju žena, posebej v organizacijah združenega dela, pri zagotovitvi enakih možnosti za zasedbo delovnih mest, je treba v programih zaposlovanja v osnovnih organizacijah zagotoviti hitrejše in enakomernejše zaposlovanje žensk na vseh delovnih mestih in v vseh panogah.
— V samoupravnih aktih je treba zagotoviti dosledno spoštovanje dogovorjenih načel in
naši samoupravni družbi. Zenske na primer v glavnem delajo v nizko akumulativnih panogah in na manj kvalificiranih in manj odgovornih delovnih mestih. Nezadostno je tudi število žena, ki so vključene v samoupravno in družbenopolitično življenje.
Majhno je število žena na vodilnih mestih v organizacijah združenega dela pa tudi v družbi kot celoti. Zenske se izobražujejo za ozek krog poklicev — to pa otežkoča njihovo uveljavljanje pri vsakem delu. Počasi se rešujejo pravi načini skrbstva in stroškov materinstva. To negativno vpliva na položaj zaposlenih žensk, zato so še pojavi malomeščanstva, zaščitniškega in tehnokratsko-ekonomičnega reševanja problemov zaposlenih žena.
prednosti ter onemogočiti odločitve, ki neenakopravno obravnavajo ženske pri zaposlovanju (zahtevan spol v razpisih, zahteva posebnih zdravstvenih potrdil).
— S sistemom poklicne usmeritve in usmerjenega izobraževanja je treba zagotoviti odpravo klasične delitve na moška in ženska opravila in izbrati enake možnosti strokovnega izpopolnjevanja žensk.
— Z nagrajevanjem po rezultatih dela onemogočati formalne kriterije (delovno mesto, kvalifikacija, naziv, strokovnost), ki se posebej neugodno odražajo na osebnih dohodkih zaposlenih žena.
— Odločneje se je treba prizadevati za izboljšanje delovnih pogojev in zaščite delovnega
okolja, posebej pri zaščiti žensk za zagotovitev uresničevanja njene funkcije materinstva. To je treba natančno obdelati v normativnih aktih organizacij združenega dela. Pri tem je treba upoštevati strokovna in medicinska mnenja.
Vprašanje nočnega dela žena je širšega pomena in se ne more omejiti samo na prepoved dela v nočni izmeni. Dolžnost in odgovornost vseh sil, predvsem pa še sindikata, je ureditev delovnih pogojev in zaščite pri delu v vseh izmenah. S tem se bodo problemi nočnega dela žena vedno bolj odpravljati. Za vsak konkreten primer je treba sprejeti programe reševanja delovnih pogojev v nočni izmeni — predvsem varstvo otrok, zagotovitev družbene
prehrane, prevoze itd. Delavke z majhnimi otroci sploh ne bi smele delati ponoči.
Pomembno je zlasti prizadevanje organov in organizacij sindikata — v velikih industrijskih središčih — pri reševanju vseh vprašanj, ko je ženska prezaposlena — neustrezno varstvo otrok pa izrazitejše.
Predsedstvi sta ugotovili, da je pri vsem tem nujno prizadevanje vseh samoupravnih in družbenih dejavnikov, da bo zagotovljena širša družbena solidarnost pri kritju stroškov, posebej materinstva, za rešitve v postopnem osvobajanju zaposlene ženske v organizacijah združenega dela.
Informator, Svet ZSJ
REZULTATI AKCIJSKEGA PROGRAMA V TOZDU ENERGETIKA
Kljub temu, da smo o rezultatih akcijskih programov v letu 1976 v sredstvih obveščanja že pisali, menimo, da zaslužijo posebno pozornost tozdi, ki so na tem področju dosegli lepe uspehe.
Sodelavci v tozdu Energetika so se že vrsto let zavedali, da je poraba energije v Savi prevelika in da je treba ukreniti vse potrebno za zmanjšanje le-te. Toda akcija je bila uresničljiva šele potem, ko so delavci v Energetiki lahko posegli na področje toplotnih naprav na samih proizvodnih strojih. Ureditve in predelave, ki so se začele v letu 1976 in se letos nadaljujejo, so pokazale, da so se te rekonstrukcije izplačale.
Tako so v tozdu Energetika dosegli skupen prihranek na tehnološki pari v letu 1976 v višini 8.971.665 din, kar je vsekakor prispevalo k izboljšanju gospodarskega položaja celotne Save.
Poraba oz. prihranek pri porabi pare in goriv nazorno prikazuje spodnja tabela.
SPECIFIČNA PORABA ENERGIJE TAP + TT!
poraba mazuta obril Iton)
povpr. letna por.
poraba premoga Iton)
J i jj i.. I I
K 2 3	4	5 6 7
H i---------------- 7575 -
9 10 JI 12
4
VESTI IZ RUME
ŽIVLJENJE PREBIVALCEV RUME
/>/VVN/VX'VVVX'VV'V'VVlVVVN/V^V'VX'VV'VVVV>/V,VVN/VV'VV'VVV,VVVV,VVV'V%/*V'\/VVV^/‘*
5 PROBLEMATIKA ZBIRANJA RABUENIH AVTOPLAŠČEV
S V zadnjem času postaja vse bolj pomembno vprašanje, kako zago-
<	toviti zadostno količino rabljenih avtoplaščev — uporabnih za protek-z tiranje (obnovo). Dosedanji način zbiranja in preskrbe je zelo težak,
>	ker 90 % rabljenih avtoplaščev uporabniki uničijo, zavržejo ali pa izvo-s zijo. Pri nas namreč ni predpisa o ravnanju z rabljenimi avtoplašči.
<	Da bi rešili te številne težave, je bil konec marca v Beogradu širši ? posvet. Organiziral ga je PKJ — odbor za sekundarne surovine.
>	Na sestanku so bili proizvajalci obnovljenih avtoplaščev iz Saraje-s va, Ljubljane, Škofje Loke, iz Beograda in Čičevca, Ptuja, Čačka, c Rume, iz Poslovnega združenja Guma Beograd. S strani zbiralcev
>	avtoplaščev pa so bili na posvetu predstavniki Dinosa (Ljubljana), ? Tehnogasa — In osa (Beograd), Poslovnega združenja Inot in predstav-
<	niki sekretariata za tržišče in cene.
c Na sestanku je bilo povedano, da je v Jugoslaviji okoli 20 organiza-? cij združenega dela, ki protektirajo in obnavljajo avtomobilske in S druge plašče — vključujoč tudi tiste, ki so v sestavi avtotransportnih s podjetij. Vse skupaj pa izkoriščajo komaj 50 % skupnih zmogljivosti — z zato, ker nimajo dovolj kvalitetnih rabljenih plaščev.
>	V razpravi je tudi rečeno, da je od skupne količine na novo izdela-S n ih avtomobilskih plaščev in izrabljenih na vožnjah — le 25 % protekti-
<	ranih. V razvitih državah ta odstotek presega številko 30.
z Razlogi za nizko potrošnjo obnovljenih avtoplaščev so naslednji:
>	— nezaupanje potrošnikov v kvaliteto,
s — navada, da rabljene avtoplašče shranijo,
<	— pomanjkanje tehnične in ekonomske kulture,
z — pomanjkanje garancije proizvajalcev, da je obnovljen avto-S plašč enako uporaben.
s Na sestanku so bili sprejeti naslednji sklepi: z — Odbor za sekundarne surovine PKJ in svet za gumarstvo z bosta obnovila zahtevo (z dne 26. 12. 1976), da se spremeni režim S uvoza in izvoza rabljenih avtoplaščev.
<	— Od pristojnih organov se zahteva izvajanje zakona o var-z nosti prometa.
>	— Povečati je treba propagando o vrednosti in kvaliteti ob-s novljenih avtoplaščev (pristopne cene, garancijo, ki je kupci no-
<	vih avtoplaščev ne dobe).
z — Najti je treba ustrezno tehnologijo uničevanja neuporab-
>	nih starih avtoplaščev (za varstvo okolja); za to je treba določiti
S tudi izvajalca.	D. Vujakovič
POSPEŠITI ZAPOSLOVANJE MLADIH
Ruma je ena od najstarejših naselbin v Panonski nižini. Arheološke najdbe kažejo, da je bilo na tem kraju že v mlajši kameni in v bakreni dobi naselje. Prvi zapiski o mestni sredini segajo v začetek 17. stoletja, medtem ko sta bili že v 18. stoletju v Rumi dve gimnaziji.
Prvega maja 1919. leta je bila v Rumi ustanovljena partijska organizacija — prva v Sremu. Leto dni kasneje je Duro Salaj osnoval tudi sindikalno podružnico, ki je štela 300 članov. Istega leta so komunisti prvič dobili večino glasov na volitvah v občinsko upravo.
V	Rumi je bil leta 1938 ustanovljen mestni komite KP, ki je bil hkrati sreski komite KPJ.
Med drugo svetovno vojno je bila Ruma partizansko zbirališče in središče upora. Veliko prebivalcev Rume je žrtvovalo svoja življenja, saj so bili v vrstah NOV že prve dni upora.
V	neposredni bližini Rume je znana izletniška točka Barko-vac. Tukaj je največje umetno jezero v Vojvodini, malo naprej pa tudi zadnji mlin na Borkova-čkem potoku.
Ruma je edino mesto na svetu na 45. vzporedniku — točno na pol poti med ekvatorjem in severnim tečajem.
