izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia , letnik 23, ljubljana, 1979 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ,letnik23,str. 79-166 , ljubljana, junij 1979 ,udk528=863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Maj cen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodo- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar Izdajate! jski svet: - delegati I j ubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobol d Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič - delegati celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na I eto Naročnina: Letna kolektivna narocrnna za prviz izvod je 700 din, za nadaljnje izvode 350 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- radi lektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 700 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24, 1.1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov, VSEBINA - Urednistvo bralcem -, 14,.4ljlril - dan inženirjev in tehnikov (prevedel Vlado Kolman) - Inženirji in tehniki v ustvarjanju družbene samozaščite - Subotico 1978 stran 97 81 (prevedel Vlado Kolman) 82 - Zemljiška knjiga in zemljiški kataster - enotna evidenca (Gojmir Mlakar) 87 - Zasedanje komisije št. 3 FIG na Dunaju (Teobald Belec) 91 - Empirično-grafična relativna orientacija z grafično določitvijo d2c'in d x'na autografu brez baznih komponent by, bz (Wild A6, A7) (Pavle Zupančič) 94 - Realna natančnost grafičnega vklapljanja katastrske informacije v TTN/5 (Matjaž Kos) 103 - Sodelovanje geodetske dejavnosti pri gradnji slovenskega plinovoda (Ahmed Kolač, Zdravko Bratoš) 107 - Analiza natančnosti koordinat dobljenih z digitalno relativno orientacijo (Jurij Hudnik) 114 - Rezultati natančnosti aerotriangulacije neodvisnih modelov v dvoletnem operativnem delu (Marta Flegar) 117 - Atlas sveta v založbi Mladinske knjige (Vili Kos) 120 - Slovesnost ob 35-letnici geodetske službe v SR Sloveniji: v Slovenj Gradcu in Mariboru (Peter Svetik) 124 - Karte publikacijskih meril občin (Peter Svetik) 133 - Iz upravne prakse (Stanko Pristovnik) 138 - Novi predpisi, raziskave, knjige, publikacije 141 - Iz dela Zveze geodetov Slovenije in dela Zveze GIG Jugoslavije 144 - Razne novice in zanimivosti 156 CONTENT - Editorial board to the readers 97 - 1/h of April - day of engineers and technicians (Translation Vlado Kolman) 81 - Engineers and technicians in the development of society selfprotection (Translated by Vlado Kolman) 82 - Land register and land cadastre - unit evidence (Gojmir Mlakar) 87 - Meeting of the commission No.3 FIG (Wienno) (Teobald Belec) 91 - Empirical-grophical relative orientotion with grophical determination d~'and di'on the photogrammetric plotter without translation components by, bz (Wild A6,A8) (Pavle Zupančič) 94 - Real accuracy of graphic transfer of cadastral information into TTN5 (Matjaž Kos) 103 - Cooperation of geodetic service at slovenian gos-pipe (Ahmet Kolač, Zdravko Bratoš) 107 - Spatial aerotriangulation - analytical method (Jurij Hudnik) 114 - Accuracy results of independent model aerotriangulation in two-years operative work (Marto Flegar) 117 - Atlas of the world - Mladinska knjiga (Vin Kos) 120 - 35-years of Geodetic sevice in Slovenia - ceremony in Slovenj Gradec and Maribor (Peter Svetik) 124 1 - Community maps in pl.bl ication scal es (Peter Sveti k) 133 - From administrative praxis (Stanko Pristovnik) 138 - New regulations, research, books, pubi ications 141 - From the work of Association of Surveyors, Slovenia cmd Union of Geodetk Engineers and Surveyors of Yugoslavia 144 - News, curiosities 156 Druga stevilka Geodetskega vestnika je pred Vami. Verjetno ste opazili majhno spremembo. Začeli smo objavljati fotografije. Trudimo se, da bi bilo nase glasilo po vsebini in videzu bogatejše in privlačnejše. Menimo, da bi fotografija lahko veliko pripomogla k temu. Morda je zanimivo, kako smo prišli do te zamisli. Proslava 35-letnice Geodetske službe v SR Sloveniji je za nami. Pripravili smo publikacije, orga- nizirali proslavo in postavili razstavo. Ta razstava pa nam je vzela veliko časa in pri vsakem delu dobi človek neke izkusnj e. Ko smo začeli zbirati fotografije, smo ugotovili, da je tu velika vrzel . Naš fotoarhiv je zelo skromen. Po albumih kolegov se še nekaj skriva, vendar se do tega gradiva težko dokopljemo. Našli smo fotografije pisarniških del in instrumentov, terenskih posnetkov pa je zelo malo. Že v prvi številki smo objavili nekaj fotografij z osrednje slovesnosti ob 35-letnici geodetske služ- be v SR Sloveniji. V tej številki sodelujemo s fotodokumentacijo s slovesnosti v Slovenj Gradcu in Mariboru, s čimer bomo v prihodnjih številkah nadaljevali. Sporočam tebi, kolega, ki si vedno govoril, da nimaš smisla za pisanje člankov, da je sedaj prišel čas. Ko hodiš po terenu, naredi lep posnetek terenskega dela, fotopovečave v formatu rozgi ed- nice (10 x 14 cm) pa nam pošlji. Na hrbtno stran fotografije pa pripiši stavek, dva ali več osnovnih podatkov, vezanih na posnetek. GV 23(1979)2 Tehnični urednik Marjan Smrekar 79 14. APRIL - DAN INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Predsedstvo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije je sprejelo in osvojilo program priprav za proglasitev 14. aprila za Dan inženirjev in tehnikov. 14. aprila 1977 je bil sprejet sklep o imenovanju Josipa Broza Tita za častnega člana Zveze inže- nirjev in tehnikov Jugoslavije in sklep o podelitvi zlate plakete. Izvolitev in proglasitev tov. Josipa Broza Tita za častnega člana je veliko priznanje za vse inže- nirje in tehnike in vse organizacije ter društva inženirjev in tehnikov, priznanje za njihovo dose- danje delo in rezultate dela, podpora za še večjo zavzetost, za še večji ustvarjalni prispevek na- daljnjemu vsestranskemu in dinamičnemu razvoju naše socialistične skupnosti. Na IV .Skupščini Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslacije, ki je bila v Beogradu 20.XI .1978,so soglasno osvojili pobudo, da se pridobi mnenje in najširša podpora za proglasitev 14.aprila za Dan inženirjev in tehnikov. To dan naj bo zabeležen kot dan dela in ustvarjalnosti, strokovnih in družbenih aktivnosti, rezultatov dela posameznikov in organizacij, inženirjev in tehnikov, pode- litvami priznanj inženirjem in tehnikom, organizacijam, imenovanjem častnih in zaslužnih članov, podelitvami odlikovanj, podelitvijo diplom "TEHNIKE" za najuspešnejša znanstvena in strokovna dela objavljena v preteklem letu, in drugih priznanj, ki jih podeljujejo društva Inženirjev in teh- nikov članstvu, z izmenjavo strokovnih skupin, organizacijo znanstveno strokovnih posvetovanj, javnih shodov, organizacijo drugih priložnostnih aktivnosti, vezanih na delo in delovanje inženir- jev in tehnikov z namenom širšega povezovanja in uspešnejšega delovanja organizacij in drugo. Pobudo so vsestransko osvojili, tudi začetni predlogi o načinu in obliki določanja 14.aprila - Dneva inženirjev in tehnikov, obogaten s predlogi nove vsebine, ki bo nedvomno prispevala k večji uveljavitvi deia in ustvarjalnosti inženirjev in tehnikov. Dan inženirjev in tehnikov bo pri- speval k strokovnemu delovanju ter zagotovil neprekinjeno ustvarjalnost v strokovnem delu in kre- pitvi socialističnega samoupravnega sistema z zgodovinskim in naprednim izročilom inženirjev in tehnikov, ki so kot delavski razred enakopravnih narodov in narodnosti Jugoslavije vodeni z us- meritvami in revolucionarnim delom tovariša Tita. Po pričakovanju bo odredbo o proglasitvi Dneva inženirjev in tehnikov sprejela Skupščina Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki bo imela 14. aprila zasedanje v Beogradu. Program priprav za proglasitev Dneva inženirjev in tehnikov predvideva, da bodo sprejete tudi odredbe o aktivnosti inženirjev in tehnikov, ki boJo imele splošen jugoslovanski značaj. - IZBOR NAJBOLJŠEGA DRUŠTVA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV bo trajna oblika aktivnosti v okviru proslave 14.aprila - Dneva inženirjev in tehnikov. Ta akcija naj se prične v letu 1979 in ima za cilj spodbujanje in uveljavljanje dela osnovnih društev inženirjev in tehnikov. Naj- boljše društvo bo na osnovi predlogov vsako leto 14.aprila imenovano na seji Skupščine Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. - NAJBOLJŠA PUBLIKACIJA ORGANIZACIJE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV je trajna aktivnost, ki ima za cilj doseči kakovosl-no znanstveno, tehnično in informacijsko izdajateljsko dejavnost. To priznanje bodo podeljevali za obdobja časopisom, biltenom in podobno, ter enkratno za zbor- nike, priročnike, knjige in podobno. Za neprekinjeno dejavnost ob 14 .aprilu - Dnevu inženirjev in tehnikov, aktivno in strokovno vk- ljučevanje vseh zvez, društev, podružnic in druge bodo organizacije - članice Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije podpisale Dogovor o proslavi Dneva inženirjev in tehnikov. Z dogovorom se bo še bolj utrdila oblika aktivnosti vseh organizacij pri proslavi 14 .aprila, kakor tudi delo sploš- no jugoslovanskega pomena. GV 23(1979) 2 81 Pričakuje se, da bo dogovor podpisan neposredno po proglasitvi Dneva inženirjev in tehni Ju- goslavije, se 14.aprila letos. Sekretar Z IT J DR.Peter Radičevic, dipl .ing. Prevedel: Vlado Kolman INŽENIRJI IN TEHNIKI V USTVARJANJU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE - Subotica 1978. Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije je v sodelovanju z republiškimi in pokrajinskimi organi- zacijami inženirjev in tehnikov, nekaterimi zveznimi organi in organizacijami in posameznimi or- ganizacijam~ združenega dela organizirala 1~. in 20.oktobr': 1978 v Suboticiy!vo posvetovanje na temo INZENIRJI IN TEHNIKI V URESNICEVANJU DRUZBENE SAMOZASCITE. Na posvetovanju je sodelovalo okrog 300 udeležencev, predstavnikov organizacij inženirjev in tehnikov, Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, Zveznega sekretariata za notranje zadeve, Zveznega sodišča, Sveta zveze sindikatov Jugoslavije, drugih družbeno-političnih, družbenih in zveznih organizacij ter organov, znanstveno raziskovalnih inštitutov ter fakultet, organizacij združenega dela vseh republik in avtonomnih pokrajin, njihovih združenih organizacij in skupno- sti ter drugih insti Udeleženci posvetovanja so tovarišu Josipu Brozu Titu poslali egram, v katerem so izrazili pri- pravljenost in odločnost za najširše sodelovanje na tem področju splošne ljudske obrambe in druž- bene samozaščite, za ohranitev suverenosti naše samoupravne socialistične skupnosti ter za nien še uspešnejši nadalinji razvoj. l. Na posvetovanju so prebrali 39 referatov in informacij, v katerih so izčrpno razčlenili dosedanje stanie s konkretnimi podatki ter dejstvi. Nakazane so bile smernice za nadaljnje delovanje inže- nirjev in tehnikov na področju družbene samozaščite. V dvodnevnem intenzivnem delu posvetova- nja, ki je izhajal iz misli in besed tovariša Tita, ki je na kongresu SUBNOR v Budvi rekel, da so splošna ljudska obramba in družbena samozaščita splošna ljudska naloga in da nihče ne more pre- prečiti delavskemu razredu, narodom in narodnostim pravice, da se ukvarja s tem vprašanjem,so udeleženci posvetovanja ocenili, da je bilo delo posvetovanja uspešno in kakovostno. Ugotovili so zlasti naslednje: 1. Ocena in stališča z XI. kongresa ZKJ v celoti, posebej pa referat predsednika ZKJ tovariša Tita ter V. del Resolucije XI .kongresa ZKJ predstavljajo osnovo in jasno usmeritev za nadalj- nje delo vseh delovnih ijudi,občanov, inženirjev in tehnikov v uresničevanju svojih, z ustavo in zakoni enih pravic in dolžnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samoza- ščite. 82 GV 23(1979) 2 2. Družbena samozaščita, kot funkcija samoupravne socialistične družbe se uresničuje z delovanjem vseh delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organiza- cij ter skupnosti, družbeno-političnih organizacij ter skupnosti, kakor tudi družbenih organiza- zacij in skupnosti občanov, zaradi zaščite ustavne ureditve, samoupravnih in drugih pravic, svobode delovnih ljudi in občanov, osebne varnosti in varnosti premoženja, zaščite družbenega premoženja in omogočanja svobodnega družbenega razvoja. 3. Razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja in dosežki v splošni ljudski obrambi ter družbeni samozaščiti, kakor jih poudarjajo stališča XI.kongresa ZKJ, omogoča in zahteva nadaljnje podružabljanje zaščite kot integralne funkcije samoupravnih odnosov. Krepitev ob- rambne sposobnosti Socialistične Federativne Republike Jugoslavije je potrebna tudi zaradi med- narodnih odnosov in poizkusov nazadnjaških imperialističnih in hegemonističnih sil, da s pomoč­ jo sovražnikov ovirajo samoupravni razvoj naše družbe in ogrožajo neodvisnost ter ustavno ure- ditev. 4. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita se gradi na osnovi medsebojno povezane funk- cije našega družbeno-političnega sistema v ustvarjanju skupnega cilja. Vzajemno se dopolnjuie na skupnih idejnopolitičnih, delavsko-razrednih osnovah in izkušnjah iz narodnoosvobodilne voj- ne ter revolucije. 5. Na osnovi ustave SFRJ, zakonov, podzakonskih in samoupravnih splošnih aktov se urejajo pri- stojnosti, pravice in odgovornosti ter medsebojni odnosi vseh družbenih subjektov v izvajanju funkcije splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. S temi akti so urejene osnove, s katerimi se zagotavljajo enotne osnove za uspešno delovanje vseh družbenih faktorjev nosilcev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v miru in vojni. Obstajajo široke možnosti za ustvarjalno, samoupravno in samoiniciativno delovanje vseh družbenih subjektov pri uve- ljavljanju družbene samozaščite, ki postaja vsakdanja aktivnost. 6. Delovni liudje in občani - samoupravljalci organizirajo in uresničujejo svojo samozaščito na delovnem mestu in v družbenopolitičnih skupnostih ter drugih organizacijah in skupnostih s po- vezovanjem z drugimi družbenimi subjekti, kadar pa se pokaže potreba pa tudi s specializira- nimi organizacijami in ustanovami kot so Jugoslovanska ljudska armada, varnostna služba in drugi. II. Na izročilu naprednih organizacij inženirjev in tehnikov, iz vrst katerih je bilo mnogo udeležen- cev Narodno osvobodilne vojne, od katerih kar 89 narodnih herojev, je bila leta 1945 ustanovlje- na Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije kot najširša oblika organiziranosti inženirjev in teh- nikov v SFRJ. Preko svojih članov in organizacij je Zveza inženirjev in tehnikov Jugoslavije pomembno prispe- vala k našemu družbenopolitičnemu razvoju. V pogojih nadaljnjega in vse hitrejšega razvoja ter krepitve samoupravnih družbenih odnosov in doslednega samoupravnega organiziranja delovnih ljudi ter občanov v vseh pogojih njihovega življenja in dela so se organizacije inženirjev in teh- nikov kot del samoupravnega družbenega sistema aktivno vključile v družbena dogajanja in s tem dobile odgovorno in pomembno nalogo ter obvezo tudi v družbeni samozaščiti. Inženirji in tehniki kot del delavskega razreda in delovni ljudje z odgovarjajočim strokovnim zna- njem, ki so na odgovornih mestih v osnovnih in drugih organizacijah združenega dela ali delovnih skupnosti, imajo možnost, da s svojim osebnim prizadevanjem znatno prispevaj o k uspešnemu delo- vanju družbene samozasčite v vseh pogledih, kakor tudi, da vplivajo na dejavnost drugih delov- nih ljudi. V dosedanji praksi so inženirji in tehniki dosegli pomembne rezultate pri nalogah družbene samo- zaščite. Organizacije inženirjev in tehnikov so osvojile kot zavestno aktivnost zaščititi vse vred- note naše skupnosti pred vsakim sovražnim delovanjem. GV 23(1979) 2 83 Stvarna ocena dosedanjega stanja in usmeritve za nadaljnje naloge, čemur je svoj delež prispeva- lo tudi posvetovanje, je pokazala, da je še vedno potrebno stalno in sistematično nadaljevati z aktivnostjo družbene zaščite, to predvsem tam, kjer temu delu niso posvečali dovolj skrbi. 