Skladno z razvojem mesta se je razvijalo tudi kulturno umetniško življenje prebivalcev Rume. V Rumi je bilo ustanovljeno prvo Srbsko pevsko društvo. Leta 1921 je prevzel vodstvo pevskega društva Bogoljub Trtica, ki je bil od 1941 leta profesor na rumski gimnaziji. Bogoljub Trtica je plodno deloval celo desetletje in tedanje Srbsko pevsko društvo — danes njegovo tradicijo nadaljuje mestni mešani zbor Branimir Markovič — je imelo doma in na gostovanjih vrsto zelo uspelih koncertov. Enako lahko trdimo tudi za sedanji mešani zbor.
1916. leta so v Rumi ustanovili tudi prvi tamburaški orkester. Glasbeno društvo so imenovali
Neven, sestavljali pa so ga dijaki rumske gimnazije pod vodstvom Mila Vučkoviča in z vsestransko pomočjo profesorja Bogdana Stojanoviča. Leta 1924 je vodstvo tamburaške družine prevzel Žarko Cvejič, tedaj maturant, kasneje prvak beograjske opere.
Tradicijo glasbenega društva nadaljuje Kulturno prosvetno društvo Matija Gubec pod vodstvom Žarka Škariča. Kulturno prosvetno društvo uspešno deluje že pol stoletja. O uspehih pričata dve zlati plaketi, ena s srečanja otroških orkestrov Vojvodine v Novem Bečeju, druga pa z KIL festivala glasbenih društev Vojvodine v Rumi.
V Rumi uspešno deluje folklorni ansambel KUD Branko Radičevič. Folkloristi so lani na srečanju glasbenih društev Vojvodine osvojili srebrno plaketo.
Zora Turcinovič
DELO SVETA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA
Za boljše delo in izvrševanje nalog, za spoštovanje delovne in tehnološke discipline so organi upravljanja, organizacije ZK in sindikata sprejeli ustrezne sklepe.
Soglasno je bilo sprejeto stališče, da se morajo delavci bolj prizadevati na svojih delovnih mestih in bolj spoštovati delovno in tehnološko disciplino. Pri tem je bilo tudi opozorjeno, da je v nasprotnem potrebno disciplinsko ukrepati.
Svet za medsebojna razmerja tozdov Regenerat, Ebonit in SDS je med 13. in 15. aprilom letos obravnaval prijavljene primere nediscipline.
Največ prijav je bilo takih, ko so delavci odklonili izpolnitev delovne naloge, potem zaradi neopravičenih izostankov in zaradi delovne ali tehnološke nediscipline. Izrečenih je bilo 14 opominov, 10 ukorov in 1 izključitev.	Dušan Božič
Vloga ZSMS pri nadaljnjem samoupravno socialističnem utrjevanju družbenoekonomskih odnosov, zaposlovanju mladih, proslavljanju jubilejev tovariša Tita, organizaciji in spremljanju Titove štafete, volitve podpredsednika občinske konference ZSM — to je bila vsebina seje občinske konference ZSM Ruma. Največ pozornosti je pri delegatih vzbudila razprava o nezaposlenosti mladih. O tem je največ razpravljal sekretar samoupravne skupnosti za zaposlovanje Zlatomir Joksimovič.
Največ težav pri zaposlovanju mladih povzročajo tozdi s svojo zaprtostjo. Razpisi so pogosto neugodni za mlade. Od kandidata npr. zahtevajo da je odslužil vojaški rok in da ima določene delovne izkušnje. Izrazil je še misel, da šolski sistem ni ustrezen, ker izobražuje kadre, ki jih je že preveč. V evidenci samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje je npr. 128 gimnazijcev, 31 natakarjev, 20 avtomehanikov itd.
Zaposlitev teh ljudi je možna le s prekvalifikacijo, precej nezaposlenih pa sploh nima kvalifi-
kacije. Zato bo potrebno organizirati izobraževanje in samoupravna interesna skupnost bo pri tem vsestransko pomagala, da se čim večje število delavcev ustrezno usposobi. V kratkem bo izdana brošura kot pomoč mladim pri izbiri poklicev.
Krivdo za svoj položaj pogosto nosijo nezaposleni sami. To potrjuje primer, ko je Agroruma iskala določeno število nekvalificiranih delavcev. Poslali so 600 vabil — odzvalo pa se je vsega 40 delavcev; od teh pa jih je samo 20 sprejelo delo. Na koncu pa jih je sploh ostalo samo nekaj.
Na omenjenem sestanku je Mihalj Balog, predsednik ZSM Ruma poudaril, da se mora mladina v celoti vključiti v reševanje problemov nezaposlenosti.
Soglasno je bil sprejet program proslav Titovih jubilejev, sprejema Titove štafete in navdušeno podprt predlog, da tovariša Tita tretjič imenujejo za narodnega heroja.
Za podpredsednika občinske konference ZSM Ruma je bil izvoljen delavec Pobede Dušan Stupar.	Dušan Božič
Na mestu, kjer je nekdaj stala cerkev sv. Martina (med Merkurjevo jamo, Kurivom in avtobusnim postajališčem pri Iskri), te dni izkopavajo arheologi zaradi gradnje cestnega križišča pri Iskri. Podrobneje o izkopavanjih v eni izmed naslednjih številk. Dosedanja izkopavanja so bila izredno uspešna in so med drugim dokazala neprekinjeno življenje (ali bolje rečeno pokopavanje pokojnikov) od časov Rimljanov do poznega srednjega veka, ko so morali cerkev in pokopališče zaradi pogostih poplav opustiti.
\____________________________________________________________________y
TU MED MAMI
5
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA V PRAKSI
(NE) USPELA AKCIJA
»Obiskovalci« so med svojim ogledom prizadevno slikali naš proizvodni proces in strojni park. Zgornja fotografija je ena izmed mnogih, ki je bila posneta v Tovarni tehničnih izdelkov in Tovarni avtopnevmatike.
O družbeni samozaščiti smo v našem glasilu že pisali in nemalokrat poudarili, da so nosilci te pomembne funkcije v naši skupnosti vsi delovni ljudje in občani.
Pred kratkim smo na javni tribuni, organizirala jo je mladinska organizacija, ugotavljali, da je naša takoimenovana varnostna kultura premalo razvita ter da posvečamo premalo pozornosti dogajanjem okoli nas.
Z namenom, da bi opozorili na pomanjkljivosti, je oddelek za informiranje v sodelovanju z oddelkom za zavarovanje delovne organizacije organiziral akcijo, ki smo jo imenovali »kdo hodi po tovarni?«
Da bi akcija čim objektivneje prikazala resnično stanje pri nas, smo k sodelovanju povabili delavce Gorenjskega tiska, ki so imeli v akciji vlogo obiskovalcev.
V	sredo, 18. maja, se je ob 13. uri pričel »pohod« po tovarni tehničnih izdelkov. Tov. Resman Janez, Pezdevšek Aleksander in Urban-ček Franc iz Gorenjskega tiska so sami, seveda s fotoaparatom, pričeli z ogledom proizvodnega procesa v tozdu Prevleke valjev ter nadaljevali v tozdu Cevarna. Z nekaterimi našimi delavci so se pogovarjali, spraševali to in ono in med tem slikali stroje in ljudi. Nikomur se ni zdelo potrebno vprašati, kaj ti ljudje počno v proizvodnji, ali imajo dovoljenje za slikanje in kdo od Savčanov jih vodi po proizvodnih oddelkih.
V	tozdu Stiskani izdelki pa se je zataknilo. Tov. Lopatič in tov. Homar sta opazila »obiskovalce« in jih napotila iz oddelka ter hkrati o njih obvestila oddelek za zavarovanje delovne organizacije. »Obiskovalci« so nato zapustili tovarno tehničnih izdelkov in se odpravili v avtopnevmatikarno.
Ogledali so si in tudi fotografirali posamezne dele proizvodnje, tudi tiste, ki jih »skrbno« pazimo, ne da bi jih kdorkoli vprašal, kdo so in kaj delajo v proizvodnji.
Čeprav niso obiskali vseh tozdov, lahko trdimo, da bi bila tudi drugod enako porazna slika.
Tuji ljudje hodijo po tovarni, kot bi si ogledovali kakšne turistične zanimivosti, slikajo strojni park, sprašujejo o posameznih fazah proizvodnje, mi pa govorimo o družbeni samozaščiti in o tem, kakšno vlogo ima sleherni delavec med nami.
Akcija je pokazala, da se svoje vloge v družbeni samozaščiti premalo zavedamo, saj bi moral sleherni delavec, ko je videl »obiskovalce« in fotografiranje brez spremstva, o njih obvestiti odgovorne delavce ali jih vsaj vprašati, od kje so in s čigavim dovoljenjem so v proizvodnji. Čeprav je bila to samo vnaprej pripravljena akcija, ne smemo pozabiti, da se nam to lahko v resnici zgodi, pa ne samo ogled in slikanje, če ne bo sleherni izmed nas bolj pozorno spremljal dogajanje v sredini, kjer dela in živi.
Peter Bogataj
Bralec naj pozorno sledi zaporedju slik, ko je tuj obiskovalec pripravil fotoaparat ter neovirano slikal vse okrog sebe, ne da bi ga kdorkoli »oviral« pri tem. Tudi pri pregledovanju polizdelkov in izdelkov so imeli popolnoma mir.
6
NAŠ RAZGOVOR
JURIJ
DRUŠKOVIČ
avtoplašč omogoča vozilu, da pridejo do izraza vse njegove dobre vozne lastnosti.
Elektronika je pri zagotavljanju in ugotavljanju kvalitete za sodobno zasnovan avtoplašč nadvse pomembna.
Elektronska oprema regulacijskih enot proizvodnih strojev
S sistematičnim razvijanjem in nameščanjem kontrolnih sistemov, z uvajanjem sodobnih kontrolnih metod in meritev ter širjenjem pojma kakovosti smo dosegli stopnjo celovite kontrole kakovosti. To pomeni, da danes zasledujemo kvaliteto od snovanja proizvoda pa vse do upo-
0 KVALITETI NAŠIH IZDELKOV
Tov. Druškovič, porabniki bolj ali manj vedo za dobro kvaliteto naših izdelkov. Ali lahko poveste, na čem pravzaprav temelji tako mnenje?
Sava Kranj je bila v Jugoslaviji med prvimi podjetji in prvo podjetje v gumarski stroki, ki je pričela sistematično spremljati kakovost svojih izdelkov. Ta začetek sega v leto 1962, ko smo pričeli uvajati sodobne metode pri kontroli kvalitete. Spoznali smo, da proizvodnja s svojim vedno večjim tempom in vse večjim številom visoko produktivnih strojev ne trpi več odstopanj v kvaliteti.
kupcev smo ugotovili, da smo se z našo kvaliteto vključili v vrsto evropskih oziroma svetovnih proizvajalcev avtopnevmatike.
Dobro mnenje kupcev o naši avtopnevmatiki prav gotovo ni odraz propagande, ker se nismo posebej trudili, da bi kvaliteto prikazovali na papirju. Javno mnenje o dobri kvaliteti naših izdelkov se je torej oblikovalo na osnovi mnenj posameznikov in na osnovi medsebojne izmenjave informacij.
Tudi v naprej si bomo prizadevali za poštene odnose proizvajalec—kupec.
Metod ugotavljanja kakovosti izdelkov je prav gotovo
Del kontrolnega pulta stroja za vlečenje gumenih plošč
Na osnovi povratnih informacij, ki nam jih omogoča sistem spremljanja, kakovosti smo lažje načrtovali in razvijali nove proizvode (avtomobilske plašče) pri katerih smo stalno višali njihovo kvaliteto.
Na osnovi spremljanja potreb tržišča smo načrtovali kvaliteto vedno nekoliko dlje, kot pa so bile trenutno zahteve. Tako smo prvi v državi osvojili proizvodnjo radialne pnevmatike za osebne in tovorne avtomobile. Prvi v državi smo tudi osvojili proizvodnjo radialnih plaščev z jeklenim kor-dom.
Ob uvrstitvi teh proizvodov na tržišče in glede na zadovoljstvo
in merilnih naprav nam omogoča točne nastavitve in točne meritve s pomočjo katerih zagotavljamo enakomernost izhajajoče kvalitete avtoplaščev. Na ta način se vedno bolj izključuje osebno ocenjevanje pregledovalca avto-plašča.
Na primer, pri vsakem radialnem plašču, ki gre za tržišče v prodajo, se izmeri elastičnost in geometrijska točnost. Z rentge-niziranjem plaščev pa ugotavljamo pravilnost oblike nosilnega orodja in še morebitne pojave raznih tujih teles in razslojevanja med sestavnimi elementi.
Na osnovi teh ugotovitev plašče klasificiramo v ustrezne kvalitetne razrede.
Sredstva obveščanja Savi priznavajo veliko kvaliteto, pravzaprav evropsko kvaliteto naših izdelkov. Ali je temu primerna tudi naša prodaja na tržiščih, kjer nastopajo najbolj znane svetovne firme.
V našem proizvodnem procesu imamo elektronske naprave vključene v posamezne faze procesa izdelave plaščev, kot npr. elektronska regulacija mešalnih strojev, strojev za gumiranje nosilnih armatur in strojev za proizvodnjo ostalih gumenih sestavnih delov. Enako imamo tudi že močno zastopano elektroniko pri raznih elektronskih napravah in instrumentih za kemijsko in fizikalno kontrolo surovin in polizdelkov.

rabe izdelka. Ker imamo na ta način proizvodnjo »v rokah«, nam to omogoča, da se v celoti uspešno vključujemo na svetovni trg in smo tako sposobni zdržati konkurenco na tem trgu.
Dokaz tej trditvi je dejstvo, da dobavljamo našo pnevmatiko že nekaterim svetovno znanim proizvajalcem avtomobilov, kot so Wolkswagen, Avdi —NSU ur SAAB. V Savi izdelana pnevmatika se pojavlja na tržiščih ZRN, Belgije, Holandije, Danske, Švedske, Italije, Anglije, Egipta, Irana in ZDA.
S tem, da je kvaliteta pravilno in v zadostni meri kontrolirana, vemo v vsakem trenutku, kaj dajemo iz rok. Tako kupcem naše pnevmatike zagotavljamo kvaliteten proizvod in ustrezno protivrednost za njihov denar.
Opozoriti pa moram, da se lahko zgodi, da »uide« na trg izdelek z napako. Žal se to dogaja vsem proizvajalcem na svetu, v vsaki industrijski panogi. Sistem kontrole, ki bi zagotovil, da na trg ne bi prišel slab proizvod, bi bil dražji od proizvodnje.
Iz statističnih podatkov o reklamacijah naših plaščev je razvidno, da je le teh v poprečju okoli 0,15 % na proizvedeno količino. Do nedavnega pa je bilo v industriji pnevmatike še ustaljeno mnenje, da se šteje kot dobra tista proizvodnja, ki ima reklamacij manj kot 3 %. Tudi ta podatek potrjuje, da je naša pnevmatika primerno kvalitetna.
veliko, vendar pa mnogi bralci ne vedo, da določene izdelke pri nas kontroliramo z najsodobnejšimi elektronskimi napravami. Ali poveste, katere izdelke tako kontroliramo in kaj pri njih ugotavljamo?
V Savi ugotavljamo kvaliteto avtoplaščev z najsodobnejšimi metodami, ki pa se trenutno v svetu zelo hitro izpopolnjujejo. V zadnjem času daje tudi avtomobilska industrija vse večji pomen kvaliteti avtoplaščev, kar v preteklosti ni bilo v taki meri. Zavedati se moramo, da je avtomobilski plašč med najpomembnejšimi elementi avtomobila. Šele pravilno izbran in kvaliteten
Kontrola radialnih plaščev za osebna vozila — sile in geometrija
Ml MED SEBOJ
7
POGOVOR S SAVCANOM: KAREL BAJD
OD DIPLOME DO DIPLOME
18. maja je iz Kranja odpotovala celotna folklorna skupina Sava. V Beogradu bodo skupaj z drugimi folklornimi skupinami vadili enoten nastop za 25. maj — dan mladosti. Nastop bo na centralnem stadionu JLA, prenašale pa ga bodo vse televizijske mreže.
Članek na temo o izobraževanju je bil prvotno povsem drugače zasnovan. Nameraval sem dobiti informacijo o sklepih o osnovnem izobraževanju in ravno sem se o tem pogovarjal s tovarišico Pevčevo — ko je prišel mimo tovariš Karel Bajd.
»O njem piši, o njem« se je veselo izmuznila. In ostala sva sredi poti. In se hitro domenila za pogovor. Čez nekaj dni sva se našla in se pogovarjala. Takole.
— Začniva, prosim, z osnovnim vprašanjem: Kdaj si prišel v Savo?
V	Savo (bivši Standard) sem prišel skoraj točno pred dvanajstimi leti — 3. maja 1965.
— Kje pa si tedaj pričel delati?
V	umetnem usnju kot izmenski delovodja. Tedaj sem imel končano srednjo tehnično šolo, kemijski oddelek.
— Kaj se nisi kmalu po prihodu v Savo vpisal na višjo šolo za organizacijo dela v Kranju?
Štiri leta sem delal v Standardu, potem pa sem se vpisal. Po dveh letih in pol sem študij končal. Nekaj mesecev preje sem bil premeščen v oddelek za študij dela. Torej sem bil pri umetnem usnju sedem let, tri leta sem delal na tri izmene, potem pa samo dopoldne na delovnem mestu delovodja izdelave past.
— Zgleda, da nisi bil še zadovoljen, ko si končal prvo stopnjo?
Ja človeka sili in si želi, da še globlje spozna organizacijske probleme.
— Mar nimaš zdaj pravzaprav tri čisto različne poklice?
Ne, čisto različni niso. Na višji šoli sem študiral poslovno organizacijsko smer, na Višji eko-nomsko-komercialni šoli pa orga-nizacijsko-ekonomsko smer, to se pravi nadaljevanje prvostopenjskega študija.
— Kolikor vem, si za diplomsko delo vzel razvojno tehnološko funkcijo v Savi. Pa meniš, da bodo to delo pri nas uporabili?
Jaz menim, da ga je mogoče uporabiti. Vsaj delno, ker so opisani praktični in teoretični primeri, nekateri pa so le nakazani. Organizacija ni recept, ni nekaj stalnega. Pravijo, organizacija je takšna, kakršni so ljudje v njej — seveda z upoštevanjem določenih pravil, zakonitosti. Reševanje organizacijskih problemov bi moralo biti stalno, kontinuirano delo — ne pa le občasne akcije posameznih strokovnih delavcev ali služb.
— Malo preje si dejal, da je pri odločitvi za izredni študij potrebno urediti tudi nekatere pogoje. Je bila tvoja družina prikrajšana zaradi študija?
Človek zmore veliko — če ima voljo. Seveda pa je treba nekako vse povezati med seboj, čas razporediti čimbolj racionalno. Pa kljub temu so otroci vsaj delno prikrajšani, medtem ko žena nosi precejšnje breme. Toda, če se človek odloči, potem je treba iti naprej. Jaz sem naprimer študiral tako, da sem šel takoj po službi na kosilo in ob pol štirih popoldan sem bil že v študijski knjižnici. Tam sem se učil do sedmih, pol osmih zvečer.