111 • Izhajajoč iz referatov, koreferatov, obvestil, ustmenih pojasnil in diskusij, so udeleženci posveto- vanja posebej nakazali splošne in skupne prednostne usmeritve ter način nadaljnjega delovanja in- ženirjev in tehnikov v gospodarskih in drugih družbenih dejavnostih, kakor tudi v osnovnih in dru- gih organizacijah inženirjev in tehnikov, z namenom, da čimpopolneje in čimuspešneje zagotovi- jo njihove pravice, dolžnosti in odgovornosti v družbeni samozaščiti. 1. Inženirji in tehniki naj skupno z drugimi delovnimi ljudmi in občani v organizacijah združene- ga dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih, druž- benopolitičnih in družbenih organizacijah, samoupravnih organih, delegacijah in delegatskih skupščin, kot strokovni kadri še bo~j vključijo v družbeno samozaščito že pri opravljanju svo- jih vsakdanjih delovnih obvez. 2. Inženirji in tehniki ter njihove organizacije morajo tvorno prispevati pri obdelavi in izpolnjeva- nju sistema družbene samozaščite in to predvsem pri normativnem samoupravnem uve!j avl j anj u, kakor tudi ugotavljanju novih uspešnih samozaščitnih ter preventivnih ukrepov ter se truditi za usklajeno in neprekinjeno spremljanje splošnih in posebnih metod zaščite ljudi, imetja, pomemb- nih objektov, za razvoj novatorstva ter za primerno nagrajevanje tistih, ki so k temu prispevali; za uporabo sodobne tehnike in tehnologije ter osvoboditev odvisnosti od inozemstva; .za večjo produktivnost, bo!ifo kvaliteto, konkurenčnost izdelkov ter drugih storitev na domačem in ino- zemskem trgu, za solidno izvedbo del in vestno izpolnjevanje obvez do tujih partnerjev, s či­ mer bomo utrdili v inozemstvu zaupanje v naš samoupravni sistem; za zaščito enotnosti i ugoslo- vanskega trga in svobodno združevanje dela in sredstev z organizacijami združenega dela vseh republik in avtonomnih pokrajin; za ugotavljanje in preprečitev vseh družbeno nevarnih in škodljivih dejanj; za dvig splošne tehnične kulture in zaščito tako splošno družbenih, kakor tudi posameznih pravic in interesov delovnih ljudi in občanov; za dosledno spoštovanje in upo- rabo zakonskih, samoupravnih in drugih ukrepov, s katerimi se doseže krepitev posamezne in kolektivne zavesti, sistema družbene samozaščite v celoti. 3. Težišče delovanja inženirjev in tehnikov ter njihovih organizacij mora biti v krepitvi delovanja osnovnih organizacij inženirjev in tehnikov z vključevanjem predvsem mlodine in žena v te organizacije, da bi se namreč te organizacije osposobile za čimučinkovitejše delovanje na po- dročju družbene samozaščite. Posebno je pomembno vključevanje žena na vseh področjih družbene samozaščite, kar mora vz- poredno spremljati vključevanje žena na odgovorna in vodilna mesta v gospodarstvu, družbe- nih dejavnostih, družbenopolitičnih, samoupravnih in družbenih organizacijah. 4. Pri raziskavah, proizvodni i ter predelavi surovin, v prometu in zvezah, znanstveno raziskoval- nih, storitvenih ter drugih dejavnostih, predvsem pa pri tistih, ki imajo poseben pomen, bodo člani organizacije inženirjev in tehnikov posvetili posebno pozornost in se trudili za uporabo sodobne tehnologije, racionalno organizacijo v procesu dela, maksimalno produktivnost in kvaliteto, uvedbo nujnih varnostnih ukrepov pri delu, da bi preko materialnega in nadaljnie- ga samoupravnega razvoja dosegli varnost za zaščito državne, poslovne, uradne in vojne tajnos- ti, za zaščito človekovega okoqa ter za druge ukrepe in to v vseh fazah delovnega procesa ter na vseh ravneh združevanja ter organiziranosti, upoštevajoč nekatere posebnosti posameznih strok ter dejavnosti, da bi v vsaki situaciji našli pravi način in najboljšo rešitev. 5. Prek svojih organizacij in osebnim sodelovanjem v delu krajevnih in drugih družbenopolitičnih skupnosti bodo inženirji in l'ehniki s svojim strokovnim znanjem in delovanjem ugotavljali ob- stoječe stanje v teh okoljih prav na področju zaščite in varnosti. Trudili se bodo za sprejema- 84 GV 23(1979) 2 nje pravilnih odločitev pri urbanističnem in prostorskem planiranju, predlagali potrebne ukrepe za zaščito delovnih ijudl ln občanov; določenih objektov, kulturnih domov ter drugega bogast- va. S odel ovali bodo pri izvajanju konkretnih del, predvsem pri izdelavi programov terr nadzo- rovali njihovo izvedbo da bi krepili naše obrambne in samozaščitne skupnosti. 6. Z ozirom na to, da ima naša država zelo razvejano mednarodno sodelovanje, ki se vse bolj raz- vija na področju znanosti, tehnike, prosvete, kulture, izobraževanja in drugih področjih tako z državami v razvoju, kakor tudi z razvitimi državami ter mednarodnimi in regionalnimi organi- zacijami, v katerega je vključen širok krog nosikev in koordinatorjev tega sodelovanja, je po- trebna stalna prisotnost varstva družbenih interesov, ki izhaja iz določenih ekonomskih, tehnič­ nih, tehnoloških in drugih vzrokov s poudarkom na splošno političnih in obrambnih. Z ozirom na razvito mednarodno sodelovanje, spremljajoč modemi razvoj znanosti, tehničnih, tehnološ- kih in drugih dosežkov doma in v inozemstvu, ter možnosti njihove uporabe, lahko inženirji in tehniki v precejšnji meri pomagajo pri krepitvi obrambne zmogljivosti pri pravočasnem pla- niranju in usmerj~nju določenih vprašanj, ki lahko vplivajo na moč obrambnih in zaščitnih funk- cij njihove organizacije odnosno ožje ali širše družbenopolitične skupnosti. 7. Ena od osnovnih nalog organizacij inženirjev in tehnikov je stalno sodelovanje članov v boju proti raznim idejno-političnim, propagandnim, psihološkim in drugim zunanjim pritiskom proti- socialističnih in protisamoupravnih sil. Pri izvrševanju te naloge je treba upoštevati, da je zunanji in notranji sovražnik v svojem delovanju predvsem napadalen, ko gre za naš sociali- stični samoupravni sistem, za našo zunanjo politiko ter vlogo Jugoslavije v neuvrščenih drža- vah, ter ko gre za našo samostojnost ter neodvisnost v mednarodnih odnosih. Vsestransko uspeš- no delovanje inženirjev in tehnikov ter njihovih organizacij v ustvarjanju družbene samozašči­ te zahteva, da se še bolj in uspešneje organizira tudi informiranje o delu, nosilcih, metodah, sredstvih ter namenih sovražnikovega delovanja, kakor tudi namenu družbene samozaščite. To pomeni in nalaga potrebo po seznanjanju obveznosti, ki so določene s predpisi in samoupravni- mi splošnimi akti, katerim je treba v naslednjem obdobju posvetiti posebno pozornost. Določe­ ne informacije in spoznanja s področja družbene samozaščite morajo biti predmet proučevanja ne samo na sestankih in seminarjih temveč tudi šolah in fakultetah v sklopu obstoječega učne­ ga programa . 8. Organizacije inženirjev in tehnikov morajo na vseh ravneh neprekinjeno vnašati v svoje pro- grame dejavnosti, ki izhajajo iz pravic in obveznosti družbene samozaščite. Te naloge morajo opravljati preko skupnih programskih nalog Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije in v so- delovanju predvsem z ZK in SZDU, Zvezo sindikatov, Zvezo socialistične mladine ter dru- gimi družbenimi organizacijami. Organizacije inženirjev in tehnikov morajo osnovati komisije za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki bo neprekinjeno spremljala in kritično razčlenila, kaj je narejeno. Predlagala in opominjala bo glede aktivnosti organizacije in vod- stva inženirjev in tehnikov ter s tem usklajevala njihovo delovanje na osnovi družbenih elemen- tov. 9. Inženirji in tehniki ter njihove organizacije se bodo trudile, da bodo z lastnim usposabljanjem ter usposabljanjem drugih delovnih ijudi za aktivno sodelovanje pri izvrševanju nalog družbe- n-e samozaščite, krepitvi in širjenju zavesti o potrebi neposredne udeležbe vsakega posamez- nika v izvrševanju teh nalog ter preraščanju miselnosti, da se s temi nalogami prvenstveno uk- varjajo državni in drugi specializirani organi. Z odgovarjajočim informiranjem in usposablja- njem ter boljšo organizacijo ter koordinacijo akcij z drugimi družbenimi faktorji bo družbena samozaščita dobila resničen družbeni značaj in bo zajela vse delovne ljudi in občane. S tem se bo poudarila še večja aktivnost s povečanjem osebne dogovornosti predvsem delavcev, ki neposredno delajo na opravilih varnosti, notranje in samoupravne delavske kontrole ter na drugih podobnih opravilih. 10.Pri ustvarjanju navedenih in mnogih drugih nalog v sistemu družbene samozaščite morajo in- ženirji in tehniki ter njihove organizacije na vseh ravneh pomagati vsem družbenopolitičnim in drugim organizaciiam in organom. Organizacije inženirjev in tehnikov se bodo trudile,da GV 23(1979) 2 85 86 bodo ustvarile medsebojno sodelovanje in koordinirale zadane naloge. Upoštevajoč, da i e odgovornost za izvajanje programa in nalog na tem poclročj u za inženirje in tehnike vzporedna naloga tistim, ki jih imajo v združenem delu je to stalen prispevek k boljši obrambni in samozaščitni organiziranosti, kar predstavlja tudi stalno nalogo in opredeli- tev. 11. V zaključnem dokumentu so zajeti vsi predlogi in priporočila iz posameznih referatov, korefe- ratov, sporočil in ustnih razlag udeležencev posvetovania, ki se nanašajo na delovanje inže- nirjev in tehnikov ter njihovih organizacij v različnih okoljih in organizacijah ter bodo obja- vljeni v posebni publikaciji posvetovanja. Zaključni dokument predstavlja začetne osnove za konkretne programe in naloge družbene samo- zaščite organizacij in skupnosti udeležencev posvetovanja. Ocenjeno je, da je posebno pomembno sprejemanje in realizacija takih programov na področju energetike, elektrogospodarstva, vodnega gospodarstva, železniškega in PTT prometa ter drugih komunikacij, poljedelstva, industrije in gozdarstva, gradbeništva, urbanističnega in prostorskega planiranja, izdajateljske dejavnosti in drugih področij, ki so pomembna za doseganje zadanih ciljev. Prevedel: Vlado Kolman GV 23(1979)2 Gojmir MLAKAR* ZEMLJIŠKA KNJIGA IN ZEMLJIŠKI KATASTER - ENOTNA EVIDENCA Uvod Prvotni namen zemljiškega katastra, ki je tudi pogojeval njegov nastanek, je bil odmera davkov od zemljišč. V nekdanjih avstroogrskih deželah je zemljiški kataster leta 1847 postal osnova za ob- davčitev kmetijskih proizvajalcev. Podatki, ki jih je o zemljiščih nudil zemljiški kataster, pa so se kmalu pokazali kot zelo primerni za vodenje stvarnih pravic na zemljiščih, stvarnih bremen in ne- katerih pravic obligacijskega značaja. To nalogo je prevzela posebna evidenca, ki se je formira- la pri nekdanjih okrožnih sodiščih in ki se zaradi posebnega načina vodenja imenuje zemljiška knjiga. Na ozemlju današnje Slovenije, Hrvatske in Vojvodine je bila uvedena leta 1871 s spre- jetjem splošnega zemljiško-knjižnega zakona. V tej dobi uvedena zemljiški kataster in zemljiška knjiga sta bila v skoraj nespremenjeni organiza- cijski obliki in vsebini prevzeta v staro jugoslovansko zakonodajo, ko so bili v tridesetih letih sprejeti prvi jugoslovanski predpisi, ki urejajo vodenje in organizacijo zemljiškega katastra in zem- ljiške knjige. Medtem ko so se predpisi, ki se nanasajo na zemljiški kataster, po osvoboditvi spre- menili, posluje zemljiška knjiga še vedno na osnovi predpisov, ki so bili sprejeti v letih 1930 in 1931. Zemljiška knjiga ves čas svojega obstoja tudi ni spremenila organizacijske pripadnosti, še vedno se vodi pri sodiščih, medtem ko se je vodenje zemljiškega katastra osamosvojilo in je organi- zirano v samostojnih upravnih organih pri občinah. Prizadevanja za združitev zemljiškega katastra in zemljiške knjige Po osvoboditvi so sorazmerno kratek čas razmišljali o potrebi vodenja podatkov, ki jih vsebujeta evidenci zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Zaradi spremenjenih družbenih odnosov, pred- vsem pa zaradi drugačnih lastniških razmerjih so nekateri krogi razmišljali o njuni ukinitvi .Za zemljiški kataster je bilo tako razmišljanje tudi posledica dejstva, da vse do leta 1953 niso odme- rjali davka od kmetijske proizvodnje po katastrskem dohodku in je tako zemljiški kataster izgubil svoj prvotni namen. Razlog, da do ukinitve ni prišlo, so bile predvsem potrebe po evidentiranju stvarnih pravic na zemljiščih, bodisi na zasebni lastnini, ki se je v velikem obsegu ohranila,pred- vsem pa je bilo potrebno pravno zaščititi in v ta namen evidentirati novo nastalo kategorijo last- nine tj. družbeno lastnino. Izvajanje raznih družbenih ukrepov je kmalu potrdilo pravilnost odlo- čitve o nadaljnjem obstoju obeh evidenc, saj si brez njih ne moremo predstavljati uspešnost izved- be t.i. agrarnih operacij, ki so se v tem obdobju množično izvajale. Ob ugotovitvi potrebe obstoja evidenc ter ob opredelitvi njune vloge v novih družbenih razmerah, pa je bilo nadaljnje razmišljanje usmerjeno na potrebe po uskladitvi njunih podatkov z dejanskim stanjem ter o uvedbi take organizacije, ki bo zagotavljala ažurnost stanja vsake od njih in hkrati jamčila za skladnost tistih elementov, ki so obema evidencama skupni. Rešitev v tem pogledu iščejo med drugim tudi v združitvi obeh evidenc v neko novo skupno eviden- co. Razprave o združitvi zemljiške knjige in zemljiškega katastra so se začele pred dvajsetimi le- ti, ideja za tako akcijo pa se je rodila že leta 1926, ko naj bi izvedli poizkus take združitve v katastrski občini Ralja pri Beogradu. * 63000, YU, Celje, Geodetska uprava dipl .ing.geod. Načelnik uprave Prispelo v objavo 1979-03-15 ** Prispevek je bil v izvlečku podan na posvetovanju o zemljiškem katastru novembra 1978 GV 23(1979) 2 87 Analizo prizadevanj in pregled razprav v tej smeri je podal tovariš Marjan Božičnik v Geodetskem listu št. 1 do 7 iz leta 1972. Iz omenjenega pregleda je možno povzeti naslednje: 1. Glavni razlog za razmišljanje o združitvi zemljiške knjige in zemljiškega katastra ter o ustva- ritvi sodobne evidence o nepremičninah je neskladje med zemljiško knjigo in zemljiškim kata- strom, pri čemer zlasti zemljiška knjiga zaostaja za dejanskim stanjem. 