— Torej ti je tudi žena stala ob strani?
Je in tudi jaz sem se zavedal moralne odgovornosti. Če sem bil torej odsoten, sem se zares učil — ne pa sprehajal po mestu.
— Ali lahko poveš, kakšen je najboljši način študija?
Najlaže je, če se skupaj uči skupina, ki je po volji in sposobnosti približno enotna, enaka. Najtežje je, če ostaneš sam in zaostaneš.
— Ali ste imeli pri študiju vso ustrezno literaturo?
Mislim, da je v tem pogledu Visoka ekonomsko-komercialna šola zelo dobro organizirana. Pred predavanji so bile na razpolago skoraj vse knjige v posebnem oddelku neke ljubljanske knjigarne.
— Kakšen pa je bil odnos do tvojega študija v tovarni?
Lahko rečem, da sem imel vse možnosti in pogoje: študijski dopust, šolnina ... Menim, da Sava daje dovolj možnosti vsakemu, ki hoče študirati (seveda resno). Pri tem gre le za voljo in vztrajnost.
— Pa tvoji načrti za prihodnost?
Iz pridobljenega znanja bi rad prenesel čimveč v praktično delo.
Še o tem in onem sva jo rekla s tovarišem Bajdom, navezala na eno ali drugo področje dela in življenja v Savi in nasploh. Vendar pa se mi zdi, da je že s tem, kar je zapisanega — dovolj povedano:	izredni	študij ni
lahak. Potrebno je veliko volje, resnosti pa tudi razumevanja. Toda, zadovoljstvo nad uspehom je toliko večje.
Tovarišu Bajdu iskrene čestitke k opravljeni diplomi na Visoki ekonomsko komercialni šoli Univerze Maribor.
Jošt
MED PRIJATELJI
JANEZ ANŽIČ V BANJA LUKI
V dneh od 18.4. do 21.4. je bila Banja Luka gostiteljica srečanja mladih iz pobratenih mest Jugoslavije. Kranj je zastopalo 11 delegatov, iz delovne organizacije Sava pa je bil tov. Janez Anžič, zaposlen v KET kot strugar. Kot edinega predstavnika iz naše delovne	organizacije	smo	ga	za-
prosili za krajši razgovor.
— Kdo so udeleženci teh srečanj in kakšen program pripravijo gostitelji?
Mladi prihajajo iz vrst športnikov, ki tekmujejo v namiznem tenisu in šahu, kulturno področje sestavljajo pesniki, glasbeniki in podobno, v tradicionalni sestav	pa spadajo	še strugarji.
Med sabo se pomerijo v praktičnem	programu	pa	tudi	v
teoriji.	Teoretični	del	je	bil
zame precej težji, saj vsega nisem razumel, pa tudi vprašanja so
bila dokaj zahtevna, saj so zajemala celotno kovinarstvo.
— Kako je potovala kranjska delegacija, kako so vas sprejeli?
Iz Kranja smo odpotovali v ponedeljek 18.4. zjutraj ob 6. uri s 3 osebnimi avtomobili. Ob prihodu v Banjo Luko smo se sešli z ostalimi udeleženci in se porazdelili po skupinah. Ker prvi dan ni bil predviden za nobeno resnejše delo, ampak le spoznavanju, si je naša skupina med drugim ogledala tovarno Univerzah Prenočevali smo v hotelu Palas, kjer smo imeli tudi hrano.
Drugi dan, ki je bil povsem izpopolnjen z delom v skupinah, smo izkoristili še za ogled mesta. Bili smo pri spomeniku mesta, ki ga zaradi neustreznega materiala najeda zob časa, nek prvoborec pa nam je govoril o zgodovini in vstaji mesta.
— Kako se je odrezala na tem srečanju kranjska delegacija?
Z uspehi in letošnjo udeležbo smo zadovoljni. Predstavnik Kranja je bil v namiznem tenisu prvi, pri šahu pa smo premagali velemojstra. V skupini 11 strugarjev, ki so tekmovali, pa sem jaz zasedel 3. mesto. Prvim v posameznih panogah so podelili pokale, ostalim pa priznanja.
— Kakšen pomen ima tako srečanje?
Sami smo doživeli, da tako srečanje pomeni zbliževanje mladih iz vse Jugoslavije. Ni napetosti med narodnostmi, na vsakem koraku se čuti bratstvo in enotnost.
So pa še precejšnje razlike pri njih. Medtem ko so centri mesta z gospodarske in kulturne strani podobni našim, pa vasi zaostajajo. Pri nas se podeželje staplja z mestom, v sosednjih republikah pa je še veliko razlik. Tudi osebni dohodki so precej nižji, kot smo jih navajeni pri nas.
Prihodnje leto bo srečanje pobratenih mest v Makedoniji, leta 1980 pa jih bomo povabili v Kranj.
— Kakšne vtise ste dobili o prebivalcih?
Lahko rečem, da so drugačni od nas: znajo biti bolj gostoljubni in prijazni, odprti so po značajih, česar pa mi skoraj ne znamo.
RAZNO
8
O RELIGIJI
V našem glasilu smo v nekaj nadaljevanjih objavili sestavke Franca Šetinca o socialističnih silah, religiji in klerikalizmu, o čemer je bilo tudi v drugih sredstvih javnega obveščanja in literaturi veliko napisanega.
Kljub temu menimo, da se še vedno pojavljajo najrazličnejša mnenja, nerazumevanja, napačne razlage itd. o tem občutljivem vprašanju, ne nazadnje zato, ker se o religiji večkrat pogovarjamo z zadržki ali pa se razgovorov zaradi neznanja izogibamo.
Napotili smo se med sodelavce, da bi zvedeli njihovo stališče do religioznosti, vplivu le-te na vključevanje delovnih ljudi v družbene aktivnosti ter o vzrokih, ki povzročajo pripadnost religiji.
Duhovna sfera človeka vidi cilje, tolažbo, izhode v različnih idejah in vzorih, ki so nosilci idej. Pogosto je možno ugotoviti, da družbena (vsakodnevna) aktivnost posameznika ni odvisna od splošne idejne pripadnosti. Religija ima svoje korenine v zgodovini kar lahko pomeni, da je tudi pripadnost dialektičnega značaja.
Vsekakor pa se pomen religije spričo sodobnega razvoja sveta zmanjšuje. To zmanjševanje pa je odvisno tudi od praktičnih vrednot marksizma, ki v nekaterih državah še daleč ni takšen kot je bil proklamiran.
Če primerjamo rimsko-katoliško vero s tisočletno tradicijo in našo družbeno ureditev, staro 30 let, vidimo, da smo se v tako kratkem času uveljavili bolj kot je cerkvi uspelo v tisočletju.
Prilagajanje novim razmeram, osvoboditev človeka, njegovo vključevanje v samoupravno socialistično družbo in tudi vedno boljša organiziranost je vzrok, da tudi pri nas religija nazaduje, da ostaja in živi le zaradi tradicije in tistih njenih novih pripadnikov, ki jim naša pot ni všeč ali niso sposobni biti svobodni.
Kljub temu, da je cerkev ločena od države, se ponekod še vedno kaže njen odklonilni negativni vpliv na delo vernikov v družbenopolitičnih organizacijah, kjer jih je malo, razen v krajevnih skupnostih ob akcijah ali v gasilskih društvih, kjer družbena osveščenost ne pride toliko do izraza.
Do religije nimam svojega stališča. Menim, da ima cerkev še precejšen vpliv na vasi, kjer starši svojih otrok ne pustijo, da bi družbenopolitično delali, ker menijo, da jih v raznih organizacijah prepričujejo proti cerkvi.
Tudi pomanjkljiva aktivnost družbenopolitičnih organizacij na terenu omogoča cerkvi večjo aktivnost.
V delovni organizaciji ni razlik med vernimi in ateisti.
♦♦♦♦♦♦♦
Vera ni ovira za družbenopolitično dejavnost posameznikov razen v primerih, ko hočejo posamezniki vero izkoriščati za dosego svojih ciljev. Pri nas je vera v upadanju, čeprav ima na vasi še precejšen vpliv, ki pa se v večjih naseljih zgubi. Pripadnost religiji je odvisna od okolja, v katerem živimo, od vzgoje itd.
Ko govorimo o religiji, moramo upoštevati več dejavnikov, ki bistveno vplivajo na vernost ljudi. Vsekakor je eden najpomembnejših opornikov cerkve tradicija. Drug, prav tako zelo važen element za pridobivanje novih vernikov je vzgojni proces naših otrok. (Znano je, da nam primanjkuje vzgojno varstvenih ustanov, kjer bi otroke vzgajali; to pomanjkanje pa izkorišča cerkev, ki se aktivno vključuje v ta del vzgoje.)
Osnovne šole niso politično angažirane — v zadnjem času se stvari izboljšujejo, vzgojitelji so bili do cerkve tolerantni ali celo proti socialistični morali. V nadaljevanju, ko mlad človek obiskuje srednjo šolo, je prav tako izpostavljen negativnim vplivom, ker niso razviti samoupravni odnosi. Tisti, ki so družbeno aktivni, so opredeljeni kot rdeči, drugi pa so indiferentni. Samo en predmet (marksizem) ne more bistveno spremeniti že pridobljenih stališč oz. nazora.
To bo možno šele, ko se bodo spremenili odnosi v šoli (in izboljšujejo se!) in ko bo imelo samoupravljanje resnično tako vlogo kot je zapisano v ustavi.
V višjih in visokih šolah pa je vernost posledica prejšnje vzgoje s tem, da študentje glede na svojo inteligenco in znanje iščejo mit višje sile. Cerkev to podpira, saj s tem podira stare dogme in se prilagaja novim razmeram.