2, O združitvi obeh evidenc so razpravljali v pravosodnih ustanovah (vseh stopenj) in v geodetskih organih (vseh ravni), pri čemer je opaziti, da je ideja o združitvi dobila večjo podporo pri vr- hovnih pravosodnih ustanovah kot pri zvezni in republ iskih geodetskih upravah. Potrebo po zdru- žitvi so poudarjali zlasti občinski in mestni geodetski upravni organi. 3. Ugotovili so, da ni praktičnih razlogov za vodenje zemljiške knjige pri sodiščih, ter da naj bi se nova evidenca o nepremičninah vodila po načelih splošnega upravnega postopka pri občin­ skem geodetskem upravnem organu. 4. Ugotovili so, da ni potrebe po enotni ureditvi združene evidence v posameznih republikah, temveč je to smotrneje prepustiti republikam, ki naj bi organizirale novo evidenco svojim raz- meram primerno. Samostojnost pri urejanju te zadeve daje republikam veljavna zakonodaja oz. ustanova. Po letu 1972 se razprave o združitvi zemljiške knjige in zemljiškega katastra v večji meri odvija- jo po republikah, ki so z novo ustavo med drugim dobile tudi popolno avtonomijo pri organizaciji, vodenju in vzdrževanju evidence nepremičnin. V Sloveniji so poudarili potrebo po združitvi zem- ljiške knjige z zemljiškim katastrom in vodenje skupne evidence pri geodetskih upravnih organih, zlasti ob razpravah o reorganizaciji pravosodja leta 1976. Pobuda s strani pravosodnih institucij pa ni doživela ustreznega odziva v geodetskih krogih in je verjetno to razlog, da do predlagane združitve ni prišlo. Navesti je treba tudi poudarjanje potrebe po združitvi obeh evidenc s strani republiških zvez geo- detov in s strani Zveze geodetov Jugoslavije. Potrebo po združitvi so izrazili na različnih strokov- nih in drugih manifestacijah, zanjo pa se je izrekel tudi V .kongres geodetskih inženirjev in geo- metrov I eta 1975 v Beogradu. Razlogi in možnosti za združitev obeh evidenc v SR Sloveniji Za razliko od razmišljanj v SR Hrvatski, kier je bil glavni razlog za združitev obeh evidenc nave- deno neskladje med njima, smatramo v Sloveniji, da pogojuje nujnost združitve zanjo dejstvo, da je pri nas vrsta podatkov v obeh evidencah identična, kar ustvarja tudi možnost za združitev. Identičnost je skoraj stoodstotna glede parcel, ki so navedene v A listu zemljiške knjige, pri če­ mer se lahko zanemari neskladje v kulturah in površinah parcel, ki jih brez potrebe vodijo v zem- ljiški knjigi. Tudi glede vpisov lastništva oziroma pravice uporabe v B listu zemljiške knjige ni večjih neskladij med obema evidencama. Z nobenim predpisom ni bilo določeno, da se v zemljiškem katastru vodi- jo dejanski uživalci (davkoplačevalci) in ne zemljiško-knjižni lastniki. Do vpisov teh je sicer ponekod samoiniciativno prihajalo (vpisi so se izvrševali na podlagi naznanilnih listov ali upravnih odločb, ki se pa niso vedno realizirale), vendar to ni doseglo takega obsega, da bi se neskladij, ki so tedaj nastala, ne dalo sorazmerno hitro odpraviti. Identičnost vpisov nosikev stvarno-pravnih pravic na zemljiščih v zemljiškem katastru, z vp1s1 v zemljiški knjigi pa je od leta 1974, ko je bil sprejet zakon o zemljiškem katastru, obvezna. 5 .člen omenjenega zakona namreč določa, da se smejo lastniki oziroma imetniki pravice uporabe vpisati v zemljiškem katastru le na podlagi zemljiško-knjižnega stanja oziroma na podlagi sklepa sodišča. 88 GV 23(1979) 2 Bojazen, da bo navedeno določilo povzročalo težave pri poslovanju davčnih organov, se v praksi ni uresničila. Osvojeno je načelo, da ie davkoplačevalec lastnik zemljišča, ki v primeru, da zem- ljišča ne uživa sam, lahko na lastno iniciativo prenese obveznost plačila davkov na dejanskega uživalca. V posebnih primerih, ko gre za lastnike, ki so umrle osebe oziroma za osebe, ki so ne- dosegljive, pa davčne uprave same ugotovijo davkoplačevalca. Naslednji pomembni razlog za razmišljanje o združitvi obeh evidenc je treba po njihovem avtomat- skem vodenju, ki je v dokajšnji meri realizirana pri zemljiškem katastru. V Sloveniji se praktično v celoti vodijo katastrsko knjigovodski podatki na računalniku. Zadnji prehodi iz klasičnih (ročno vodenih) obdelav so bili opravljeni leto~, pogojeval pa jih je novi izračun katastrskega dohodka. Obdelave se opravljajo po treh različnih programih, od katerih sta dva sodobno zastavljena tako, da omogočata vključitev novih podatkov v obdelave ter nudita dobro osnovo za izdelavo raznih upravljalskih sistemov oziroma v končni fazi tudi komunalnega informacijskega sistema. V tej smeri so tudi že opravljeni nekateri koraki, predvsem poizkusi povezave podatkov zemljiškega ka- tastra s podatki odmere davkov od kmetijskih zemljišč, pripravljajo prevzem registrskih številk lastnikov zemljišč oziroma pravnih oseb, ki so imetniki pravice uporabe na zemljiščih družbene lastnine. V zemljiški kataster se postopno vnašajo elementi L i. prostorskega operata zemljiškega katastra, zlasti so to območja teritorialnih enot; statističnih okolišev, naselij in krajevnih skup- nosti, ki jih bo potrebno takoj po končani grafični registraciji prek parcel vnesti v datoteke raču­ nalnika. s podatkom o pripadnosti vsake parcele zemljiško-knjižnemu vložku, ki je vnešen v datote- ke računalnika, je praktično že izvršen prvi korak k združitvi obeh evidenc. Omogočeno je, da se poleg izpisa posestnih I istov opravi tudi izpis zemljiško-knjižnih vložkov oziroma parcel, ki jim pripadajo. Iz navedenega izhaja, da je v bistvu potrebno za avtomatsko povezavo zemljiškega katastra in zemljiške knjige predelati obstoječe računalniške datoteke zemljiškega katastra, jih uskladiti s potrebami zemljiške knjige in dopolniti s podatki, ki so vpisani v C listu zemljiške knjige. Z ozirom na stopnjo oziroma način obdelav v posameznih občinah, je možna dvojna rešitev .Upo- raba računalniških izpisov, v obliki kot so·v uporabi danes, in parcialnega vzdrževanja datotek, ali pa sodobnejše rešitve obdelav, ki jih nudijo možnosti oblikovanja podatkovnih bank in nepo- sredne uporabe zaslonskih terminalov. Problem avtomatske obdelave podatkov zemljiške knjige pa se tu ne postavlja prvič in tudi povsem neraziskano področje ni. Leta 1974 je bil pri Centru za avtomatsko obdelavo podatkov Ekonom- skega centra Maribor izdelan osnutek projekta, ki nosi naslov: "Možnosti uporabe AOP pri vode- nju zemljiške knjige". Izdelala ga je skupina treh strokovnjakov s področja računalništva, geodet- skih upravnih zadev in zemljiške knjige. Avtorji projekta so si ogledali model avtomatskega vode- nja zemljiške knjige v Munchenu, ki ga je pod nazivom "Rahmen - Soli Konzept" izdelala skupi- na nemških strokovnjakov leta 1971. Nemški projekt predstavlja tudi tov. Božičnik v članku "Evi- dencija nekretnina", ki je objavljen v Geodetskem listu št. 7-9/1978. Tam so omenjene tudi ne- katere konkretne rešitve pri realizaciji okvirnega programa. Avtorji mariborskega projekta so prevzeli nekatere splošne rešitve po nemškem projektu, druge pa so rešili zaradi razlik v organizaciji zemljiške knjige in zemljiškega katastra na svojski način. Glavna značilnost pristopa je v tem, da se loteva avtomatizacije zemljiške knjige kot samostojne evidence. Ni torej postavljen pogoj njene združitve z zemljiškim katastrom. Treba pa je pouda- riti, da se avtomatizirana zemljiška knjiga obravnava kot sestavni del komunalnega informacijske- ga sistema. Predvidena je tudi tesnejša povezava z avtomatizirano vodenim zemljiškim katastrom, pri čemer naj bi se v zemljiški knjigi avtomatično prevzele spremembe, za katere je pristojen zemljiški kataster, da jih izvede. Pri izdelavi projekta so težili k temu, da se v večji meri ne spremeni obstoječega poslovanja in organizacije zemljiške knjige. Poudarili so potrebo po rešitvi nekaterih pravnih vprašanj, pri čemer terja AOP tudi spremembo določenih pravnih norm, skate- rimi naj bi hkrati dosegli tudi učinkovitejše in gospodarnejše poslovanje s strankami. Avtomatska obdelava podatkov zemljiške knjige in zemljiškega katastra, ki ji je osnova skupna banka podatkov, je tudi po mnenju avtorja članka "Evidencija nekretnina" najboljša pot k zdru- GV 23(1979) 2 89 žitvi obeh evidenc oziroma pot k postopni nastavitvi celovite evidence nepremičnin. Dokler avto- matizacija oziroma nastavitev skupne evidence ni izvršena, pa po mnenju istega avtorja ne bi bilo smotrno :združil'i institucije :zemljiške knjige in zemljiškega katc1stra na enem mestu oziroma pod enot- nim upravnim vodstvom .. Tako staiišče pogojuje bojazen, da bi s tem odložili prehod na avi·omatsko obdelavo in bi morda do dejanske spojitve obeh evidenc sploh ne prišlo. Takemu siališču je težko pritrditi zlasti v Sloveniji, kjer smatramo, da so podani razlogi za takojš- njo združitev zemljiške knjige in zemljiškega katastra, ne glede na to, da bi v prvi fazi opravili le formalno pripojitev zemljiške knjige h geodetskim upravnim organom in bi zemljiška knjiga ne- kaj časa poslovala po dosedanjem sistemu. S tako :združitvijo bi dosegli sledeče; l. Intenzivneje bi razmišljali in se hitreje lotili avtomatizacije zemljiške knjige, pri čemer gre ob spojitvi podatkov obeh evidenc v enotno novo evidenco samo še za rešitev avtomatske obdelave podatkov iz C lista zemljiške knjige. Kolikor bi zemljiška knjiga še obstojoi!a pri sodiščih, bi težko piišlo do pobud za ni eno avtomatizacijo oz. še manj do same realizacije. Pravosodne 1Js- tanove namreč nimajo lastnih potreb in problemov z avtomatsko obdelavo podatkov in zato dela s tega področja ne poznajo. Iz znanih razlogov, med katerimi zlasti izstopa struktura kadrov, tudi ni pričakovati aktivnosti na področj1J avtomatizacije s strani samih zemljiško-knjižnih re- ferentov. Nasprotno pa velja za geodetske institucije, da so te praktično na vseh ravneh na področju računalništva aktivne, bodisi kot neposredni izvajal d, ali pa kot uporabniki avtomat- sko obdeianih podatkov. To velja tako za geodetska tehnična dela pri novih izmerah in pri nji- hovem vzdrževanju kot pri izvajanju sprememb v katastrsko knjigovodskem opera tu. Za Slove- nijo je :značilno, da so v geodetskih krogih dane pobude za kompleksne obdelave prostorskih podatkov, ki naj bi v končni fazi privedle do ustvaritve. raznih informacijskih sistemov. V zve- zi s prostorskimi informacijskimi sistemi so tudi že izdelane teoretične rešitve, ki se delno pre- izkušajo v praksi. Upam si trditi, da je :zavest o potrebi avtomatizacije tudi pri geodetskih up- ravnih organih prodrla tako daleč, da bi se smatrala klasično vodena zemljiška knjiga kot anah- ronizem, 2. S pripojitvijo zemljiške knjige, bi ob avtomatiziranem zemljiškem katastru lahko tudi za potre- be :zemljiške knjige uporabljali nekatere dele avtomatsko izdelanega operata, S tem bi odpadlo ročno vodenje raznih zemljiško knjižnih seznamov kot so: seznam lastnikov, seznam parcel in seznam zemljiško knjižnih vložkov, 3. Dosegli bi racionalnejše poslovanje s strankami, ki bi dobile vse podatke oziroma razne izvleč­ ke in potrdila o :zemljiščih na enem mestu, 4, Odstranili bi nedorečenost pri organizaciji zemlpske knjige, ki daje vide:z kot, da ie samo for- malno v sklopu občinskega sodišča in ki tudi nima jasno opredeljenega drugostopenjskega orga- na, ki bi skrbei za strokovno pomoč, šolanje in strokovno izpopolnjevanje kadrov, moderniza- cijo poslovanja in ki bi opravljal nadzor nad delom zemljiške knjige, 5, Doseženo bi bilo racionalnejše koiiščenje razpoložljivih kadrov, za katere bi se tudi laže or- ganizirali ustrezno izobraževanje, Sedanjim zemljiško-knjižnim in katastrskim referentom je potrebno sorazmerno malo dopolnUnega znanja za delo na eni ali drugi evidenci, Ob avtoma~ tizaciji oziroma združilvi obeh evidenc pa bi bilo potrebno njihovo znanje dopolniti z osnova~ mi avtomatskih obdelav, 6. Odpravili bi nesoglasja oziroma slabo sodelovanje, ki ponekod še obstaja, med delavci geodet- skih upravnih organov in zemljiško-knjižnimi referenti, ki ima za posledico slabšo usklajenost evidenc, hkrati pa povzroča tudi težave pri poslovanju s strankami. Ob razmišljanjih o nastavitvi nove evidence, ki bi nastala z združitvijo zemljiške knjige in zem- ljiškega katastra, zavestno ne govorimo o evidenci nepremičnin, Ta se v skoro vseh dosedanjih razpravah močno poudarja, čeprav ni nikjer dovolj definirana. Največkrat se s pojmom evidence nepremičnin misli na evidenco, ki bi nastala z :združitvijo zemljiške knjige, zemljiškega katastra, evidenco nepremičnin v družbeni lasti in evidenco stavb, Ker se je v nekdaj uzakonjeni evidenci nepremičnin v družbeni lasti vodila evidenca o zemljiščih in stavbah, gre pri evidenci nepremičnin dejansko za evidentiranje zemljišč in stavb, Ne glede na dejstvo, da se v okviru zemljiške knjige 90 GV 23(1979) 2 v takozvani "E knjigi" vodi evidenca etažne lastnine, menimo, da ni možno za nastavitev kompl sne evidence o stavbah, bodisi v zasebni ali družbeni lasti, dokler ne bo izdelan kataster stavb. Ta naj bi enako kot zemljiški kataster za zemljišča nudil tehnično osnovo za vpis stvarnih pravic na stavbah. Izdelava katastra stavb so bila v Sloveniji predvidena že z zakonom o geodetski služ- bi že leta 1970, vendar dosedaj še niso izdelali nikakršnih predpisov, ki bi omogočali njegovo nastavitev. V prispevku je torej pod pojmom združene evidence mišljena predvsem evidenca zem- ljišč, stavbe bi bile vanjo vključene le v takšni meri, kot so v dosedanji zemljiški knjigi. Potrebo po vodenju etažne lastnine bi kazalo ponovno pretehtati, saj je v praksi, kljub nekaterim tehnič­ nim navodilom, pri njenem vodenju se veliko pravnih in tehničnih vprašanj, ki jih je treba rešiti pred vključitvijo v avtomatizirano skupno evidenco. T eobal d BELEC* ZASEDANJE KOMISIJE ŠT. 3 FIG-a NA DUNAJU V dneh od 3.4. do 7.4.1979 sem se udeležil delovnega zasedanja komisije št. 3 FIG, ki je reše- vala vso problematiko prostorskih informacijskih sistemov (Landinformationssystems). Zasedanje je bilo na Dunaju, gostitelji so bili kolegi iz Avstrije, kar ni naključi e, saj je ta dr- žava v poslednjih osmih letih na področju LIS zelo napredovala in tudi že prikazala svoj informa- cijski sistem, ki je operativno že v rabi. Zasedanje je odprl zvezni minister za gradnje in tehniko, ki ima velike osebne zasluge za vzpo- stavitev avstrijskega LIS. Prisotni so bili strokovnjaki (po številu 1 ali 2) iz Švedske, Švice, Polj- ske, Češke, ZR Nemčije, Izraela, Norveške, Italije, Nizozemske, Jugoslavije in seveda Av- strije Vsi referati, brez izjeme, so bili izredno zanimivi. Prednjačile pa so Avstrija, ZR Nemčija, Švedska, Švica. V teh državah očitno najbolj učinkovito razmišljajo in že tudi uvajajo informa- cijske sisteme. Podajam nekaj osnovnih problemov iz referatov predstavnikov posameznih držav: 1 . Več prostorskih informacijskih sistemov za nek prostor ali samo eden? Razprava je potrdila smotrnost enega, vendar vprašanja ni do konca razčistila . Osebno menim da to vprašanje ni primarnega značaja, saj z ustrezno programsko plansko zasnovo ta problem lahko obvladamo. 