Vero obravnavamo kot osebno svobodo, kot svobodno odločitev vsakega človeka. Veren človek je lahko dober samoupravljalec, če pa to ni, je to lahko samo klerikalizem- izkoriščanje vere za dosego političnih ali drugih ciljev.
— V dneh od 6. do 13. maja je bil v Kranju sejem malega gospodarstva. V okviru poklicnega usmerjanja mladine so se na sejmu predstavile tudi nekatere poklicne šole iz Gorenjske. Tudi naš Izobraževalni center, ki usposablja mladino za gumarske poklice, je sodeloval na sejmu z lepo urejenim razstavnim prostorom. Z razstavljenimi predmeti — od surovine do končnih izdelkov — smo skušali prikazati delo poklicnega gumarja. Vse ostale informacije o poklicu, kakor tudi o samem šolanju 'na Poklicni gumarski šoli, pa so obiskovalci (predvsem učenci 8. razredov osnovnih šol) lahko dobili pri naših učiteljih . praktičnega pouka.
KRES
Na predvečer praznika ustanovitve OF slovenskega naroda je za proizvodno halo Cevi zagorel veličasten kres, ki so ga pripravili totrški mladinci v počastitev ustanovitve OF, 40. obletnice prihoda tovariša Tita na čelo partije, njegov 85. rojstni dan, ter 40. obletnico ustanovnega kongresa KPS.
Ob mogočnih zubljih kresa, ki je razsvetljeval vso okolico, je uvodne besede spregovorila predsednica naše mladinske organizacije — Anka Gašperšič. Spregovorila je o nezadovoljstvu delavskih množic pred II. svetovno vojno, o ustanovitvi KPS, ki je bila osnovana v noči od 17. na 18. april leta 1937 na Čebinah nad Trbovljami in katere namen je bil doseči enotnost delavskega razreda. Govorila je tudi o ustanovitvi OF, ki je bila ustanovljena 26. aprila 1941 v Ljubljani in je združila vse naše demokratične sile za boj proti okupatorju.
Govor naše predsednice je bil nagrajen z burnim ploskanjem, nakar se je še pozno v noč glasila partizanska in narodna pesem.
G. L
Naša delovna organizacija je tudi letos prevzela pokroviteljstvo nad tekmovanjem za srebrna Vegova priznanja. To je tekmovanje mladih, nadarjenih matematikov, učencev višjih razredov osnovnih šol, ki so se kot najboljši predstavniki svojih šol (šolsko tekmovanje za bronasta Vegova priznanja) uvrstili v občinsko tekmovanje. Tekmovanje za srebrna Vegova priznanja je bilo v soboto, dne 14. 5. 1977, na osnovni šoli France Prešeren. Najbolje uvrščeni tekmovalci s tega tekmovanja bodo tudi obiskali našo delovno organizacijo, kjer jim bomo pokazali del naše proizvodnje in jih skromno pogostili.
PREBERI TUDI Tl
9
SOCIALNA POMOČ - PRAVICA? DA
Vsakoletna akcija o podeljevanju socialnih pomoči je pred nami. Potekala bo po delno ustaljenem voznem redu ter upoštevala vsa tista določila, ki so zajeta v samoupravnem sporazumu o delitvi sredstev sklada skupne porabe.
ZA SOCIALNO POMOČ LAHKO ZAPROSIJO DELAVKE IN DELAVCI
—	ki s svojimi sredstvi in sposobnostjo ne morejo pridobiti zadosti sredstev za preživljanje sebe in oseb, ki so jih po zakonu dolžne preživljati,
—	če so dalj časa_na bolezenskem dopustu in nadomestilo, ki ga v tem času prejemajo, ne zadostuje za normalno življenje in stroške, ki so potrebni za čimprejšnjo ozdravitev in vrnitev na delo, •
—	v primeru elementarnih nesreč, če zahtevajo tolikšne fizične stroške, da jih delavec ne more sam kriti,
—	neurejene stanovanjske in druge razmere, zaradi katerih ima posameznik velike stroške, ki povzročajo slabo socialno stanje..
Za socialno pomoč lahko zaprosijo tudi:
—	socialno ogroženi učenci poklicne gumarske šole in učenci šole za gumarske delavce in učenci ostalih strok,
—	socialno ogroženi otroci staršev, ki so se v podjetju smrtno ponesrečili, bili invalidsko ali starostno upokojeni.
Pravico do socialne pomoči imajo torej tisti zaposleni, pri katerih znaša osebni dohodek na družinskega člana manj kot 1.800,— din na osebo.
Poudarjamo, da služi osebni dohodek le za orientacijo in ne kot osnovno merilo. Da bi to bolje razumeli, naj navedem primer delavca, katerega osebni dohodek znaša 1.600,00 din na družinskega člana — stanuje v bloku, v odnosu do delavca z enakimi osebnimi dohodki, ki pa ima morda popoldansko obrt ali malo kmetijo. Prav tako je neprimerljiva mlada družina, ki živi pri svojih starših, v odnosu do enake družine, katera stanuje v podnajemniškem razmerju.
Pomembno je delavčevo zdravje, morebitni daljši bolniški stalež, kronično slabše telesno ali duševno zdravje delavčevih družinskih članov ipd.
Zaradi tako različnih življenjskih pogojev naj bi naslednja dohodkovna lestvica služila le za orientacijo
Dohodek na	prejme
družinskega člana	pomoči
Pod 1.400,00	1.400,00
Od 1.400,00 do 1.600,00	1.200,00
Od 1.600,00 do 1.800,00	1.000,00
Samohranilci
od 1.400,00 do 1.800,00	1.200,00
Tudi letos naj vsak zaposleni, ki smatra, da je upravičen prejeti socialno pomoč, izpolni obrazec, ki bo izšel v naslednjih dneh v Informatorju.
Izpolnjen obrazec bo služil kot vloga — prošnja za dodelitev socialne pomoči.
Kdor bo obrazec izpolnil, naj ga pošlje v oddelek za socialno varstvo in družbeni standard, najkasneje do 15. 6. 1977.
Po temu datumu bomo vloge obravnavali po običajnem postopku.
V posameznem primeru, kjer iz vloge ne bi mogli ugotoviti dejanskih razmer, bomo družino obiskali na domu.
Pomoči bodo izplačevali ob koncu avgusta in v prvi polovici septembra..
Pri razdelitvi moramo upoštevati načelo vzajemnosti, solidarnosti in spoštovanja pravic vsakega delavca.	A. Č.
IZID ŽREBANJA
NAGRADNE
KRIŽANKE
100,00 din Mali Jožica — KSS
60.00	din Kavčič Jana — RTI
40.00	din Magdič Tilka - TTI
20.00	din Feher Franc — KSS 20,00 din Ažman Slavka — KSS
LJUBLJANSKA BANKA -NA TEKOČEM...
Iz dneva v dan je več ljudi, ki namesto z gotovino plačujejo s čeki. Ta način plačevanja, ki je v svetu znan že dolgo, se je v zadnjih letih, predvsem pa v letošnjem letu, izredno razmahnil. V Jugoslaviji je v obtoku več različnih čekov, vendar je v Sloveniji največ občanov odprlo svoj tekoči račun pri Ljubljanski banki in zato so njeni čeki v Sloveniji, pa tudi po drugih delih Jugoslavije izredno znani.
Poslovanje s tekočimi računi je začela Ljubljanska banka uvajati že pred leti, vendar je moralo miniti precej časa, da so se povsem uveljavili. Danes ni več trgovine, gostinske organizacije, bencinske črpalke ali pošte, kjer bi ne mogli plačati s čekom. Ček je že povsem zamenjal gotovino in prav to je poleg tega, da poslovanje s čeki prinaša največ koristi imetnikom tekočih računov, spodbudilo vse tiste, ki bi radi dinar čim bolj koristno obrnili, da so začeli masovno odpirati tekoče račune.
In kaj je tisto, kar daje čeku prednost pred gotovino?
Odgovorov na to je zelo veliko in vsega sploh ni mogoče zajeti v nekaj stavkih, saj je naposled tudi spretno vnovčevanje čekov, oz. politika plačevanja, odvisna od posameznika.
Osnovne prednosti so v tem, da ima vsak imetnik tekočega računa čeke, na katere napiše vsoto, in potem je pravilno izpolnjen ček vreden prav toliko kot gotovina. Neizpolnjen ček pa ne pomeni denarja, zato ukradenega ali izgubljenega čeka skoraj ni mogoče vnovčiti. Drobna knjižica s čeki, z nekaj lističi, ima kaj različno vrednost. Z njo je mogoče pokriti milijonske izdatke ali pa čeke vnovčiti le za nekaj stotakov. Imetniki tekočih računov imajo pri sebi vedno toliko denarja, kot ga premorejo; toliko ga lahko vsak trenutek porabijo, in vendar ne prenašajo gotovine.
Denar je sicer v banki — na varnem in se obrestuje, a je vseeno vsak trenutek dosegljiv.
Pot do čekov pa je kar se da enostavna. Treba je stopiti le v najbližjo poslovno enoto Ljubljanske banke in povedati, da bi radi imeli tekoči račun. Izpolnili boste poseben obrazec, organizacijo, kjer ste zaposleni, pa obvestili o tem, naj vam vaše osebne dohodke nakazujejo na vaš tekoči račun. Na tekoči račun vam lahko nakazujejo tudi druge prejemke, tako na primer potne stroške, invalidnino, priznavalnino, vzdrževalnino, Ljubljanska banka pa vam lahko na tekoči račun prenaša tudi denar z žiro računa (kjer se denar ne obrestuje, na tekočem računu pa tečejo 7,5-odstotne obresti).