2. Centraliziran ali decentraliziran sistem? Iz družbeno-političnih vidikov smo se vsi navduševali za decentraliziran sistem (prednjačile so zapadne države!), hitro pa nas je streznil avstrijski predstavnik, ki nas je vprašal, kaj * 61000, YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS dipl .ing.geod. direktor GZ SRS Prispelo v objavo 1979-04-20 GV 23(1979) 2 91 92 decentraliziran sistem sploh je? Ali so pri tem sistemu računalniki razporejeni decentralizirano po državi? Ko ie pribil, da je to vprašanje že sam postavljal politikom mnogih držav, pa mu ni nihče znal zadovoljivo odgovoriti, je predlagal, da tega vprašanja ne razčiščujemo več,ker ga zamen1u1emo s tehnološko-organizacijskim sklopom, ki nima nobene zveze z odločanjem, ki mora biti z zakonom opredeljeno. Od te opredelitve (ne pa od organizacije LIS) je odvisna centraliziranost ali decentraliziranost sistema. To vprašanje je zanimivo tudi za naše razmere, ko zamenjujemo tehnološko, raziskovalno in proizvodno koncentracijo, utemeljeno z ekonomskimi dejstvi, kot to radi imenujemo, z mono~ polom in odtujevanjem pravice odločanja. Mislim, da bomo morali v naši republiki še temelii~ to razmisliti pri uvajanju informacijskih sistemov, se posebej pa pri njihovi organizaciji, o ekonomičnosti z vidika družbe in dolgoročnosti. 3. Zaščita podatkov v LIS je aktualna, ne zaradi varnosti podatkov (alarmne naprave, gesla,kon- trole, itd.) temveč zaradi pravice do osebne svobode. Na splošno velja načelo, da so podatki LIS javni (kot npr. zemljišča knjiga), toda zelo hitro pridemo z agregiranjem podatkov osebe in LIS do kombiniranih podatkov, ki lahko pomenijo nevarnost za osebo. Zato vse države sprejemajo zakone, ki določajo, kako se morajo podatki zavarovati (Avstrija ga bo sprejela I eta 1980 pod naslovom Datenschutzgesetz). 4. Fotointerpretacija je kot cenena in hitra metoda vse bolj uporabljana pri pridobivanju prostor- skih podatkov in je v praksi že v mnogih deželah. Če želimo še metrično informacijo, uporab- i i amo ortofoto postopke. 5. Enotno je prevladalo spoznanje, da se LIS gradi postopno z upoštevanjem možnosti vključitve vseh podatkov, še posebej statističnega fonda in da je definiranje prostorske razmestitve podat- kov stvar geodetov (najmanj to, seveda poleg lastnih datotek}. 6. AI i je potrošnik - uporabnik informacij iz LIS identificiran? Odgovor je izzvenel v jasnem "da", še posebej ob dejstvu, da bodo sistemi polno na razpolago v obdobju med 1980 in 2000. Naj navedem še nekaj ostalih zapažanj: Strokovna diskusija je bila strpna, na trenutke ostra, vendar vseskozi racionalna. Ekonomske pre- soje uvajanja LIS so bile vseskozi v ospredju. Kost-benefi t analize (Kostennutzungsanalyse) je prl- 1 j ubij ena metoda ocenjevanja ekonomskih učinkov uvajanja sistemov, pa tudi dokazno in prepriče­ valno gradivo za politike. Velja pa še naslednja ugotovitev: vse države (morda je delno izjema Avstrija in Švedska) se nahajajo v začetnem stadiju uvajanja LIS, pri določitvi njihovih osnovnih nacei iogične (logistične) ravni. Seveda pa moramo upštevati, da so vse dežele tki. preddela, kot npr. zmanjšanje števila občin, reorganizacijo katastra, uporabo AOP, itd., že izvršile in imajo ugodno štartno pozicijo za uva- janje LIS. Mislim, da je bilo mesto zasedanja izbrano dobro, saj so nam Avstrijci prikazali svoj sistem v polnem operativnem delovanju. Sploh velja napore naših severnih sosedov na področju uvajanja LIS podrobneje opisati, še posebej zato, ker je nosa problematika zaradi enakega tehničnega razvoja geodetskih evidenc podobna njihovi. Spoznanje, da je avstrijski kataster z AOP dosegel svojo končno stopnjo v avtomaciji in dejstvo da zemljiška knjiga vodi enake podatke kot kataster, jih je pripeljala do formiranja vladne komi- sije, kjer so bila zastopana skoraj vsa zvezna ministrstva (1973). Strokovna skupina je izdelala projekt in vzorec (Dunaj z okolico, 5,7 % površine Avstrije, vse v času 1973-78). Vladna ko- misija je projekt odobrila in tako je nastala "GrundstUcksdatenbank", ki vodi podatke zemljiške- ga katastra in zemljiške knjige, vse na Dunaju. Katastrski uradi (90) in sodišča (200) se opremlja- GV 23(1979)2 jo s terminali, z ekranom, vhodno enoto ter hitrem printerjem, Celotni projekt bo realiziran 1986 (12 milijonov parcel), ko bodo nastavljene datoteke zemljiškega katastra in zemljiške knjige, jim sledi kataster komunalnih naprav, možen bo grafičen output. "Koordinatenbank" je poseben regi- ster, ki spada k zemljiškemu katastru in je pomemben za razširitev "Grundstucksdatenbank" v "'Landinformationssystem". Razširitev omogočajo že zbrani statistični podatki, vse pa je že danes regulirano z "Bundesrechenamtsgesetz", ki ureja pravno sodelovanje med posameznimi sektorj L Za prehod grafičnega zemljiškega katastra v koordinatni kataster so razvili svojo metodo in teh- nologijo, ki operativno že teče, Ekonomsko vrednotenje celotnega projekta je potrdilo predpostavko, da bo novi način poslovonja kljub velikim investicijam cenejši od sedanjega klasičnega. Toliko o naših sosedih, Mislim, da je posvet ravnal pravilno ko je zaključii, do je potrebna pri ob·· ravnavanju le probiematike !'udi enotna terminologija. Tako je izredno pomembna sledeča defini- cija: Prostorski informacijski sistem (Landinformationssystem-LIS) = PIS (LIS) služi za sistematično zaje- manje, skladiščenje, obdelavo in interpretacijo vseh podal·kov, ki se nanafoio na zemljišča in tla ter so značilni in pomembni kot osnova za pravne zadeve, upravljanje in gospodarjenje ter kot pomoč za ukrepe planiranja in razvoja. Soma definicija v našem jeziku ne zveni preveč lepo (prevedel sem jo iz nemščine), je pa toliko razumljiva, da bo nedvoumno med strokovnjaki, ki se s to panogo znanosti ukvarjajo, povzročilo vsaj živahne razprave, če še ne kaj več.Mislim, da bi tudi za naše razmere in pogoje morali po- dati lastno definicijo, saj so pri nas prisotni nekateri specifični momenti, ki bi definicijo verjet- no dopolnHi oziroma razširili. Ob koncu intenzivnega dela so bila sprejeta naslednja priporočila, iz katerih bo nastala reso!u- cija: 1, Prevzame se definicija PIS (LIS), kot smo jo prej zapisai i. 2. P!S (LIS) je predvsem naloga geodetov (ne poedinlh uprav) in uporabnikov (naloga, ki se usmer- ia na uporabnike). 3, Za države, ki imajo zemljiški kataster in zemljiško knjigo, se priporoča, da je banka zemljiš- kih parcel ( GrundstUcksdatenbank) osnova (baza) za P IS (LIS). 4. Uporabljeni sistemi obdelave podatkov naj bodo tako fleksibilni, da lahko na parcele naložimo te podatke. 5, V P!S (LIS) se morajo funkcionalna in organizacijska vprašanja obravnavati najmanj enakovred- no kot tehnična. 6. PIS (LIS) se lahko zgradi tudi na drug način v povezavi s prostorom. 7. Rešiti je treba vprašanja PIS (LIS) za industrijske države, države v razvoju, njihovo povezave:· s tlemi (Bodeninformationssystem) ln drugimi informacijskimi sistemi. 8. Darmstadt naj ustanovi inštitut za dodatno izobraževanje na področju PIS (LIS). Vsaka država naj izdela svoj vzorec in ga pošlje sporazumno določenemu mednarodnemu centru v oceno, 9. Izdela se terminološki slovar. Komisija bo svojo nalogo končala do prihodnjega kongresa FIG 1981. Do takrat bo marsikaj še se- daj nejasnega razjasnjeno tako, da bo resolucija kot rezultat dela komisije jasna, realna, rezu- ml i iva in uporabna. Za konec naj poudarim, da sem osebno zadovoljen, da se mi je nudila prilika in možnost pri sode- lovanju in celo sodelovanju v takšni mednarodni družbi. Razčistil sem marsikatero, do sedaj mee- leno aii pa preveč določeno predstavo o naši, jugoslovanski in slovenski problematiki informac1i~· skih sisi·emov, GV 23(1979) 2 93 ZUPANČIČ* EMPIRIČNO-GRAFIČNA ORIENTACIJA Z GRAFIČNO DOLOČITVIJO d 1' 1 IN d x '' NA AUTOGRAFU BREZ BAZNIH KOMPONENT bybz(Wild A 6 , A 8 ) 1 • Uporabnost metode Empirično-grafično relativno orientacijo, pri kateri najprej določimo pravilne vrednosti zasukov dJC 1 in d x.'1 uporabljamo pri orientaciji stereoparov, no katerih ne moremo poljubno izbirati no stereomodelu, v katerih odpravljamo ali merimo vertikalno paralakso. To so posnetki morskih oboi, otokov, obal jezer po tudi posnetki, na katerih so upodobljene večje snežne površinep Za določitev zasukov dx:1in dxi'odpravljamo ali merimo paralakso le v štirih točkah, od katerih mo- rata dve biti na zveznici med obema glavnima si. točkama, najbolje v glavnih si ikovnih točkah (y = O), in dve točki, ki ležita v pravokotnem profilu no bazo. Za izvršitev relativne orienta- cije ni potrebno branje koordinat točk, v katerih merimo ali odpravljamo paralakso. Ne jemo baznih komponent b in b . Zato je navedeni način uporaben za wild A 6 ali wild navedenih baznih komporfunt ni~oto, in sicer tokrat, ko nimamo možne poljubne izbire stereomodelu in zato ne moremo uporabiti ene od splošnih metod relativne orientociie ali metode; pri kateri potrebujemo bazne komponente b in b • y z 2. Teoretično utemeljitev Področje stereomodel a N 1 glavna točka levega posnetka N 2 glavno točka desnega ponetka A, B izbrani točki, ki imata enako ko- ordinato x No I iniji N 1 N 2 odpravimo vertikal no paralakso z d }C' in d 1C 11 in sicer z d --rc' v točki N 1 in z d v točki N 2 . Če npr. v točki N 2 ne moremo odpravljati paralakse, odpravimo paralakso v točki N 1 z d ?f- 11 1 z d dl 1 pa v točki na zveznici N 1 N 2 , ki je čimbolj oddaljena od N 1 . Če ne moremo ugotavljati paralakse niti v N 1 niti v N2 odpravimo paralakso postopoma z d t,' in d -x'' v dveh med seboj čimbolj oddaljenih točkah na liniji N 1 N 2 • * 61000, YU, Ljubljana, dipl. inž .geod. Prispelo v objavo 1977-10-15 94 GV 23(1979) 2 N, lveija p =O= xd 1<. 1 - (x-b) d ')t 11 - z AW z LIW = xd }( 1 - (x-b) d ;i' y 1 Z d '1. in d '){l) smo odpravili tudi paralakso, ki jo povzroči na i inip N 1 N 2 nagib 11 w Določiti moramo, koliko smo s tem, da smo odpravili vertikalno paralakso, ki jo povzroči /j w preveč zasukali d :i in d X'1 • Če to določimo in upoštevamo, imamo rešeni neznanki d 'Jf, 1 in d '){i1, nato pa lahko na hiter in enostaven način določimo vrednost ostalih neznank. Vertikalno paralakso, ki io povzroči nagibAwv točki N, ki je na liniji N 1 N 2 , označimo s pN in izrazimo s si ikovnimi koordinatami: PN =-f Aw= xd '"j{ 1 - (x-b) d ll 11 d?t'in d %''nam v tem primeru pomenita zasuka, ki smo ju z odpravljanjem vertikalne paralakse na liniji N 1 N 2 izvršili preveč. Na tej liniji smo odpravili tudi paralakso pN, ki bi jo v resnici mo- rali z!;, w Iz formule pN =-f A w je razvidno, da pN ni odvisna od situacije točke na liniji N 1N 2, Paralaksa, ki jo povzroči vzdolž linije N 1 N 2 je konstantna. xd 'Jt' - (x-b) d 'X 11 = const. pN = const. Ker je ta paralaksa const., ki smo jo odpravili z d~' in d x'' čeprav bi jo morali z!J,w, moramo ugo- toviti, koliko smo odpravili z d i 1 in koliko z d U'1 in spreminjanje tega medsebojnega odnosa za- sukov d 'bt, če spreminiamo koordinato x, ti. v različnih točkah vzdolž linije N 1 N2° Ker je odvod konstante O, odvajamo enačbo za pN po x-u in izenačimo z O. [x d :!{1- (x-b) d ~e°J = O d n:.' - d '61'.'' = O d ~' = d :1e" Zasuka obeh projektorjev d'lf , s katerima smo na liniji N 1 N 2 odpravili vertikalno paralakso, pov-· zročeno z zasukom Llw, sta enaka. GV 23( 1979) 2 95 Grafična ponazoritev enakosti zasukov d ?e: 1 in d :Jt". i 1 i i 1 ' 1 1 ! ' _.J(__ "'----'--'---'-'-i'--'l-'1-'i-'-'-- 1 _,_i .,_I ,_1 ''--':_. 1 _...,__-'-'---'-'--'---'-'---'---'---'--'---'-'-'---'--'-..l...LJ...' .:.....1 ....L..l-!....l...,___-'-'4J -"'-- N, N b N2 PN xd/+ (b-x) d x'' b-x d,t'= d :it"= d '){ el b ----- - - -- ----i 1 Iščemo tisti d ~ N' ki bo paralakso f "wodstranU tako, da bo xd ';}( 1 - (x-6) d l= -f n w Določitev d'}[N Na liniji N 1 N 2 odpravimo vertikalno paralakso z d ?t 1 in d ')(. 11 • =O = O = xdx.'.. (x-b) d -x"- z n Izberemo točki A in B na pravokotnici na zveznico obeh glavnih toči<. Ti točki imata enako koor- dinato x. X = X = X a b V izbranih točkah A in B je vertikalna paralaksa p in p za katere velja: Ya Yb Pya =-za (l+ :~ )Llw + :a [x(d'f 1 - d'f 11 ) + bd 1/]+ x (d;t' - d'Jt)+bd~ a p yb =-zb ( l + y b 2 ) .tlt,;; + yb x ( d i - d ( ) + bd / + x ( d )i' - d ) + bd Ji z62 zb Od obeh enačb odštejemo = o = -z !:, w + n in dobimo: xd -x' - xd~ 11 + bd 'X1 y 2 Ya [x d 'fl/ ) Pya = (-z + z __ a_)L'.lw + (d 'f 1 - + a n z z a a pyb = (-z + z - yb2 )f}t.J+ ~ [x (d 'f' - d 'f 11 ) + bd 'f" ] b n zb zb bd 'f 11 ] Paralaksi p O in p ,b merimo, Ker avtograf wild A 6 in wiid A 8 nimata bazne komponente, jih merimo z n~gibanjJm obeh projektorjev za isti nagib d 'f V točki A izmerimo paralakso p , da ya oba projektorja nagnemo za kot d'f O , v točki B pa, da oba projektorja nagnemo za d 'f b' 96 GV 23(1979) 2 Nagib d povzroča naslednjo paralakso: ~ d 'f 1 (x-b)y d 'f 1/ py = -z z Py =2L (d y' - d y" ) + ~ d t" z z Paralakso merimo s tem, da je odpravimo in pri tem oba projektorja nagnemo za isti kot d 'f. d f' = d py =J?L z dt = z by 'f d ,, = 'j • p y d t Pri merjenju paralakse v točki A dobimo zasuk obeh projektorjev za d 'j , pri merjenju paraiakse a v točki B pa d )" b' 2 z a d ':J =--- a b (-z + z a n ~)/Ji w + _I_ [ x(d 'f 1 - d 'f'') + bd 1 '1 ] z b ya zb d16 =--{2-z byb b n a Ker je paralaksa na liniii N 1N 2 odpravliena in ie d1 1 = d t'' = d~ Pyn = o =x d J{N - (x-b) d l,'N - Zh /j {Jj Li w b d :J{ N = z n To vstavimo v enačbi za z do/ a a = zHya d lf b = zb Zn yb ( - z + a (-z + z b n z n z a ) d df N + + [ x (d 'f 1 - d 'f'1) + bd 1'' ] Yb 2 ) d,t>N+ i--[x (d'f'- d /') + bdi''] zb d~ določimo na tele načine: a) Enačbi med seboj odštejemo ln dobimo formulo za izračun d N' d~ N = ( -z 2 a 2 (-z + z - y a a n ) - zb (-z b + zn - yb 2 + z z a n z a z„ yb zb zn (d 'f a - d 1 b) 1 - y 2 ) - - (-z 2 + a y6 b Ker moramo za ta način meriti višine točk A, B, N in koordinate y točk A in B, računanje po tej formuli ni najprikladnejše in sta primernejša naslednja načina: GV 23(1979)2 97 b) Enačbi za d ~ a in d 'j b pomenita enačbi premic s spremenljivkama d 'f in d X , Pisano skrajšano imata naslednji obliki. d 1 = A a 1 dt b = A2 d ~ N + c Da ni treba določati smernih koeficientov A 1 vstavimo spremenjeni d za neko okroglo merimo paralaksi v točkah tt_ in B z nagiboma in A 2 posameznih premic, rešimo enačbi tako, da vrednost d X in glede na to vrednost ponovno '.f 11 = j1' a' C Ko po odpravljeni vertikalni paralaksi na liniji N 1 N 2 izmerimo v točkah A in B z odpravljanjem vertikalne paralakse vrednosti d '! in d 'f b' zasucemo oba projektorja za isti, poljubno izbra- ni d J{ • ~ liniji N 1N2 nastaneavertikalnaparalaksa, ki je po vsej liniji N 1N 2 enaka, To ver- tikalnocparalakso odpravimo z zasukom in ponovno v točkah A in B z odpravl1anjem vertikalne paralakse merimo df O in d \j b tako, da oba projektorja zasučemo za isti iznos. d r a = Al d 'X N + C d '1 b = A2 d X N + c d1a-dtb=(A1 -A2 ) da!N d ~~ = Al (d 'li N + d o{ C) + C d '-/' b = A2 (d ~ N + d &f C) + c d ~• a - d 1, b = (Al - A2) (d 3< N + d &l c) 1 J d ~ - d y b d df N + d ?C a = C dr - dyb d l( N a d 'M d &t = C N d 1' d lf b - 1 a - d '1 djb a Po tej formuli lahko enostavno in hitro izračunamo d c) Grafična določitev d ;}t N N' Premico d 'f = A 1 d 'J( N + c konstruiramo na koordinatni ravnini z absciso d X nato 'j, s temada nanesemo točki s koordinatama ( 'f 0 , d N) in ( Y, 0 , d 3{N in premico d lf O = A1 d ;}( N + c konstruiramo, da nanesemo točki ( '-j' b' d ?l. N) in z ordi- + d ll ), C in ( lf b' d J{ N + d 3{ C). V presečišču premic odčrtamo absciso d ')tN. Če damo abscisni osi dvojno oštevilčbo, ki ustreza razdelbi in odčitkom levega projektorja ter razdelbi in odčitkom desnega projektoria, cHrektno na razdelbi abscise odčitamo končna odčitka ~ in :lf'. , ki ju vstavimo na sklalah obeh projek- torjev, • 98 GV 23(1979) 2 1 dfa os z dvo no razdelbo ! čf" df~ X' + d,k X"+ dxc X Ko naravnamo na levem projektorju odčitek d...t' + d 2t N in na desnem odčitek d Jt''+ i d, nastane na liniji N 1 N 2 konstantna vertikalna paralaksa, ki 10 odpravimo z 6. w Preostalo paralakso zunaj linije NlN odpravimo z d 'f 1 in d 1" in sicer na liniji s koordinato x = O z d 'fiJ in na I iniji s koordmaio x = b z d 'f V izjemnem primeru, če nimamo ni~ ti na eni od obeh linij točke za ugotavljanje vertikalne paralakse, lahko na podoben način kot s d ?f,i in d ~n ro liniji N 1 N 2 izven linije s postopnim odpravljanjem z d srebro • cin ~ boksit ~ fosfati - naftovod - plinovod ~Etate Razlaga vel ikosti znakov za karti II in lll j e na strani 117 .. -J.Ui~i-p;,y~~t~ii/ __ _ _ juž~i -pOV;at~ik-- 1 Rrisbane Brishane De/anske temperature n o letnih po preČIJ 10° 15' 'V' 20• \!V ~~: c ~I J_a_n_u_a_r_s_k_e- te_m_p_e_r_a_t_u_r_e~I Dej anske temperature n i letnih popreč ij 50 10° 15° 20° 25° C ® 1 Julijske temperature .,,,. Merilo kart IV-VI 1 : 90 000 Q00 18 l itična razdelitev državna meja meje socialističnih republik meje avtonomnih pokrajin glavno mesto glavna ~.esta republik in pokra11n ,ri lo 1 : 6 000 000 o (... ke službe oziroma geodeti·· morali z vsemi ,:lami \ klju(it, v t1b110,\l d,Jrnovinc. Št: po~t hej p,,mcmbno \ k•go su igrali pri agrarni in drugih reformah. -·- • ~ ' --,---1~ ,J-..1-t~ TOREK 3. APRILA 1979 - STRAN 91 „Razvoj, na katerega WidWM• h•- smo ponosni" WWHW I Iti tCLA- Tudi kowt,ki geodeti so se \.kljtiči!i v pr:unovanje 35~ktnice ,~!nv,~it•skc geJdt~t~kc $Južbe~ ki je h!.1 usranc:djenu 2fi i.:.n.ur,risa ·Jubilej ge etske 1 slu 1 · Slovesnost ob 35-fetnici delovanja bo 30. marca v Slovan) Gradcu SLOVENJ GRADEC, 2ff. marca - Petintridesetleb:lico o:rgaruzi.ranega dela geodetske 1 slui.be v Sloveniji bodo slo- i w,sno proslavil! tudi na K(}, 1 roškc:m, ! Osrednja slovesnost bo v p1a>tek, 30, marca zvečer ob 18. uri v galeriji slovenjgrn- , škega umetnostnega pavUjo- na. Takrat bodo odprli tudi :razstavo o delu in razvoju ge- ooetske službe v · Sloveniji, 1 Koroški geodeti oz. del medobčinske geodetske u_ ve so v letih po vojni, po bej pe. zadnja leta, s svoj stroko'rniln delom, predvsi pri izdelavi kart-og:ratsk!h E dene, odločilno pripomogC dodelavi geodetskega in! macijslteg& kroga ter s t k hitrejsemu družbenemu predku •. T geodetsld upravi. Ena od so- delavk slovenjgra!ke geodetske uprave, Id je dobila pcimanje, je twii -'• Danes ob 18. uri bo v vitclli dvorani maribonk:ega gradu·svc, tana otYoritev razstave, posveče­ ne 35-letnici geodetske službe v Sloveniji; razsta\la že nekaj časa potuje po republiki Prikazala bi naj ra.zvoj te dejavnosti " naših 128 GV 23(1979)2 s~:~~~- . , iiE8:C~[~ l 6 STRAN PETEK, 13. MR!U-\ W79 Občina vp ovenjG dec 1 • 1 r :-..;a osrednji sloves- 1 no'iti ob 35-li;>tnici slo-vcn<,ke geodetske službe v Slmenj Gradcu so med 1 drugim podelili nekatera priznanja. Tako Vin- ko Pušnik iz Gradca prejel priznanje 1 zaslužni član .društva geodcto~· Maribor, po-sebna prirnanja družbe- nopolitičnim delavcem bajib, lr..fima ~e posebej v seve- rovzhodni Sloveniji dokaj dolgo zgodovino, saj so tukaj zcmegske meritve opravljali že sredi pre- teklega stoletja. Razstava bo obenem obeležila 8. maj - dan, ki so si ir.a 1teodeti u ' --1.,.,.i,..!L .... , ........ ,. ... ,...,,..,_1,..-ahnr,, in t, .. m,<•,lino ! • 1 1 so eli Peter Planin- scc. K nrad Ferk, Vinko 1 Potočnik in Marija Pregelj. Priznanja za delo in predanost pa so 1 prejeli Terezija Gum- Marija Lakovšek, Krivec, r, Vinko P , 1 Vinko Gregoršanc, An- ton Rus in Franc Lod- rant. T.!. sana po naše in iO jih šele proti koncu pretek.lega stoletja začeli na silo spreminjali v madžarščino. Torej so te karte, kijih bo mogoče videti na razstavi. tudi zanimivi dokumenti pritisk Slovenci v wu izposta vij eni.• • 1D vske in ~unke regij~ .l.alOOlLD:l'aZ:mt .. 00 J:!A tudi v. Prnlp~\let t proslavitvi letn1ce osvobOditve Manoora. (l!lpn} Govorni del slovesnosti v Mariboru: med govorom direktorja GU SRS tov. Milana Naprudnika Kulturni program slovestno- sti v Mariboru: nastop pev- skega zbora Srednje glasbe- ne šole v Mariboru Podelitev priznanj na slo- vesnosti v Mariboru 23(1979)2 129 V MARIBORU Torek, osmi maj 1979 .... Dan pred obletnico zmage. Prvi dan, ko so bila iz prometa izločena vozila z zadnjo parno števil ko. Maribor, drugo mesto, ki er so po osrednji prosi avi ob 35-1 etn i ci geodetske si užbe v SR S 1 pripravili razstavo s slavnostno akademijo. Prav tako, kot pred nedavnim v Slovenj Gradec, smo tudi v Maribor prišli po obvoznih cestah. Že tradicija? Neposredna povezava geodetske službe z urejanjem prostora? Ne zgolj naklučje. Bil i e I ep sončen dan, Maribor pa I epo urejen, že ves v cveti u. Mariborski Večer je tega dne objavil prispevek "Slovenko geodetstvo v besedi in sliki". V Maribor sem prišel zgodaj in zavil v Grajsko ulico št. 2 ter si najprej ogledal razstavo. Neu- morni predsednik Društva geodetov v Mariboru tov. Rob insak je s peščico sodelavcev zaključeval zadnje'priprave, jim dajal navodila, preverjal, če je vse v redu. Da seja ne bi kaj zataknilo ... Sprehodil sem se ob panojih razstave. Mimo 24, ki smo jih pripravili za osrednjo proslavo, so pri- pravili še 14 svojih. Na njih so z večjim ali manjšim poudarkom predstavili občine podravske in pomurske regije. Iz vsake so našli nekaj zanimivega. Posegli so daleč v zgodovino in pokazali delovanje geodetske si užbe, njene rezu! tate dela današnjih dni. Zanimivi so bili zlasti ši katastrski načrti, vodeni in vzdrževani tako od madžarskih kot od avstrijskih oblasti. Pa tudi vrsta najrazličnejših inštrumentov častitljive starosti je vzbujala zanimanje, še posebej ob primer- javi z modernimi primerki. Viteška dvorana je bila premajhna za vse, ki so prišli na slavnostno akademijo- bilo jih je nad 150. Čudovita dvorana, .odlično urejena razstava, ki se je lepo vključila v stvaritve starih umet- nikov, polno število udeležencev, je tej slovesnosti dajalo impozanten in nepozaben vtis. Prisot- ni so bili vsi predstavniki občin in družbenopolitičnih organizacij, delovnih organizacij, obča­ nov, mladine, pa večina "geodetstva" severovzhodne Slovenije. Dekliški pevski zbor Srednje glasbene šole v Mariboru je slovesnost začel s pesmijo. Vodil ga je prof. Ivan Vrbančič. Govorni del slovesnosti i e s svečanim nagovorom odprl predsednik Društva geodetov Maribor tov. Rihard Robinšak. Izrekel je dobrodošlico vsem prisotnim, pozdravil goste republiških inštitucij in predstavnike občin in družbenopolitičnih organizacij podravske in pomurske regije ter delovnih organizacij, šol, zavodov in drugih upravnih organov. Posebej se je zahvalil pokroviteljema - Svetu podravskih in Svetu pomurskih občin, za sodelovanje pa še Pokrajinskemu muzeju, Pokra- jinskemu arhivu in Srednji glasbeni šoli. Poudaril je, da dejavnost Društva geodetov Maribor temelji na idejno-političnih izhodiščih samo- upravne socialistične ureditve ter na programski usmeritvi SZDL. Zato v okviru društva dogovorno sprejemajo in izvršujejo sklepe o vseh aktualnih vprašanjih geodetske dejavnosti, zlasti program- ski zasnovi, kadrovski pol iti ki, strokovnemu razvoju in organizaciji strokovnih manifestacij . Ta- ko delovanje društva omogočajo prenekateri vztrajni in požrtvovalni člani, ki bodo danes za svo- je delo prejeli zaslužena priznanja. Slovesnost in razstava ima več namenov: povedati mladini, občanom in OZD, kaj geodeti delajo in jih seznaniti z rezultati tega dela; izreči javno zahvalo dolgoletnim delavcem za nesebična prizadevanja za razvoj geodetske službe v pomurski in podravski regiji ter se vključiti v prazno- vanje 60-letnice ustanovitve KP Jugoslavije in praznika občine Maribor. V imenu pokroviteljev je spregovoril sekretar Sveta podravskih občin tov. Drago PIN IČ,Pou- daril je vsesplošni pomen geodetske službe v SR Sloveniji za našo širšo družbenoekonomsko ž je- nje in na kratko predočil 35 letno razvojno pot geodetske službe v SR Sloveniji• Posebej je GV 23(1979) 2 130 naval specifičnosti v podravski in pomurski regiji od podedovane nizke stopnje razvitosti in težav, s katerimi se je geodetska služba v teh regijah spoprijemala, do priporočil za nadaljnje delo. Zla- sti je opredelil nadaljnjo pot podružbljanja geodetske službe, povezavo z uporabniki, krepitev kadrovske in tehnološke osnove, vključevanje v prostorski informacijski sistem itd, Posebej i e tudi naglasil pomen jasnih in kratkih ter učinkovitih grafičnih informacij, ki jih ta služba lahko nudi ter njeno vlogo pri obvladovanju in izrabi prostora. Širše poročilo o delu geodetske službe v severovzhodni Sloveniji je podal načelnik Geodetske uprave Maribor tov, Janez KOBILICA, Ob splošnem razvoju geodetske službe v SR Sloveniji je vedno izpostavljal specifičnosti severovzhodne Slovenije, Tako je med drugim poudari!, da so bila ta območja - od Koroške do Pomurja med prvimi, kjer se je začela izdelava temeljnih topo- grafskih načrtov (TTN5 ali TTN 10) ali osnovne državne karte (ODK) po stari l'erminologiji v več­ jem obsegu, Prav v občini Maribor pa je bil dosežen prvi širok sporazum med uporabniki ne same. o sofinanciranju TTN, temveč tudi o njeni optimalni vsebini, ki naj bi zadovoljevala čim širši krog uporabnikov. Na tej osnovi se je razvilo tudi dobro sodelovanje z raziskovalnim delom. Geodel'- ska služba (zlasti to velja za Maribor-opomba P .S.) ima že tudi v severovzhodni Sloveniji na voljo ne le sodobno tehnologijo, temveč že tudi operativni sistem evidenc, numeričnih in karto- grafskih, ki lahko sorazmerno hitro zadovoljijo mnoge družbene potrebe. Moderniziran zemljiški kataster, sistem načrtov in kart (osnovnih in tematskih), podatki aerosnemanja, regisl'er obrisov teritorialnih enot (ROTE), nastajajoči kataster komunalnih naprav (KKN),,, predstavljajo veli- ko bogastvo podatkov, ki ne služijo le urejanju premoženjskih zadev in davčnemu sistemu, tem- več tudi planiranju in projektiranju, informacijskim sistemom, pripravi obrambnih načrtov itd. - torej za vse vrste prostorskega in upravnega poslovanja in načrtovanja, Dosedanji rezultati pa že opredeljujejo in nakazujejo nadaljnji razvoj geodetske službe v enega od temeljnih nosilcev prostorskega informacijskega sistema. Numerični in grafični podatki geodet- ske službe o prostoru morajo postati jezik sporazumevanja med vsemi dejavniki v prostoru, Zato pa je tem bolj pomembno, da bo delegatsko povezana z uporabniki. V nadaljevanju slovesnosti so zbrane pozdravili: - Franc ŠTRAKL, predsednik sveta pomurskih občin, ki je med drugim poudaril tudi pomembno vlo- go geodetske službe pri zložbi zemlpsč, - Aco KALAČ, direktor Geodetskega zavoda Maribor, ki je tudi jedrnato nakazal ;azvojno pot in prizadevanja te delovne organizacije, - Milan NAPRUDNIK, direktor Geodetske uprave SRS je podčrtal, da mnoge reztJltate te regije apliciramo na območje SRS, da skratka skupaj sejemo in žanjemo, da delujemo povezano in koordinirano, - Zlatko LAVRENČIČ, direktor sektorja za prostorsko planiranje pri Zavodu SRS za družbeno plc1- niranje, ki je predvsem povezal vlogo geodetske službe z družbenim sistemom informiranja, - Jože ROTAR, predstavnik Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubijani i e med drugim na- kazal uspešno sodelovanje operative z raziskovalnim delom, - Jože VOVK, predsednik delavskega sveta Geodetskega zavoda SRS, ki je omenil predvsem plodno sodelovanje geodetskih delovnih organizacij, - Regina TERZIČ, predstavnica Zavoda za urbanizem Maribor, ki je ugotovila tesno povezavo geodetov in urbanistov in dosedanjo plodno sodelovanje in - Boris KREN, predsednik Zveze geodetov Slovenije, ki je med drugim poudaril velik prispevek Društva geodetov Maribor pri razvoju te organizacije; zlasti pomembni so bili prispevki v zve- zi z Geodetskim vestnikom in strokovnimi posvetdVanji, Za govornim delom je bila na vrsti podelitev priznanj. Društvo geodetov Maribor je na svojem občnem zboru dne 16.3.1979, sklenilo podeliti naslednja priznanja: 1. zaslužni član društva, To priznanje dobi član, ki je s svojim nesebičnim delom v društvu in stroki iskal in uveljavljal vlogo geodetske službe, z idejami, predlogi, organizacijskim in strokovnim delom širil družbeno in napredno strokovno geodetsko misel ter dvigal ugled stro- ke in društva. Zaslužni člani so postali: Zdravko Bratoš, Rado Čupkovič, Alojz Gergek, Jo- že Haber, Matija Horvat, Stanko Jecelj, Aco Kolač, Alojz Kekec, Janez Kobilica, Vlado GV 23(1979) 2 131 Lavrenčič, Zlatko Lavrenčič, Dušan Mrzlekar, Rihard Robinšak, Bogdan Samobor, Rozika Sra- ka in Vili Vidovič. 2. Priznanja za delo v geodetski službi so dobili naslednje tovarišice in tovariši, ki so s svojim delom prispevali velik delež k razvoju geodetske službe v pomurski in podravski regiji: Ciril Bihinc, Aleksander Bušen, Vida Flajšman, Oto Fridau, Franjo Holc, Geza Horvat, Herman Jarc, Marija Kincl, Marija Korbar, Jože Kos, Vlado Kovačič, Maks Kozjak, Slavica Mesa- rič, Sonja Murko, Ivan Novak, Milena Oblat, Albert Pinter, Viktor Pohar, Oskar Prosen,An- ton Rozman, Zlatko Selič, Tončka Šafarič, Berta Škorjanc, Jožica Švarc, Fanika Vrabič,Ma­ rij a Vrbnj aK. 3. Priznan·a delovnim or nizaci"am so podelili naslednjim delovnim organizacijam, ki so s svo- jim delovnim in ustvarjalnim prizadevanjem bistveno pripomogla k razvoju severovzhodne Slove- nije: Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani, Geodetski zavod SR Slovenije, Geo- detski zavod Celje in Geodetski zavod Maribor. 4. Priznanja delavcem, ki niso člani mariborskega geodetskega društva so prejeli delavci, ki so izven območja severovzhodne Slovenije s svojim znanjem in prizadevanjem pomagali dvigniti raven.