Tisti trenutek, ko imate na svojem tekočem računu prvi denar, vam banka izda čeke in potem lahko z njimi plačujete vsepovsod. Seveda lahko s čeki dvignete tudi gotovino, in to v vseh poslovalnicah Ljubljanske banke in drugih bank ter pri enotah SDK. Kar je pa še pomembnejše, Ljubljansko banko lahko pooblastite, da prevzame skrb za plačevanje stalnih, ponavljajočih stroškov, kot na primer plačevanje vode, elektrike, časopisne naročnine, stanovanjske najemnine, vzdrže-valnine za otroke ali starše itd. Vse to opravlja Ljubljanska banka za imetnike tekočih računov brezplačno.
Tisti trenutek, ko imate na svojem tekočem računu prvi denar, vam banka izda čeke, s katerimi lahko plačujete vsepovsod.
10
SAVČANI IZVEN SAVE
DELEGACIJA TABORNIKOV ODREDA ALBINA DROLCA VŠIDU
Naša reprezentanca Lajzer, Janjič, Kraker, Valenčič, Ropret in Rakuš na startu ekipne vožnje v prvi etapi dirke Grand prix de Annaba.
KOLESARJI SAVE NA DIRKI V ALŽIRIJI
Petčlanska delegacija naših najboljših tabornikov se je dne 9. aprila udeležila svečane proslave »Proboja sremske fronte« v slavonskem mestu Šidu. Na pot smo krenili zgodaj zjutraj v soboto, dne 9. aprila in ves čas naše poti nas je spremljalo slabo vreme, dež in sneg, zato je bila vožnja zelo utrudljiva in dolga. Pot nas je vodila preko Ljubljane, Zagreba in Slavonskega broda. V Slavonskem brodu se je sonce prikazalo izza oblakov in posijalo po širokem, ravnem slavonskem polju. S soncem so se prebudili tudi potniki in postali bolj veseli, kajti vedeli smo, da bo naš obisk v takem vremenu še bolj uspešen.
Ko smo se okoli 12. ure pripeljali v lepo prijazno mesto Sid, smo ostrmeli od velikega presenečenja, kajti tu so se že formirale čete, odredi, in nazadnje v posamezne bataljone, ki so kasneje odšli v razne okoliške vasi in se ustavili pri dobrih sremskih družinah. Poiskali smo glavni štab te akcije in se prijavili, da smo prišli iz Kranja. Toplo so nas pozdravili s taborniškim pozdravom in tudi mi smo jim pozdrav vrnili. Po krajšem tovariškem pogovoru, šalah in smehu so nas porazdelili po dva tabornika k eni sremski družini. Dodeljeni smo bili k neki petčlanski sremski družini; s člani te družine smo si segli v roke in takoj se je razvilo prijetno' kramljanje. Zanimalo jih je, od kod smo, kako živimo itd. Tudi oni so nam povedali, od kod so prišli in kako se počutijo v Jugoslaviji ter da po dolgih letih bivanja pri nas niso pozabili svojega materinega jezika. Po obilnem kosilu so nas prijetni domačini odpeljali na ogled Fruške gore in mostu čez Donavo, ki se imenuje »25. maj«.
Vračajoč se v mesto Šid smo zagledali taborni ogenj, zaslišali smo pesem in videli vesele ljudi, ki so plesali kolo. Vsepovsod je bilo veselo in svečano, kolo pa so plesali stari in mladi, taborniki in domačini. Ob tabornem ognju so borci sremske fronte pripovedovali o svojih najlepših in najtežjih spominih na sam preboj. Ob koncu smo zapeli še zanano pesem »Druže Tito mi ti se kunemo«, nato pa smo odšli po domovih, kjer smo stanovali.
Drugi dan, na sam praznik, so prihajali bataljoni iz raznih koncev vasi na svečanost na veliko pokopališče pred ogromno rdečo peterokrako zvezdo, katera je še danes simbol naše revolucije. Po končanem krajšem kulturnem programu so se taborniki napotili na samo legendarno pot težkega preboja sremske fronte. Pot nas je vodila do Fruške gore, kjer je utrujene tabornike čakal dober vojaški pasulj.
Ob koncu moram povedati, da smo bili izredno presenečeni nad samo organizacijo tega srečanja,
še bolj pa smo bili presenečeni nad izredno prijaznim sprejemom pri družinah, ki so nam nudile prav vse, kar so imele. Ob koncu obiska smo se poslovili ter si krepko stisnili roke in si zaželeli ponovnega snidenja. Obljubili smo si, da si bomo dopisovali in s tem obdržali naše prijateljske stike.
Še si želimo takih in podobnih srečanj kjerkoli v naši domovini, kajti s tem se še krepita naše bratstvo in enotnost. Daniel Milec
Bartolšič (ČSSR), zmagovalec dirke, Primm (Švedska) in zadaj Ropret so bili najuspešnejši na kriterijski dirki ob obletnici osvoboditve Alžirije.
Z ekipo kolesarjev je bil tudi dr. Jaka Vadnjal, vodja naše obratne ambulante, ki je skrbel za dobro zdravstveno počutje jugoslovanskih reprezentantov.
Uspehi naših kolesarjev v lanski sezoni in dobri rezultati na začetku letošnje so bili vzrok, da je zvezni kapetan uvrstil kar štiri naše kolesarje v reprezentanco za mednarodno kolesarsko dirko »Grand Prix de Annaba« v Alži-ru od 16. do 21. aprila letos.
Našo reprezentanco, v kateri so bili Bojan Ropret, Mirko Kraker, Mirko Rakuš, Jože Valenčič in tekmovalca iz Kragujevca Momčilo Lajzer in Milenko Janjič so vodili funkcionarji našega kluba Franc Hvasti kot trener, dr. Jaka Vadnjal kot zdravnik in maser ter jaz kot mehanik.
Poleg reprezentance naše države so se zbrali tudi tekmovalci iz SZ, ČSSR, Poljske Švedske, Romunije, Turčije, Vzhodne Nemčije in nekaj domačih reprezentanc.
Večina tekmovalcev, ki so sodelovali, vozi od 8. do 23. maja na največji amaterski dirki Varšava—Berlin—Praga, tako da je bila konkurenca izredno močna. Prvi dan je bil na sporedu kriterij v počastitev 15-letnice neodvisnosti. Ob izrednem tempu, saj je bila poprečna hitrost čez 47 km na uro, je uspelo že na začetku pobegniti skupinici kolesarjev, med katerimi je bil tudi Ropret, ki je na koncu osvojil četrto mesto. Kraker je bil 9., Lajzer 12., Valenčič 17.
S tekmovanjem ekip se je 16. aprila pričela prava dirka. Najboljši so bili kolesarji SZ za njimi Švedi, naši pa so s sekundo slabšim časom osvojili 5. mesto.
Drugi dan sta bili na sporedu dve poletapi, kateri je motil močan dež. V prvi od Annabe do Guelme — 54 km, je prišla na cilj skupina, v kateri so bili vsi naši.
V drugi od Guelme do Annabe je uspelo Lajzerju s štirimi tekmovalci pobegniti, tako da se je na cilju uvrstil na odlično 5. mesto. V tej etapi je nekdo od gledalcev vrgel Ropretu v glavo kamen tako močno, da se dva dni ni opomogel.
Tretja etapa je vodila iz Azza-be, kjer še vedno rentabilno kopljejo živo srebro, preko Skikde,
kjer so največje alžirske rafinerije nafte, nazaj v Annabo. Kraker, ki je bil v ubežni skupini, je imel okvaro, ujela ga je druga skupina, tako da z dobro uvrstitvijo ni bilo nič.
V	četrti etapi je kolesarje pričakala 160 km dolga ravna cesta od Ben M’hiddija do Aknabe s hudim vetrom od strani, v katerem so se najbolje znašli tekmovalci ČSSR in Poljske, od naših pa se je najbolje držal Ropret.
Kot pravi pregovor, da po dežju vedno pride sonce, se je tudi našim končno odprlo. Ni sicer sijalo sonce na 5. etapi od Tour des Plaines proti cilju — 950 m visokega Seraidija. Močan naliv med vso etapo s temperaturo 6 stop. C na cilju.
Na začetku je kazalo slabo. Ropret je imel okvaro, tako da je 30 km lovil kolesarje pred seboj. Pred samim vzponom jih je ujel, a kaj, ko so nekateri pred njim padli, pa se jim ni mogel izogniti. Ko je bil zopet na kolesu, so najboljši že imeli 3 minute prednosti, ki pa je ob izredni vožnji začela plahneti, tako da je na cilju zaostal za prvim le pol minute in osvojil 4. mesto, pa tudi Kraker je bil med 10 najboljšimi.
Zadnji dan, 21. aprila, sta bili na sporedu dve etapi; prva iz Bouchegrufa v Souk Ahras, kateri bi lahko rekli jugoslovanska. Naši so končno pokazali, da se lahko povsem enakopravno kosajo s kolesarji ostalih držav.
Nemogoče razmere, celo toča je padala, niso preprečile našega velikega uspeha z zmago Ropreta, Kraker je bil 3., Lajzer 8. V zadnji etapi od Souk Ahrasa do Annabe so prišli na cilj skoraj vsi tekmovalci skupaj. Od naših ni imel te sreče Lajzer, ko je na divjem spustu, kmalu po startu, zletel s ceste in končal v bolnišnici, vendar brez hujših posledic.