§leodetske slufae v pomurski in podravski regiji, in sicer: Mladen Božin, Emil Kržan, · Irena Sifrer, Peter Sivic, Jože Rotar in dr. Florjan Vodopivec. Priznanja sta podelila predsednik Sveta podravskih občin in predsednik Društva geodetov Maribor. Slovesnost je nato z vrsto pesmi zaključil pevski zbor Srednje glasbene šole v Mariboru. Udeležen- ci pa so se še dol go zadržali pri ogledu razstave. Ob 20.uri pa je v hotelu Orel predsednik Skupščine občine Maribor priredil sprejem, kjer je ste- kel živahen pogovor o problematiki in nadaljnjem razvoju geodetske službe v SR Sloveniji. V svo- jem nagovoru ie predsednik Skupščine tov. Rafael Razpet strnil poglede o geodetski službi s poseb nim poudarkom na občino Maribor in z izbranimi besedami pokazal vse razumevanje do vloge in pomena te službe. Poslavljali smo se s prijetnimi vtisi in v trdnem prepričanju, da si je geodetska služba svojo pot pra- vilno strasirala. O slovesnosti in proslavi v Mariboru je bil sorazmerno velik odmev tako v tisku kot v radiu. Mari- borski Večer je objavil nekaj prispevkov, krajša informacija je bila tudi v Delu, radio Maribor pa ie slovesnosti posvetil osrednjo informativno oddajo dne 8.5. popoldne. Z obeh slovesnosti objavlja- mo tudi nekaj teh odmevov. Prav gotovo ta dva primera potrjujeta pravilnost odločitve, da osrednja razstava, obogatena s spe- cifičnostmi posameznih regij, potuje po SR Sloveniji. Tudi svečane akademije so bile doslej odlič­ no organizirane in so prispevale velik delež k seznanjanju o delovanju geodetske službe. Prepričan sem, da se bo ta pot uspešno nadaljevala ..... 132 GV 23(1979)2 l Peter SVETIK* KARTE PUBLIKAC IJSK IH MERIL OBČIN 1. Uvod Karta je prav gotovo nujen instrument pri izdelavi vsakega prostorskega plana, v novep;em času pa skoraj nepogrešljiva pri družbenem planu. Začasna obvezna enotna metodologija in minimum obveznih enotnih kazalcev prostorskih planov (UL SRS št. 8/78) predpisuje dvoje vrst kart pri iz- delavi prostorskih planov: topografske v merilu 1 :25.000 ali 1 :50.000 in karte pwlikacijskih meril (kartograme) v formatu lista A3 (točka 20 omenjene metodologije, v nadaljnjem besedilu ZOEM). Ob objavi omenjene metodologije (ZOEM) smo imeli na voljo: - tiskane topografske karte na kartografskem papirju po listih v merilu 1:25.000 (Tl<-25 G = to- pografska karta 1:25.000 po Grenwichu) in - karte publikacijskih meril za 10 občin SR Slovenije, ki so jih pripravile posamezne geodetske uprave občin v različnih merilih, z različno vsebino, različno velikim prostorom za legendo, z razi ičnimi znaki, povprečno v dokaj kakovostni izdelavi. Uporabnega kartografskega gradiva za izdelavo prostorskih planov je bilo torej le malo. Pri tem moramo vedeti, da topografske karte 1:25.000 tiskane na kartografskem papirju (TK-25G) niso neposredno uporabne. Geodetska uprava SRS je takoj prisluhnila potrebam in v dogovoru z Za- vodom SR Slovenije za družbeno planiranje takoj zasnovala, organizirala, financirala in pri iz- vajalcu - Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo - naročila izdelavo naslednjega gradiva: - prosojne folije TK-25G po listih in posebej zmontirane po občinah v standardni velikosti in s standardnim opisom in prostorom za legendo (polikarbonat - pokalon); - prozorne folije pomanjšav Tl<-25G v merilu 1 :50.000 po listih tako, da 8 pomanjšanih listov TK- 25 G tvori 1 !i st v meri I u 1 :50. 000 po formata 90 x 45 cm s standardnim opisom in I egendo na spodnji strani; - karte publikacijskih medi začasne izdaje za vse občine na formatu A3 z opisom in prostorom za legendo na desni ali spodnji strani. Mimo tega pa se je celotna geodetska upravna si užba angažirala pri verifikaciji meja občin in kar- tiranju mej katastrskih občin in krajevnih skupnosti v merilu 1:25.000. Ta naloga se pravkar do- končuje v okviru prizadevanj za realizacijo projekta ROTE (register obrisov teritorialnih enot). 2. Namen in funkcije kart publikacijskih meril Karte publikacijskih meril začasne izdaje so izdelane za vse občine v SR Sloveniji, tudi za tiste, ki so take (mnogo bolj kvalitetne) že imele, z namenom, da se zagotovi enotnost, preglednost in čimhitrejša generalizacija posameznih elementov prostorskega plana (ZOEM). Nameni ene so predvsem za shematične pri kaze zasnove organizacije dejavnosti v prostoru (točkov­ ni in linijski simboli, pa tudi površinski prikazi in locirani diagrami) ter za pripravo dogovorov o temeljih prostorskih in družbenih planov občin tako kot tudi za same plane. Na teh kartah lahko posredujemo osnovne podatke: - o funkcijah in razvoju omrežja naselij (oskrba, gradnja, komunalna oprema, industrija, šolstvo, zdravstvo, PTT omreži e i td . ) , * 61000,YU,Ljubljana, Geodetska uprava SRS Prispelo v objavo 1979-05-04 GV 23(1979) 2 133 - o naravnih virih, proizvodnji energije, varstvu okolja, - o zaščitnih ukrepih (viri pitne vode, zeleni pasovi, hrup, onesnaženje itd.), - o melioracijah, komasacijah,o kmetijskih in gozdnih površinah nasploh, - o rekreacijskih in športnih površinah ter objektih in o drugem. Podrobno vsebino kazalcev za te karte pa vsebuje točko A v 21.čiemJ ZOEM in jih deli: v omrež- i e naselij, prometno in energetsko omrežje, oskrbo z: vodo, opredel it·ev krajevnih skupnosti in ob- močja, ki se urejajo s posebnimi plani. Karte imajo zgolj informativno vlogo, vendar z odločujočim pomenom, saj morajo biti občani in delavci pravočasno in vsestransko informirani o osnovnih konceptih razvoja, ki naj jih opredeli prostorski in družbeni plan. Velika prednost publikacijskih kart je tudi v tem, da ne vsebujejo nobenih tajnih podatkov, da na njih lahko omenjene informacije posredujemo brez omejitev bodisi samostojno, bodisi v medobčin­ skih ali občinskih glasilih. Prirejene so za eno ali večbarvne prikaze, torej za enostavnejšo ali kvalitetnejšo tehnologijo, kar je nadaljnja prednost. Njihova najpomembnejša funkcija, ki bi jo morale odigrati, pa je predvsem popolno in hitro obveščanje vseh občanov o obstoječem stanju in o zasnovah družbenega in prostorskega plana. Tako lahko sproti komuniciramo in odpravljamo ne- soglasja, koncepte sproti dopolnjujemo in usklajujemo in naj ne bi po sprejetem družbenem in pro- storskem plantJ več prihajalo do pomembnejših odstopanj in nasprotovanj aH novih neusklajenosti, Z njimi v veliki meri zagotavljamo demokratičnost planiranja, ob pogoju, da tudi na karti prika- žemo soodvisno in v reprodukciji čimbolj verodostojno. 3. Vsebina in tehnologija Da je bilo moč v tako kratkem času in s sorazmerno majhnimi sredstvi izdelati karte publikacijskih meril za vse občine v SR Sloveniji je bilo treba nujno poenostaviti tako vsebino kot metodologijo. V tehnologiji smo se predvsem oprli na fotografijo in obstoječe vire. S fotografskimi postopki smo reducirali vsebino v odgovarjajoča merila kart pubi ikacijskih meril. Osnovni vir pa sta bili pregled- na karta SRS v merilu 1:400.000 in Tl<-25G. Iz PK 400 smo povzeli hidrografsko mrežo in vse me- je, iz TK-25 G bruto zazidane površine, medtem ko smo simbole za naselja in vse opise posebej zmontirali v skladu z dogovorjenimi kriteriji. Vsaka karta ima šl'iri reprodukcijske originale: bruto zazidane površine, znake za naselja in izpi- se imen naselij, hidrografsko mrežo z imeni večjih rek in meje občin in krajevnih skupnosti s pod- črtanimi sedeži. Iz teh je izdelan še združen original. Taka i·ehnološka izvedba omogoča repro- dukcijo v eni ali več (največ štirih) barvah. Nekateri sodijo, da je velika pomanjkljivost teh kart, ker nimajo prometnega omrežja. Povedati pa velja, da ima vsaka karta tudi poseben oritinal s prometnim omrežjem (iz PI< 400), ki naj služi kol' pomoč pri obdelavi posameznih tematik. V vse- bino karte ga nismo vključili iz več razlogov. Glavna sJ·a: zelo grob prikaz, ki kvari izgled karte in mnenje planerjev, da to omrežje otežuje shematični prikaz prometnih povezav. Praktično smo tako že tudi opredeliii vsebino. Naj jo samo ponovimo: vse bruto zazidane površine z nad 20 hi- šami, vsa vpisana imena naselij z nad 200 prebivalci, hidrografska mreža, meje občin in krajev- nih skupnosti ter sedeži krajevnih skupnosti. 4. Kategorizacija naselij in legenda Bruto zazidane površine so prenešene iz TK-25 G brez vsake generalizacije, simboli pa so v bruto zazidane površine vnešeni za vsa naselja z nad 200 prebivalci, za sedeže krajevnih skupnosti pa za vsa naselja z nad 200 prebivalci, za sedeže krajevnih skupnosti pa ne glede na število prebi- valcev. Vsi simboli (krogi) so enake velikosti. Kategoriia naselij je opredeljena z velikostjo opi- sa imena. Za določitev velikostnih kategorij so služila določila ZOEM-a. Zaradi sedežev KS in lažjega prikaza kategorij pa so nekatere kategorije združene . Tako imaio karte naslednje kote- 134 GV 23(1979) 2 gorije naselij: pod 200 prel::ivalcev, če so sedeži KS (ZOEM ph ne predvideva.) 201 do 500 prebivalcev 501 do 1500 prebivalcev Jablan-;ška dolina Zgornji Hotič KRČEVINA PRI PTUJU MOJSTRANA PORTOROŽ DOMŽALE 1501 do 5000 prebivalcev (po ZOEM-u od 1501-2000 in od 2001-5000) 5001 do.10 000 prebivalcev nad 10.001 prebivalcev (po ZOEM-u od 10.001 - 20.000 prebivalcev od 20.001 - 50.000 prebivalcev od 50.001 - 100.000 prebivalcev nad 100.001 prebivalcev) Kljub temu pa taka tehnologija dopušča možnosti opredelitve velikosti naselij po različnih veliko- stih simbolov glede na zahteve ZOEM. G! ede na velikosti in oblike občin so karte podolžne in pokončne. Pri podolžnih i e legenda na desni strani tako, da je zgoraj in spodaj potreben opis, vmes pa dovolj prostora za opis tematske le- gende. Pokončne karte imajo prostor za legendo na spodnji strani tako, da je v levem vogalu potre- ben opis, nato pa sledi dovoli prostora za opis tematske legende. 5. Merila kart Po prvotni zasnovi so bila glede na velikost občin predvidena štiri razi ična merila. Zaradi večje­ ga prostora za legendo in tudi nenatančno izračunanih dimenzij občin smo morali dodati še peto merilo. Tako imamo izdelane karte naslednjih meril po občinah: 1 :75 .000: Logatec, Vrhnika, Tržič, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Metlika, Velenje, Lenart, Gor- nja Radgona, Ljutomer in Ormož (13) 1:100.000: Obalna skupnost Koper (lzola,Koper,Piran), Ajdovščina, Ribnica, Grosuplje, Trebnje, litija, Domžale, laško, Sevnica, Krško, Brežice, Šentjur pri Celju, Celje, Žalec, Ravne, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica in Lendava (22) 1: 130.000: Ilirska Bis!!"ica, Post~na, Cerknica, Nova Gorica, Idrija, Škofja loka, Kranj, Kamnik Mozirje, Crnomelj, Smarje pri Jelšah, Ptuj, Maribor in Murska Sobota (14) 1:150.000: Radovljica, Jesenice, Kočevje, Novo mesto (4) 1: 170.000: Sežana, Tolmin, mesto Ljubljana (7) Grafični pregled posredujemo v posebni shemi. 6. Prednosti in slabosti kart Karte publikacijskih meri! začasne izdaje so zasnovane predvsem za potrebe izdelave prostorskih planov občin. Izdelane so bile zelo hitro za vse občine v SRS z minimalno vsebino zaradi možno- sti nadaljnjih shematskih prikazov. V teoretično strokovnem pogledu imajo več slabosti kot pred- nosti, z vidika zahtev ZOEM in njihove praktične uporabe pa se prednosti povečajo, posebej če upoštevamo faktor časa in ,cene ter njihovo takojšnjo uporabno vrednost. Med prednosti prištevamo: - cenen in hiter tisk osnov, - možnost tiskanja kazalcev zasnove organizacije dejavnosti v prostoru v eni barvi na enostavne stroje, - možnosti tiskanja kcn::alcev v več barvah, - osnovna orientacija o pozidanosti občine, - hi ter pregled o grobi veli kosti naselij, - dobra informacija o sedežih in območjih krajevnih skupnosti, - enoten in dovoli velik prostor za legendo, GV 23(1979) 2 135 - možnost vključevanja avtomatizirane kartografije v prihodnosti. Med slabostmi naj omenimo: - skopo vsebino, - grobi prikazi elementov, - shematični prikazi meja krajevnih skupnosti, - sorazmerno veli k razpon v meri lih (od 1: 75. 000 do l : 1 70. 000), - poenostav!j eno kartografsko izvedbo. Z adaptacijo teh kart (vrisom osnovnega prometnega omrežje,, dopolnitvijo prikazov naselij pod 200 prebivalci) pa jih je moč hitro adaptirati še za druge namene in povečati kakovosL Te možno- sti bodo prenekatere geodetske uprave občin tudi izkoristile. 7. Možnosti uporabe Prvotno smo predvideli 1·udi tisk teh kart, vendar smo iz raznih vzrokov kasneje to opt.1sti!i. Upo- rabniki bodo namreč koristili različne izvedbe in izrabliali rozlič.ne možnosti nadalinje reproduk- cije, zato bi bila naložba v enoten tisk osnov marsikdaj neupravičeno. Vsi omenjeni založniški originali pa so na voljo vsem uporabnikom (občinam in drugim udeležen- cem v planiranju) brez vsakih omejitev in brezplačno. Lahko si naročijo tisk v eni ali več barvah, bikromatske kopije na pokalonu, diazo filme, diazo papir in podobno, za kor prispevajo le dejan- ske material ne stroške. Orientacijski stroški tiska v vsaki barvi pri nakladi 1000 izvodov znašajo 1.200 din (ofset); pri manjših nakladah pa se glede na izvod povečajo. Ker je format standarden, je dana možnost reprodukcije tematskih obdelav tudi na enostavnih rcz- množevalnih strojih (ksero~ itd.), predvsem pa tudi v medobčinskih in občinskih delegai~kih gla- silih. interesenl·e vabimo, da se za podrobnejse informacije obračajo naravnost za Geodetsko upravo SRS. 8. O znakih za tematske obdelave Glede na namen teh kart bi bilo nujno zagotoviti tudi enotnost oznak za tematske prikaze. Pred- log teh oznak je že lani pripravila posebna komisija. Bili so dalj časa v strokovni razpravi in kas- neje skladno z možnostmi tudi dopolnjeni. Predvideli smo odtise na lithoset folijah, s čimer bi deio oiajšali in predvsem poenotili. Ti znaki pa še vedno niso uradno verificirani in sprejeti. Mnenja o njih so zelo različna. V sploš- no zadovo!js1vo jih je i·udi nemogoče izdeiati, Povsem jasno pa je, da je standardizacija oznak, čeprav ne najboljša, zelo potrebna, vsaj začasna, kot je začasna tudi omenjena metodologija (ZOEM). Tega se večina tudi jasno zaveda. Razočarani so, ker na tem področju še ni pričakova­ nih rezultatov. Enotne oznake bi poenostavile delo, olo1išale čil·anje temal'skih kart, izključile dileme pri inter- pre1·acij in omogočile hitro integracijo elementov zo roven republike. 9. Namesto zaključka Vsebino in pravilnost kari' smo glede na njihovo natančnost dosledno verificirali prek občinskih geo- detskih uprav in tako odpravili vse grobe napake. Zavedati pa se moramo njihovega namena in ne na njih iskal'i natančnosti: služijo shematskim prikazom in zanje so zasnovane. Edini zelo variabil- ni elernenl' so krajevne skupnosti, ki so v stalnem prostorskem preoblikovanju in jih bo najteže 136 GV 23(1979)2 SEVNICA\../) O Kalobje 1 ZABUKOVJE NAD SEVNICO Šentjur- Okolica Cc, PRI SLIVNICI OBČINA LAŠKO 1: 100000 10. 13 ·1sKM začasna izdaja TRBOVLJE HRASTNIK RADECE DEBRO LAHOMNO Jurklošter LASKO JAGNJENICA Zasavje -- na sel je nad 10 001 prebiva lcev naselje od 5001 do 10000 prebiv. naselje od 1501 do 5000 prebivalcev naselje od 501 do 1500 prebiva lcev naselje od 201 do 500 prebivalcev naselje pod 200 prebivalcev (če je sedež krajevne skupnosti) sedež občine sedež krajevne skupnost i v občin i ime krajevne skupnosti ki ni naselje državna meja republiška meja občinska me1a meja krajevne skupnosti bruto zazidane površine „ IZDAJA KARTE ZA POTR EBE PROSTORSKIH PLANOV JE SE!iTAVLJENA ZACASNA „ RTE SRS 1 <400 000 IN BRUTO ZAZIDANIH POVRSIN z IZ FOTOPOVEC1~VEEN K~ZDALA IN ZALO Z ILA GEODETSKA UPRAVA SRS_ TEHNI ČNA ~z~~6~Ao~~SŠnrUT ZA GEODEZIJO IN FO TOGRAMETRIJO LJUBLJANA 1978- 79 © GEODETSKA UPRAVA SR SLOVENIJ JOBOV C o TRBOVLJE O PODKUM O Dole pri L11 i j 1 LOKAVEC o LOKA PRI OZIDANEM MOSTU r- O Svetina SEVNICAV) E7 Katobje • ZABUKOVJE ONAD SEVNICO .. " OBČINA LAŠKO 1: 100000 1sKM začasna izdaja TRBOVLJE HRASTNIK RADEČE DEBRO LAHOMNO Jurklošter lAŠKO --- Zasavje r··i·········1i@ i.i.i•i.i.i j j 1 1·1·ff1'fffffi' ···············-•-•.•-·-·-·=·-·=·=·=·=•: -- naselje nad 10001 prebivalcev naselje od 5001 do 10000 prebiv. naselje od 1501 do 5000 prebivalcev naselje od 501 do 1500 prebivalcev naselje od 201 do 500 prebivalcev naseije pod 200 prebivalcev (če je sedez kra1evne skupnosti) sedež občine sedež krajevne skupnosti v občini ime krajevne skupnosti ki ni naselje državna meja republiška meja občinska meja meja krajevne skupnosti bruto zazidane površine ZAČASNA IZDAJA KARTE ZA POTREBE PRO IZ FOTOPOVEČAVE KARTE SRS 1: 400 000 INSTB~~SKIH PLANOV JE SE~TAVLJENA NOVIMI OPISJ IMEN. IZDALA IN ZALOŽILA· TO ZAZIDANIH POVRSIN z v IZVEDBA: INSTITUT ZA GEODEZIJO lN FOToi:ODETSKA UPRAVA SRS. TEHNICNA © GEODL'TSKA UPRAVA SR SLOVENIJ/METRIJO LJUBLJANA 1978-79 vzdrževati , Prepričan sem, da bomo njihov namen sprejeli, da bomo preko njih občanom sporočali sproti vse po- membne informacije, jih obveščali o konceptih prostorskih planov in prek njih vodili neposredni dialog z občani, krajevnimi skupnostmi in tozdi ter tako zajamčili demokratičnost in sočas1,ost pla- niranja. GV 23(1979)2 137 Stanko PRISTOVNIK* IZ UPRAVNE PRAKSE 1. U otavljanje pasestnih meja parcel Ni mogoče ugotavljati mej porcel v mejnem ugotovitvenem postopku, če so bile meje v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno izvedenem sodnem postopku. Zahtevo stranke, ki s sodno ugo- tovitvijo posestne meje ni bila zadovoljna in zato zahtevala ponovno ugotavljanje posestne meje v mejnem ugotovitvenem postopku, občinski geodetski organ zavrže na podlagi 125.člena zakona o spi ošnem upravnem postopku. (Sodba Vrhovnega sodišča SR Slovenije št. UI 495/78 z dne 16.11.1978) Primer: Posestne meje neke parcele je na terenu določilo občinsko sodišče s sklepom, ki je na pritožbo la- stnika postal pravnomočen šele po sklepu okrožnega sodišča. Tako določene posestne meje parcele so bile zatem evidentirane v zemljiškem katastru in v zemljiški knjigi. Lastnik porcele s tem ni bil zadovoljen in je zahteval ponovno ugotovitev mej parcele v mejnem ugotovitvenem postopku. Stranka je zatrjevala, da sodišče ni pravilno določilo mej parcele, ker jih je določilo na podlagi izkrivljenih skic zemljiškega katastra. Tak postopek po mnenju stranke ne more postati pravnomočen ter da so podani razlogi za obnovo postopka po zakonu o splošnem upravnem postopku. Meje parcele naj bi se ponovno ugotavljale v mejnem ugotovitvenem postopku. Zahtevku je stranka priložila še grafični prikaz po sodišču določenih mej parcele in prikaz mej, ki so bile nekoč vrisane v zemljiškem katastru in ki naj bi bile po mnenju stranke edino pravilne. Občinski geodetski organ je zahtevek stranke za ponovno ugotavljanje mej parcele zavrgel s skle- pom na podlagi 125.člena zakona o splošnem upravnem postopku, sklicujoč se na 11.člen Zakona o zemljiškem katastru (Ur.listSRSšt.16/74)in 2.odstavek8.člena Navodila za ugotavljanje in za- mejničenje posestnih meja parcel (UrJist SRS št. 2/76). Stranki je pojasnil, da po veljavnih pred- pisih ni pogojev za uvedbo postopka, oziroma da bi bilo ponovno ugotavljanje posestnih meja v up- ravnem postopku v očitnem nasprotju s predpisi zemljiškega katastra. Pritožbo zoper navedeni sklep je organ druge stopnje kot neutemeljeno zavrnil. Poleg razlogov, ki jih je prvostopni organ navedel v sklepu, je organ druge stopnje v obrazložitvi svoje odločbe zavrnil prigovor pritožnika glede zatrjevanega pomanjklpvega postopka sodišča. Upravni organ namreč ne more presojati pravilnosti odločitve sodišča, temveč je na odločitev so- dišča, kakršnakoli je že, vezan. Navedba pritožnika, da je sodišče v postopku določitve posestne meje uporabilo ponarejene dokumente, na odločitev prvostopnega organa torej ni mogla vplivati. Zahtevek za obnovo postopka po zakonu o splošnem upravnem postopku v konkretnem primeru spoh ne pride vpoštev. Eventuelno pomanjkljivega ali nezakonitega sodnega postopka namreč ni mo- goče popravljati ali obnavljati v upravnem postopku. Z zavrnitvijo pritožbe se stranka ni strinjala in je sprožila upravni spor pri Vrhovnem sodišču SR Slo- venije, ki pa je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo s sodbo št. UI 495/78 z dne 16.11.1978. * 61000, YU, Ljubljana, Geodetska uprava SRS dipl .prav. svetovalec direktorja Prispelo v objavo 1979-05-11 138 GV 23(1979) 2 lz obrazložitve sodbe: 11 0r,gan pr,ve :5 !~ tcženr::] stronko sta do~očbe zokona o sp;ošnerr1 upravnern vsem določbe z.c!kona o zemljiškem katastru pravilno uporabila. V zadevi gre zc %F,C.r ·-~ed zemljiškima parcelama. lv\ejo med parceiarr-a razHčnih lastnikov oziroma uporcibr,ikv'•I (posestno meja) se 1Jgo1·av1ia v mejnem ugotovitvenem postopku po določbah zakona o z,3m!liikem in navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Ur.lisi SRS ši'. 16/74 in 2/76) odi pa v sodnem postopku. Mejni ugotovitveni postopek vodi občinski geodetski organ. Po izrecni določbi 1 .odstavka 11 .člena navedenega zakona se v mejnem ugotovitvenem postopku meja med pc1rcelomi ugotavlja samo, če se ne ugotavlja oziroma določa v sodnem postopku. T1Jdi po 2.od- stavku 8,člena citiranega navodila ni mogoče ugotavljati mej parcel v mejnem ugotovitvenem po- stopku, če sobne meje v zemljiškem katastru evidentirane po predhodno izvedenem $Odnern posroF- ku. l·ak pa je sporni primeL Tožnik je zahteval ponovno ugotavljanje meje v mejnem ugotovitve·~ nem postopku med parcelama, katerih meja je bila pravnomočno določena s sk!epom Občinskegci sodišča, ki je postal pravnomočen s sklepom Okro;foega sodišča. Zahtevo za uvedbo mejnega u- gotovitvenega postopka glede meje je tedaj tudi po presoji sodišča organ prve stopnje pravilno in ui'emeljeno zavrgel na podlagi 125.člena ZUP, fOŽena stranka pa pritožbo proti i'ake:r:u sklepu., Sodišče se strinja z. razlogi izpodl,ijar.e odločbe". l 1. Obveznost prevzemanja po sodišču določene posestne meje v elaborat nove izmere Pri izdelavi zemljiškega katastra se ne ugotavljajo v mejnem ugotovitvenem postopku tiste posest- ne meje parcel, k/ so bile p;ed tem ugotovqene ali določene v sodnem postopku. V elaboran· no- ve izmere jih je dolžan organ, ki vodi postopek, prevzeti l'ake, kot jih je določi!o sodišče, ne gle- de na eventuel ne ugovore strank. (Sodba Vrhovnega sodišča SR Slovenije šL UI 489/78-11 z dne 11.1.1979). Primer: Zaradi spora glede posestne meje je sodišče določilo posestno mejo med parcelama dveh lc,stnikov. Taka posestna meja je pozneje vrisana tudi v zemljiško-katastrskem načrtu. Površine parcei1 se ni- so popravljale, ker pač niso bile ugol'av!jane tudi ostale meje parcel. Ob novi izmeri so bile v mejnem ugotovitvenem postopku nesporno ugot·ovl! ene še ostale posestne meje, nekdaj sporna posestna meja pa prevzeta v elaborat nove izmere taka, kot jo je določilo sodišče. Na podlagi tako ugotovljenih oziroma prevzetih posestnih meja so bile izračunane dejan- ske površine parcel. Pri tem se je pokazalo, da je površina ene od teh parcel za '111 m2 manjša, kot pa so to izkazovali dosedanji podatki v zemljiški knjigi, ki so bili tudi osnova za kupoprodaj- no pogodbo. Prizadeti lastnik parcele se s tem nikakor ni mogel sprijazniti in je zoper razgrnjene podatke vložil ugovor. Zahteval je, da se v naravi vzpostavi taka površina parcele, kot je n-ave- dena v kupoprodajni pogodbi, s katero je parcelo pridobil. Geodetski organ ie preveril na terenu skladnost razgrnjenih podatkov z dejanskim stanjem. Ugotovil je, da se podatki o posestnih mejd·, ujemajo, površinska razlika pa je posledica netočnih podatkov, ki so bili pred tem vpi$at,i v zem- ljiški knjigi in v zemlpškem katastru. Ugovor je bil zavrnjen. Zoper odločitev prvostopnega organa se je nezadovoljni lastnik parcele pritoži!, organ druge stop- nje pa ie pritožbo kot neutemeljeno zavrnil iz naslednjih razlogov: 1, V času sklepanj-a kupoprodajne pogodbe zemljisče ni bilo uradno odmerj1~no. l(t;;pec je prevzel zemljišče v obsegu, kot mu ga je prodajalec izročil. Točna površina je bila ugoi'ovljena nak- nadno ob novi izmeri, pri čemer se je ugotovilo, da se dosedanji zemljiško-knjižni podatki ni- so ujemali s stanjem v naravi . 2. Sporno posesino mejo med parcelama dveh lastnikov je določilo pristojno sodisče, geodetski 1~ip- ravni organ pa jo je pravilno prevzel v elaborat nove izmere. 3. Povečanje z novo izmero ugotovljene površine parcele, kot to zahteva prizcdei'i kistnik, bi se lahko izvršHo ~e s spreminianjem !n ponovnim ugotavljanjem posestne meje rned pcrcaiama 1 ki jo je že določilo pristojno sodišče, kar pa je po določilu 2.odstavka 8.člena Navodila za GV 23(1979) 2 l 39 ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel (Ur.list SRS št. 2,/76) izrecno prepoveda- no. Tudi z odločitvijo in obrazložitvijo organa druge stopnje se prizadeti lastnik ni strinjal ter je spro- žil upravni spor, Vrhovno sodišče SRS pa je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno s sodbo št. UI 489/78~ 11 z dne 11 . 1 . 1979. Iz obrazložitve sodbe: Sodišče je proučilo spise o stvari, ki jih je predložila tožena stranka v tem upravnem sporu, tož- bo in oba odgovora na tožbo;. pri tem je ugotovila, da zoper zakonitost odločbe ni pomislekov (1.10. in 40. člen zakona o upravnih sporih). V odločbi so namreč uporabljene po presoji sodišča ustrezne zakonske določbe in ustrezne določbe na zakon oprtih predpisov, in to pravil no. Odi oč­ bo je izdal pristojen organ. Sodišče v postopku ni ugotovilo kršitev pravil postopka, ki bi lahko vplivale na rešitev zadeve. Posebno so bile ugotovljene dejanske okoliščine pravilno in popolno ter je bil napravljen iz ugotovljenih dejanskih okoliščin pravilen sklep o dejanskem stanju. Tož- bena izvajanja niso utemeljena iz razlogov, ki jih je pravilno pojasnila tožena stranka v obraz- ložitvi izpodbijane odločbe. Pravilno ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi, da na pod- lagi 8.člena navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih meja parcel v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku ni mogoče ugotavljati meje med parcelama, kot to zahteva tožnik, da bi se povečala površina njegove parcele. Kajti po navedeni določbi navodila ni mogoče v upravnem mejnem ugotovitvenem postopku ugotavljati meje parcel, ki so v zemljiškem katastru evidentira- ne po predhodnem izvedenem sodnem postopku. V konkretnem primeru ni sporno, da je meja nave- denih parcel v zemljiškem katastru evidentirana po predhodno izvedenem sodnem postopku. 140 GV 23(1979)2 , l NOVI PREDPISI„ RAZISKAVE„ KNJIGE„ PUBLIKACIJE Geodetski I ist št. 4-6/1978 Gostovic, Košatic: Model optimalne ravnine za izravnavo mas v zvezi s transportom materiala Florijan: Prispevek k raziskovanju zunanjih vplivov na natančnost merjenja dolžin z elektroop- tičnim razdalj emerom AGA 6 Sindik: Še o računanju verige trikotnikov uvrščene med dve dani točki Lavric: Sistem kartografskih znakov med ostalimi sistemi znakov Božičnik: Zakon o geodetski izmeri in katastru zemljišč Geodetski I istšL 7-9/1978 Gostovic,Košatic: Model optimalne ravnine za izravnavo mas v zvezi s transportom materiala (konec) Mol nor: Določanje nadmorske vi šine reperj ev nižjih redov z upoštevanjem po greš kov ctan ih ko- li čin Seleskovi 6: Fotogrametrično-! inearno spremljanje premikanja tal Pandfo: Spremljanje količine nanosa v akumulacijskem bazenu HE Jablanica Božičnik: Evidenca nepremičnin - splošni jugoslovanski problem. Geodetski list št. 10-12/1978 Fi!atov: Izravnavanje kombiniranega preseka in ločenega preseka po načinu splošne aritmetične sredine Kanajet: Določanje položaja točke z laserjem pod vodo Rukavina: Izmera intravilana in analitično računanje površin v naseljih občine Bečei Božičnik: Ob priliki 160-letnice katastrske izmere v Hrvaški Maršanic: Nove tablice za računanje katastrskega dohodka Radoševic: Pogled na karto. Geodetska služba - Glasilo Republiške geodetske uprave Srbije Leto 8, številka 21-1978 V. Kolman Milorad Krasojevic,dipl .ing. - Združevanje zemljiške knjige in katastrskega operata Desimir M.Savle, geometer - Izdelava prvega popisnega katastra zemljišč z izračunom čistega ka- tastrskega dohodka za današnje območje SR Srbije južno od Save in Donave Joko Gačevi c, dipl. ing. - Planiranje posameznih faz dela pri komasaciji Srboljub Mitic,dipl .ing. - O osnovnih geodetskih mrežah Švedske dr.Bogdan Bogdanovic,dipl .ing. - Posvetovanje o komasaciji zemljišč Ivan Kazijo, geodet - Pogled na organizacijo in delo poslovnega združenja GV 23(1979) 2 141 Odredba o načinu hranjenja in uporabe dokumentacije izmere in zemljiškega kat·astro Vprašanja in odgovori Geodetska služba - Glasilo Republiške geodetske uprave Srbije Leto 8, številka 22-1978 dr. Bogdan Bogdanovi c, dipl . ing. - Komasacija zemljišč in postopki ekspropriocij e dr.Vlodeta Milovanovič,Z.