V	končnem seštevku je zmagal
Bartolšič (ČSSR). Od naših je bil Ropret 18., Kraker 26., ostali trije Janjič, Rakuš in Valenčič pa nekje v sredini od skupno 75 kolesarjev.	Simon Tulipan
REKREACIJA
n
Z	N
DELAVCI TOZDA VZDRŽEVANJE KET -NA SMUČARSKEM TEKMOVANJU
DAJMO JANEZ, VIKTOR, FRANCELJ ...
v_____________________________y
Skoraj neverjetno se sliši: Zimske igre vzdrževalcev Krvavec ’77. »Pojdimo se trimčkat!« je bil vsekakor glavni vzrok našega tekmovanja na Krvavcu.
Po pravici povedano, temperatura je narasla takoj, ko se je zvedelo za tekmovanje: Prijave so kar deževale.
»Kaj stojiš tovariš? Ali ne greš takoj stružiti kolajne? Pa ti? Še nisi napravil plakatov? Pravila, prosim pravila!« se dere gromki glas izza kalupa in že ropota pisalni stroj. »Stopi mi z noge!« kriči glas v skupini, kjer delijo zimsko opremo.
»Da, da, saj dobiš zimske hlače pa tudi palice ti bom dal.« »Joj, saj ta kapa mi je prevelika!«
Gneča, vam pravim gneča.
Čez noč smo bili vsi Killyji. Organizacija na višini, lepo je pogledati kolajne, diplome, ki smo jih za reklamo sami naredili. Plakati pa še zdaj krase našo delavnico.
Smučanje na Krvavcu ni bilo, kot smo ga vajeni v vsakdanjem življenju. Proga je bila kombinirana: najprej smučanje med vratci; na pol proge je moral smučar smučke odložiti in »smuk« nadaljevati do dna v lavorju. Od tam se je moral vrniti po strmini navzgor peš, do cilja.
Zažvižgal je veter z gore, sneg in hribi so pozdravljali veselo karavano. Vlečnica je počasi sopihala proti vrhu, gondole so se leno pozibavale in se igrale z našimi fanti. Smreke s težkim snegom na vejah so strumno pozdravljale nasmejane obraze »šlosarjev«. Mali lavor pa je dobival kurjo polt, češ »to so velike strmine pa take teže prenašati ...«
Zastavice na tekmovalnih vrat-cih so se med seboj nasmihale in si šepetale: »Poglej, poglej kako je tale lepo rejen; pa onile, saj kot kobilica . ..«
Ko smo pripeli na Krvavec, se je tekmovalna mrzlica stopnjevala iz minute v minuto.
Doping kontrolo smo vsi uspešno prestali in koj za tem se je prižgal zeleni signal in tekmovanje se je pričelo.
Starter je dal znak in prvi »šlo-sar« se je začel boriti s strmino, vratci in lavorjem. In s svojo kondicijo. Smeha ni bilo ne konca ne kraja — posebno pri lavorju. Ni in ni hotel naprej! Kakor trmasti osel, ki se postavi na zadnje noge. Sneg je bil moker in naš ubogi osel se je kar udrl vanj. Ker je bilo dopustno tudi ročno porivanje, je bilo zabave še več.
»Kaj stojiš, kaj strmiš Janez, ti si na vrsti, da pokažeš, koliko veljaš! Tedaj pa . ..« Samo oblak snega se je pokadil za njim in že je bil Janez v dolini. Tekmovanje in zabava je dosegla vrhunec. S sosednega hriba se zasliši krohot skupine, ki je opazovala naše tekmovanje. »Vi pa niste kar tako!« so nam že zakričali. Seveda so bili to naši in bodrenje je še sploh pohvale vredno. Od gora je odmevalo: »Dajmo Francelj, Jože Viktor...«
Mirne smrekove veje so se spustile k tlom, sonce je le še z enim očesom gledalo izza gora, zastavice so se druga drugi vrgle v objem, in to je bil znak, da je tekmovanje končano.
Vsi veseli, polnih pljuč svežega gorskega zraka — smo se odpravili v dolino — z eno samo željo: prihodnje leto nasvidenje!
V prijetni domači sobi, kjer je z miz dišala pečenka, domač kruh in dobra kapljica, smo si še razdelili praktična darila, medalje in diplome.
Aplavza so bili deležni prav vsi — ne samo zmagovalci: dosežen je bil glavni namen — VSI NA SMUČI PA V GORE!
Meni bo ostal ta izlet še dolgo v spominu. Kdor pa ima kaj pripomniti, naj pove, kajti drugo leto se spet vidimo na snegu.
S pesmijo smo se razšli v temno noč. Bogatejši za novo spoznanje: bilo je čudovito.
Zdenko Randelovid
Žal do zaključka redakcije nismo dobili posnetkov s smučarskega tekmovanja na Krvavcu, zato kot zanimivost objavljamo reklamni plakat, ki še sedaj visi v mehanični delavnici.
NOVI USPEHI
Vse kaže, da je bila dirka v Alžiru dobra priprava za naše kolesarje, ki so v zadnjem času zopet potrdili upravičenost uvrstitve v državno reprezentanco.
Najprej so bili od 28. 4. do 5. 5. gostje prijateljskega kluba v Biittgenu ZRN, kjer so se udeležili štirih tekmovanj, enega tudi v Belgiji. Vozili so dobro, saj je bil v prvi skupini vedno vsaj en naš kolesar.
Že drugi dan po vrnitvi jih je čakala precej težka naloga. V Portorožu se je začela XI. Alpe — Adria, na kateri so sodelovale domače klubske ekipe, 3 italijanske, madžarska, češka in poljska ekipa; skupaj okoli 75 kolesarjev.
Prva etapa, ki je vodila do Variana pri Vidmu v Italiji, je potekala v hudem vetru in izredni vožnji našega Ropreta, ki mu ni bil kos nihče, tako da je s prednostjo 17 sekund pred ostalimi prvi pripeljal skozi cilj.
Lani bi moral biti na tej dirki cilj etape v Gemoni (Humin), a jo je potres preprečil. Kljub temu, da je vse porušeno, da so napis z oznako cilja morali razpeti med dva bagra, so letos organizatorji etapo speljali tudi v to mesto, katerega ruševine nemo zro v nebo.
Bojan je bil zopet dober, šesti.
Iz Humina je pot vodila kolesarje v Bovec, kjer je bil Bojan med boljšimi, vodstvo je obdržal zahvaljujoč tudi klubskim tovarišem, ki so na račun lastne uvrstitve pomagali in odbijali napade konkurentov, saj so težili po Bojanovi dobri uvrstitvi.
Zadnja etapa iz Bovca v Ljubljano ni spremenila ničesar več in Ropret je postal najmlajši zmagovalec XI. mednarodne kolesarske dirke AIpe-Adria, ob tem pa je bil tudi naš prvi v točkovanju za gorske cilje
Nekaj dni odmora in že je naše kolesarje vodila pot na Dunaj, kjer je bila letos jubilejna, 25. po vrsti, dirka Gresten-Dunaj-Gres-ten, ki je znana po svoji težavnosti. Proga je dolga 369,5 km. Med 88 nastopajočimi kolesarji iz ČSSR, Poljske, Nizozemske in najboljših kolesarjev Avstrije, so se naši dobro izkazali, saj je bil Ropret v konkurenčni uvrstitvi 2., kar je lep mednarodni uspeh. Imel je 12 sekund zaostanka za zmagovalcem Hansom Summer-jem.
Ropret je v prvi etapi zasedel 4. mesto, v drugi 2. v tretji 20. v četrti, pa je bil prvi, vendar zaostanka za Hansom Summer-jem, ki ga je imel po prvi etapi 36 sekund, ni mogel v celoti nadoknaditi.
Zelo dobro so vozili tudi Udovič, Valenčič in Pečnik, vendar so v glavnem pomagali Ropretu.
Poleg drugega mesta v končni razvrstitvi je Ropret tudi drugi za gorske nagrade in drugi na letečih ciljih. Tu se mu je približal tudi Udovič, saj je bil na letečih ciljih 4., za gorsko nagrado pa 7.
Dirka je potekala po hribovitih cestah Avstrije od majhnega mesta Grestena do Dunaja in nazaj. Poleg številnih vzponov je kolesarjem nagajalo deževno in zelo hladno vreme, tako da so v tretji etapi številni tekmovalci odstopili.
Končne uvrstitve:
1.	Hans Sommer — Avstrija, 9,42,14;
2.	Ropret — Jugoslavija, 9, 42, 26;
3.	Kircher Oswald — Avstrija, 9,46,50;
16. Valenčič Jože — Jugoslavija, 9,52,19;
26. Udovil Bojan — Jugoslavija, 10,01, 26;
28. Pečnik Vlado — Jugoslavija, 10,03, 16;
Za gorske nagrade:
L Foch Emanuel — Avstrija, 22 točk
2. Ropret Bojan — Jugoslavija 19 točk;
7. Udovič Bojan — Jugoslavija 4 točke.
GAŠTEJ NEKDAJ IN DANES
Velika industrija v Kranju med obema vojnama
Na mestu, kjer danes obratuje veliko podjetje Sava Kranj, je bila včasih tekstilna tovarna Tekstilindus, kranjska tekstilna industrijska družba Z. O. Z. Kranj — Stražišče. V register na sodišču je bila vpisana dne 26. marca 1928. Takrat je začela tudi poskusno obratovati. Družabnika sta bila Franjo Sire, kranjski trgovec, in Artur Heller, bivši ravnatelj in prokurist Jugočeške, po narodnosti in državljanstvu Čeh. Jugoslovanski državljan je postal leta 1938.
Mala družba je temeljila na pogodbi, ki je bila sklenjena 21. marca 1928. Leta 1929 je bilo zaposlenih 131 delavcev, leta 1939 pa že 317. V tovarni (za Škofjeloško cesto stoji še danes stavba, v kateri je bila velika tkalnica, nasproti stare kurilnice pa je bila mala tkalnica, v kateri so izdelovali karirasto blago za srajce, prte itd.) Na Gašteju so izdelovali kanafas, oksford, cefir, žepne robce, rute, ter blago za perilo, posteljnino, podlogo za čevlje in podobno.
Po osvoboditvi je bil dne 25. septembra 1945 nameščen prvi delegat, in sicer inž. Viljem Povoden. Imeli so 440 tkalskih strojev.
12
PERISKOP
TEKSTILIADA V KEGLJANJU
Tekstiliada v kegljanju za ljubljansko regijo je bila 16. in 17. aprila 1977: za ženske na kegljišču Ilirije v Šiški in za moške na kegljišču Me-grad v Guncljah in Ilirije. Tekmovalci so tekmovali posamezno in ekipno. Totrški kegljači so se tega tekmovanja udeležili in nekateri zasedli odlična mesta. Prav tako so zaključili tudi občinsko sindikalno tekmovanje v spomladanskem kolu.
Rezultati tekstiliade Ekipno ženske in moški
nastopilo je 11 ekip; Totra je zasedla 6. mesto.
Moški posamezno 1x200
Med 66 tekmovalci so naši zasedli naslednja mesta:
3. mesto	Janez Granda	827 kegljev
43. mesto	Boris Bricelj	727 kegljev
48. mesto	Rudi Bokal	718 kegljev
50. mesto	Igor Osredkar	710 kegljev
52. mesto	Janez Bricelj	702 kegljev
65. mesto	Franjo Vojsk	653 kegljev
Moški — pari 2x200 Nastopilo je 33 ekip — parov: 10. mesto	Granda —Osredkar		1537 kegljev
27. mesto	Bricelj B, —Bricelj J.	1429 kegljev
31. mesto	Bokal —Vojsk	1371 kegljev
Moški ekipno
Med 11 ekipami so totrški tekmovalci zasedli 9. mesto.
Ženske posamezno
9. mesto	Marinka Pavčič
10.	mesto	Rozi Osredkar
17. mesto	Olga Kuzma
27. mesto	Tjaša Kokalj
Ženske — pari 2x100 (nastopilo 16 parov)
5. mesto	Osredkar —Kuzma
11.	mesto	Pavčič —Kokalj
Ženske ekipno
Med 9. ekipami so zasedle 3. mesto.
Rezultati sindikalnega tekmovanja
Moški ekipno
Med 42 ekipami so zasedli 24. mesto z 2326 keglji:
Granda 478, Osredkar 427, Bricelj B. 407, Bricelj J. 358, Višnjevar 332, Bučar 324.
Najboljši med posamezniki Janez Granda je zasedel 5. mesto.
336 (80) kegljev 336 (79) kegljev 313	kegljev
271	kegljev
649 kegljev 607 kegljev
Ženske ekipno
Med 11 ekipami so zasedle 4. mesto s 1074 keglji.
Osredkar 398, Kuzma 344, Pavčič 332.
Najboljša med posameznicami je bila Rozi Osredkar.
Po drugem kolu so ženske ekipno na 4. mestu med 15 ekipami in moški na 21. mestu med 49 ekipami.
Branka Grošelj
VEST
Svet za izobraževanje in socialno varstvo je v drugi polovici aprila sprejel sklep o povišanju nagrad učencem poklicne šole.
Direktorica Izobraževalnega centra tov. Ema Pevc je v pojasnilo predlogu povedala, da so nagrade učencem v Savi nespremenjene od leta 1975, medtem pa se je oskrbovalnina v dijaških domovih povišala. Oskrbovalnina je letos 1350 dinarjev: od tega plačajo učenci polovico, drugo polovico pa Sava.
Po sklepu sveta za izobraževanje in socialno varstvo dobivajo naši učenci od 1. aprila dalje naslednje nagrade:
Uspeh	t.
c	T3	0) -D.	> 2 a	>o
►J	ca N	O TJ		r3 o
I.	900	1.000	1.100	1.200
II.	1.000	1.100	1.200	1.300
III.	1.150	1.250	1.350	1.450
sova
Urarvj
Sava, glasilo delavcev delovne organizacije industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj. Glasilo izdaja odbor za informiranje, izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik slovenske izdaje Jože Štular, tehnični urednik Peter Bogataj, fotografije Ivan Draškič in Janez Jereb. Naslov uredništva: Kranj; Škofjeloška 6, telefon 25-461, interno 482 ali 282. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj.
Glasilo je oproščeno temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prosveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973.
MLADI V PUŠKARNI
Ob združitvi s Savo v letu 1975 smo se tudi v Puškami odločili, da ustanovimo osnovno organizacijo ZSM Puškama. V našo osnovno organizacijo je vključenih okrog 35 mladincev in mladink, in sicer iz tozda Lovski material in embalaža, tozda Orodjarna in Strokovnih služb.
Ob ustanovitvi je delo mladine v Puškami potekalo dokaj v redu, toda kasneje je aktivnost mladih sorazmerno hitro upadala. Aktivnost se je zopet povečala v letu 1976, ko smo mladinci poprijeli za delo pri izgradnji naravnega drsališča za Puškarno. Mnogim ni bilo težko v prostem času priti na to delovno akcijo in s svojim delom prispevati k izgradnji drsališča.
Za lopate in krampe so poprijeli tudi mladinci iz krajevne skupnosti Stražišče, sodelovali pa so tudi mladinci iz ostalih osnovnih organizacij v Savi.
Največ zaslug pri izgradnji pa je imel takratni predsednik naše osnovne organizacije Vinko Malovrh. Kljub temu, da drsališča nismo dokončno uredili zaradi finančnih sredstev, ki jih je zmanjkalo, smo drsališče pripravili za varno drsanje. Dokončno nameravamo drsališče urediti v letošnjem letu.
Kakor mladi tudi po ostalih osnovnih organizacijah v Savi imamo tudi v Puškami mnogo problemov zaradi nezavze-tosti mladih za delo v osnovni organizaciji. Ker se je delo mladine takorekoč ustavilo, je bilo potrebno izvoliti novo vodstvo, ki bo znalo mladino pridobiti in vključiti v delo.
Na sestanku 21. 4. 1977 smo izvolili za predsednika naše osnovne organizacije Ilija Mi-šanoviča, sekretar je postal Janez Ribnikar, člani predsedstva pa so Mira Bolka, Krilan Rozman in Slavko Kogovšek.
KVIZ
OB 25. MAJU
ZSM UU je dne 18. maja organizirala tradicionalno KVIZ tekmovanje z naslovom »Tito — delo — samoupravljanje«. Prireditev je bila v domu JLA, udeležilo pa se jo je rekordno skromno število, saj je bilo razmerje tekmovalcev — gledalcev skoraj 1:1. Ker bomo več o tem pisali v naslednji številki Save, naj tokrat zapišem le, da si vodstvo mladinske organizacije ne bi smelo dovoliti, da na takšno temo in ob taki priložnosti povabi k sodelovanju človeka, ki kvasi takšne bedastoče, kot jih je humorist na tej prireditvi. Morda pa je pravzaprav v tem sreča, da je bilo majhno število obiskovalcev.	Jože Štular
Na sestanku so bili prisotni; predsednik ZSM Sava Edo Gruden, sekretar ZSM Sava, predsednik za idejnopolitično delo Neven Šoič in vodja tozdov Rudi Nadiževec in Adolf Orehar.
Na sestanku smo tudi potrdili akcijski program dela naše osnovne organizacije in predračun za letošnje leto.
Čeprav smo akcijski program izdelali precej pozno, saj so mimo že 4 meseci letošnjega leta, upamo, da bomo delo, ki smo si ga zastavili, tudi uspešno opravili. Obenem pa želimo, da bi naše delo potekalo kar najbolje in da bi se v delo v osnovni organizaciji Puškama vključilo čim več naših mladincev. M. Bolka
ZAHVALE
Dolga bolezen me je odtrgala za dalj časa iz sredine mojega dela. A vseeno nisem pozabljena v kolektivu. Vedno me pridejo obiskat in mi prinesejo darilo. Zato se najlepše zahvaljujem tov. Hacetovi in tovarišema.
Kolektivu pa želim veliko uspehov pri delu.
Cilka Delavec
Najlepše se zahvaljujem tov. Marici Hace in tov. Rajku Debeljaku za obisk, pozornost in darilo v času moje bolezni. Zahvala velja tudi kolektivu, v čigar imenu sta me obiskala.
Angela Pajk
Dolga in težka bolezen me je za dalj časa odtegnila od sodelavcev in kolektiva. Pa vseeno sem ostal z vami. Pa bi se želel na ta način zahvaliti predstavnikom sindikata TAP — Konfekcija.
Posebna zahvala pa velja tov. Marici Hacetovi za večkratni obisk na domu in izročena darila.
Tone Klemenčič
Sodelavkam in sodelavcem tozda Velopnevmatika se iskreno zahvaljujem za darilo ob odhodu v pokoj.
Zofka Kovačec
Kolektivu skupnosti tozdov KTM — Protektor se iskreno zahvaljujem za stanovanjsko in denarno pomoč, ki mi je bila izkazana takoj po požaru, v katerem je bilo uničeno vse moje premoženje. Še posebej se zahvaljujem osnovnim organizacijam sindikata in vsem posameznikom, ki so mi kakorkoli pomagali.
Vera Bužovič