Ž. Bunisijevič - Preizkušnja libel na teodolitu dr. K runi slov Mihailovi c - lnvaricmtnost srednjega pogreška funkcije v odnosu na koordinal'ni sistem mr. Drogo Štemberger,dipl .ing. - Racionalna uporaba matric no digitalnem elektronskem račun- skem sistemu pri izravnavanju ter ocene natančnosti geodetskih mrež Srboljub Miti 6, dipl .ing. - Uporaba oerotriangulacije no Švedskem Izobraževanje geodetskih kodrov - Pregled stanja vpisanih študentov in učencev v letu 1978/79 Republiška geodetska uprava SR Srbije~ Letni program dela na komasaciji zemljišč v SR Srbiji za leto 1979 Ivan Kazijo, geometer - Iz dela skupnosti geodetskih organizacij združenega dela Jugoslavije Milivoje Bokic, dipl .ing. - Drugo jugoslovansko posvetovanje o zemljiškem katastru Vprašanja in odgovori Obvestila V .Kolman Odbor za proslavo 35-letnice geodetske službe v SR Sloveniji je v sodelovanju z Geodetsko upra- vo SR Slovenije pripravil in izdal tri zanimive publikacije: - Geodezija v SR Sloveniji - 35 let geodetske službe v SR Sloveniji - Ob iubileju geodetske službe v SR Sloveniji Geodezija v SR Sloveniji, katere izdajatelj je Geodetska uprava SR Slovenije je praktično nada- ljevanje publikacije z enakim naslovom, katero je bilo izdana leta 1972. Namen publikacije je, da se seznani širša javnost s stanjem geodezije v SR Sloveniji in delovanjem njene službe, Sama vsebina je tako zasnovana, do doje pwlikacija kompleksen vpogled v delovanje službe in v sta- nje geodezije v SR Sloveniji ter obravnava poleg uvodnih misli še naslednja pomembna področja: - 150 let republiškega geodetskega arhiva - Organizacija geodetske službe - Kadri in oprema - Stanje in srednjeročni program geodetskih del - Izdajanje in uporaba geodetskih podatkov in dokumentacije - Statistični podatki zemljiškega katastra. Poleg pisanega dela vsebuje publikacija tudi grafične prikaze, ki dajejo obdelanemu gradivu še večjo praktično vrednost in uporabnost. Publikacijo Geodezija v SR Sloveniji lahko dobite ali naročite pri Geodetski upravi SR Slovenije, Ljubljano, Cankarjeva 5/111. Cena enega izvoda je 100 din. 35 let geodetske službe v SR Sloveniji je publikacija, katero je izdal Odbor za proslavo 35-!et- nice geodetske službe v SR Sloveniji. Namen publikacije je, seznaniti širšo javnost z razvojem 142 GV 23(1979)2 geodetske službe od leta 1944 dalje, kakor tudi v nadaljnjem družbenem razvoju SR Slovenije,\/ publikaciji so obravnavana ter z grafičnimi prilogami dopolnjena naslednja poglavja: - S prem na beseda - Naloge uresničevanja Ustave glede vloge in delovanja geodetske službe - Razvoj geodetske dejavnosti na Slovenskem - 1 zbor iz dela geodetske službe - Organiziranost geodetske službe, Publikacijo 35 let geodetske službe v SR Sloveniji lahko dobite ali naročite pri Geodetski upravi SR Slovenije, Ljubljana, Cankarjeva 5/IIL Cena enega izvoda je 50 din. Ob jubileju geodetske službe v SR Sloveniji je publikacija, katero je izdal Odbor za proslavo 35-letnice geodetske službe v SR Sloveniji. V njej je opisan potek slovesnosti ob jubileju, mnenja in vloga geodetske službe, opis razstave in sprehod po razstavi, ki je bila ob tej priliki odprta in drugo, Vsebina pwlikacije: - Ob jubileju - Opis si ovesnosti - Pozdravni nagovori: Mara Žlebnik, Milan Naprudnik - Pismo Titu - Podelitev plaket - Sprejem pri Kraigherju - Mnenja o vlogi in pomenu geodetske službe: Igor Vrišer, Jernej Lenič, Miroslav Črnivec, Fronta Komel, Franjo Šunaja - Sprehod po razstavi - Odmevi v tisku - Poročilo o delu ocbora za proslavo - Geodetski upravni organi, delovne organizacije in šole, PJolikacijo Ob jubileju geodetske službe v SR Sloveniji, ki je poleg tekstnega gradiva opremljena še s številnimi fotografijami lahko dobite ali naročite priGeodetski upravi SR Slovenije, Ljubljarm, Cankarjeva 5/1!1, Cena enega izvoda je 50 din, V, Kolman GV 23(1979)2 143 IZ DELA ZVZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE POROČILO S SESTANKA KOMISIJE ZA ŠOLSTVO IN KADRE Komisija se je sestala dne 12.3.1979 v sledečem sestavu: l. Gojmir Mlakar - predsednik 2. Tomaž Banovec - član 3. Janez Kifnar - član 4. Pavle Zupančič - član 5. Peter Svetik - član 6. Boris Kren - predsednik ZG Slovenije Vabljen je bil tudi predsednik društva geodetov Maribor Obravnavane so bile sledeče zadeve: 1. Program dela komisije 2. Študij geodezije na srednji stopnji v Mariboru 3. Sodelovanje komisije pri raziskovalni nalogi "Analiza geodetskega kadra v SR Sloveniji in sistem izobraževanja" 4. Program študija katastra na visji stopnji. Po krajši obravnavi so bili sprejeti sledeči zaključki: Ad 1) Sprejme se predloženi program dela komisije z dopolnitvami, ki so se izoblikovale med razpravo. Program se objavi v Geodetskem vestniku. Ad 2) Komisija je posredovala izobraževalni skupnosti za gradbeništvo dopis, s katerim prosi, da ta (materialno) omogoči organizacijo študija v Mariboru in vpis v dve vzporednici prvega let·nika v Ljubljani. S tem v zvezi je potrebno tudi organizirati razgovor na sami skupnosti s tov. Me- saričevo in tov. Valantom. Delegacijo za razgovor naj bi sestavljali: Kolač, Mlakar in Zupančič. Razgovor organizira Ko- lač. Ker se bojimo, da akcija zaradi zakasnitve ne bo uspela, naj bi dala rezultate vsaj v šolskem letu '1980/81. Rešitev je iskati tudi v tem, da se študij geodezije organizira tako, da se ena načrtovana vzporednica gradbenikov preusmeri v geodezijo. S tem bi se izognili potrebi po do- datnih sredstvih. Kolikor so težave pri šolanju geodetskega kadra posledica dejstva, da je samo Geodetski zavod SRS pristopil k podpisu Samoupravnega sporazuma o pristopu k posebni izobra- ževal ni skupnosti za gradbeništvo, je treba pozvati tudi ostale geodetske organizacije, da spo- razum podpi šei o. Ad 3) Geodetska uprava SRS, ki naj bi sofinancirala raziskovalno nalogo "Analiza geodetskega kad- ra v SR Sloveniji in sistem izobraževanja" povezuje podpis pogodbe s tem, da bi Zveza geode- tov organizirala komisijo, ki bi dopolnila in uskladila program raziskave ter spremljala in usmer- jala raziskavo. Komisija naj bi zastopala interese vseh področij, kjer se pojavlja geodetska de- Lavnost. Clani komisije so prijavo raziskovalne naloge podrobno proučili in pri tem ugotovili: 1. Analizo geodetskega kadra je opravila Geodetska uprava SRS. Stanje z dne 31.12.1976 ie objavljeno v publikaciji "Geodezija v SR Sloveniji - 2". 144 GV 23(1979) 2 2. Zveza geodetov je skupaj z Geodetsko upravo SRS opravila anketo o potrebah po geodetskem kadru v desetletnem obdobju. Anketo bi lahko analizirali tudi za potrebe raziskovalne naloge. 3. Iz prijave naloge ni dovolj jasno, kakšne rezultate bo dala. Člani komisije vidijo aktualnost na- loge v tem, da ta sovpada z reformo izobraževanja ter bi zato odgovorila na vsa vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z usmerjenim izobraževanjem ter se tičejo geodetske stroke. Sistem izo- braževanja je treba obdelati za vse profile geodetskih strokovnjakov, pri čemer je misljeno tu- di, da bo naloga odgovorila glede potreb po vrstah in številu sol ter njihovi lokaciji v Sloveni- ji; vsebovala pa tudi učne programe za vsako stopnjo izobraževanja. V zvezi z organizacijo geodetskih kadrov naj bi naloga dala tudi odgovor na smotrnost ustanovitve posebne izobraževal- ne skupnosti za geodezijo, ki naj bi slonel tudi na ekonomskih kazalcih. 4. Pri raziskavi je treba izhajati ne samo iz virov navedenih v prijavi, temveč je treba uporabiti najnovejša dognanja in literaturo v zvezi z usmerjenim izobraževanjem, upoštevati izkušnje iz drugih republik in mnenja, ki so se izoblikovala v zvezi z izobraževanjem v okviru ZGIG Ju- goslavije (posvetovanje v Krapini), proučiti tuje izkušnje - zlasti pa smernice, ki so jih na tem področju dala mednarodna združenja geodetov, fotogrametrov in kartografov. Rezultati raziskave morajo izhajati tudi iz elaboratov, ki obdelujejo dolgoročno usmeritev geo- detske dejavnosti ter iz dolgoročnih in srednjeročnih programov geodetskh del. 5. Glede raziskovalnega teama ugotavlja komisija, da ga sestavljajo člani, ki nedvomno imajo raziskovalne izkušnje, da pa so v njem le predstavniki raziskovalne institucije in izobraževal- nih institucij. Obstaja bojazen, da naloga ne bo dala želenih razultatov ker v teamu ni pred- stavnikov uporabnikov. Sklepi, ki jih je v zvezi s 3.točko sprejela komisija so sledeči: - Navedene ugotovitve v zvezi z raziskovalno nalogo se posreduje Inštitutu Geodetskega zavoda SR Slovenije. Ta naj na njihovi osnovi pripravi dopolnitev, oz. aneks k pogodbi za njeno finan- ciranje. Dopolnjena raziskovalna naloga, oziroma aneks bosta osnova za pristop k sofinanciranju s strani Geodetske uprave SR Slovenije. - Z ozirom na dejstvo, da Geodetska uprava SR Slovenije kot pogoj za sofinanciranje naloge tudi zahteva, da posebna komisija spremijo ter usmerja raziskavo, smatrajo navzoči, da je to lahko komisija za šolstvo in kadre, ki pa naj bi zaradi zahtevnosti zadolžitve imela svojo operativno skupino v sestavi: Gojmir Mlakar ter po en ekonomist ter sociolog, katerih imena bodo posredova- li pozneje. Predlagajo tudi, da se v raziskovalni team vključijo predstavniki geodetov iz prakse. Primerna bi bila J. Kobilica in Pusnik. Ad 4) Program študija katastra na višji stopnji je bil kot osnutek objavljen v Geodetskem vestniku št. 3/78. Geodetska dejavnost je bila pozvana, da na osnutek poda eventuelne pripombe in dopolnit- ve. Geodetski oddelek FAGG je prejel pripombe le od treh institucij. Pripombe, ki jih je posredovala Medobčinska geodetska uprava Celje (povzela jih je tudi Geodetska uprava SRS) so v novem progra- mu upoštevane. Članom komisije so te pripombe posredovane z namenom, da jih po potrebi dopolnijo. Dopolnitve naj člani komisije posredujejo neposredno geodetskemu oddelku FAGG. Poročilo sestavil: Gojmir Mlakar,dipl .geod.ing. GV 23(1979)2 145 PROGRAM DELA KOMISIJE ZA ŠOLSTVO IN KADRE PRI ZVEZI GEODETOV SLOVENIJE 1 . Komisija mora nuditi vso potrebno pomoč pri organizaciji študija geodezije na srednji stopnji v Mariboru, v ta namen je treba: - z dopisom izobraževalni skupnosti za gradbeništvo utemeljiti potrebo po organizaciji Jakega študija ter jo pozvati, da študij materialno podpre; - po potrebi organizirati sestanek s predstavniki skupnosti - rov. Mesaričevo in tov. Valantom. 2. Opraviti je treba analizo ankete o potrebi po geodetskih kadrih - Rezultati naj se objavijo v Geodetskem vestniku. 3. V zvezi z organizacijo izrednega študija za srner kataster na višji stopnji bo komisija proučila predloženi osnutek programa ter pripravila pripombe. Komisija lahko tudi nudi pomoč pri akciji za vpis. 4. Komisija bo aktivno sodelovala pri raziskovalni nalogi "Analiza kadra v SR Sloveniii in sistem izobraževanja". Predlagala bo dopolnitev programa raziskave !·er skušala spremljati in usmer- jati raziskavo. 5. Komisija mora aktivno sodelovati pri reformi folanja oziroma organizaciji usmerjenega izobra- ževanja geodetskega kadra. Tu lahko nudi pomoč pri pripravi programa študija, ki naj bo pred- vsem odra z potrebe po znanju, ki se potrebuje v praksi. 6. Proučiti je treba potrebe in poiskati način za izobraževanje geodetskih risarjev, katastrskih knjigovodskih referentov in morda tudi geodetskih pomočnikov. Rešitve je treba iskati v orga- niziranju posebnih tečajev ali v ustreznem načinu usmerjenega izobraževanja. 7. Komisija naj bi sodelovala pri pripravi programov izobraževanja pri delu, oziroma pri dopolnil- nem izobraževanju in strokovnih izpitih, kar bo za delavce geodetskih upravnih organov urejal posebni zakon, za ostale pa pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev v gospodar- stvu (Ur.1 i st SRS št. 6/79). 8. Do bi bila komisija podrobneje seznanjena s problematiko izobraževanja, bi morali njeni pred- stavniki prisostvovati sejam izobraževalnih skupnosti in sejam geodetskih izobraževalnih usta- nov. Z ustrezno akcijo (dopisi) je treba poskrbeti, da se to doseže. Pripravi!: Gojmir Mlakar,dipl .lng.geod. 146 GV 23(1979) 2 OBČI ZBOR GEODETSKEGA DRUŠTVA MARIBOR 16.marca 1979 Poročilo predsednika Dvoletna mandatna doba dosedanjega izvršnega in nadzornega odbora, ki je bil izvoljen na obč­ nem zboru dne 17.12.1976 je z današnjim dnem zaključena. Izvršni in nadzorni odbor ima danes, ko polagamo račun pred članstvom in družbo relativno lahko delo in stališče, saj i e s svojim de- lom in aktivnostjo ponesel geodezijo neposredno v vse predele naše regije. Dejavnost 10 je teme- ljila na idejnopolitičnih izhodiščih samoupravnega socializma ter programski usmeritvi SZDL Slo- venije. Mi smo soočali interese geodetske dejavnosti in službe z interesi vseh mogočih uporabni- kov geodetskih podlog, študij, analiz, avtomatske obdelave podatkov itd, pa naj služijo uprav- nim organom, OZD, družbenopolitičnim ustanovam, splošnemu ljudskemu odporu, teritorialni obrambi a!i občanom. Dogovorili smo se o vseh aktualnih vprašanjih, še posebej o lastni strokov- no programski zasnovi, kadrovski politiki, strokovnemu razvoju, sodelovanju s stanovskimi in dru- gimi strokami, organizaciji geodetskih manifestacij. S konkretnim delom smo vse naloge obvlada- li ali pa smo jim dali vsaj začetni zagon in smernice, da se v bližnji bodočnosti uresničijo. Imam občutek, da ie obdobje klasike v geodetski službi za nami, da smo prešli v novo obdobje, v katerem ima geodezija in njena služba izredno močan poudarek in odločujočo vlogo pri samih tehničnih dokumentacijah, družbenem prostorskem planiranju ter vodenju, vzdrževanju in daja- ni u podatkov o prostoru. Končuje se obdobje, v katerem so katastri in Geodetski zavod na našem področju opravljali dru- gorazredna geodetska dela raznim favoriziranim organizacijam, ki jim je bila geodezija le sred- stvo za pridobivanje finančnih sredstev: prav tako i etudi konec obdobja, ko Geodetski zavod Maribor in geodetske uprave niso bile sposobne nuditi uporabnikom kvalitetnih tehničnih podat- kov. S tem ne mislim trditi, da je bilo dosedanje delo Geodetskega zavoda in katastrov nepomembno, nekoristno ali slabo, ugotoviti pač moram, da je bilo uokvirjeno v relativno ozke okvire in mož- nosti delovanja in afirmacije, ter prilagojeno takratnemu času, razmeram, potrebam in hotenjem odločujočih dejavnikov. Z novo geodetsko zakonodajo pred leti je geodetska dejavnost in služba dobila na vseh področjih silen razmah, saj so se geodetske uprave in geodetski zavod ob tem začele v bistvu zavedati svo- jih dolžnosti, pravic in poslanstva in temu primerno srednje in dolgoročno planirati in programi- rati od geodetskih del, preko geodetskega instrumentatrija, tehnoloških postopkov do kadrovske po- l iti ke. Jasno pa je, da ne bi bilo geodetskega zavoda in geodetskih uprav tekšnih kot so sedaj, če nebi bilo prejšnjih, ker je bilo edino mogoče na dosedanjih temeljih nadgrajevati in razširjati geodetsko stroko in dejavnost. Zato lahko ugotovim, da je s kadrovsko, strokovno in tehnološko močnimi in afirmiranimi geodet- skimi upravami in zavodom mogoče boij samozavestno, sistematično, racionalno in progresivno delovati na strokovno društvenem področju in da je zaradi teh dejstev tudi program dela našega društva odraz razmer v naših geodetsko strokovnih institucijah. Na občnih zborih dne 17.12.1976 in 17.2.1978 so bili sprejeti sklepi in smernice našega društva, ki so bili vodilo 10 pri njegovem delu. Naj vas mimogrede spomnim na naslednje sklepe: - organizacija geodetskega dneva v Murski Soboti, - organizacija smučarskega dneva na Pohorju, - organizacija strokovnega posvetovanja, - organizacija strokovne ekskurzije, - možnost ustanovitve geodetskega oddelka v Mariboru, - organizacija seje predsedstva Saveza GIG Jugoslavije v Mariboru GV 23(1979) 2 147 Vsi ti sklepi so bili obravnavani na desetih sejah 10, ki so bile organizirane v občinskih središčih od Slovenj Gradca do Murske Sobote. Seje so bi!e razširjene, to se pravi, da so na sejah sodelo- vali predstojniki občinskih geodetskih uprav, direktor Geodets.kega zavoda Maribor ter preds.ecl- niki IS občin gostiteljic. Poleg prej naštetih sklepov našega društva je bila vsebina razprav na se- s1·ankih prilagojena trenutnim katastrskim problemom, problemom Geodei·skega zavoda Maribor in celotni geodetski strokovni problematiki in društveni dejavnosti. Sklepi z zadnjih dveh občnih zborov so biii več ali manj laže izvedljivi, saj so predstavljali inte- rno društveno aktivnost, brez večjih ali manjših posledic. Sklep o možnosti ustanovitve geodetskega oddelka pri Gradcenem šolskem centru v Mariboru pa je silno resna zadeva, ki mu je 10 v zadnjem času posvetil veliko pozornosti, ker ima lahko ve!ike pozitivne in negativne posledice. Trudi se, da bi ga v čim krajšem čc,su uresničili. l(ot je znano že dalj časa ugotavljamo pomanjkanje geodetskega kadra s srednjo strokovno izobraz- bo in da teh kadrov ni mogoče dobiti na področje severo-vzhodne regije Slovenije in ljubljanske šole. Te ugotovitve so bile kritično izrečene na zadnjih občnih zborih, zato je tudi društvo spre- jelo sklep o možnosti ustanovitve geodetskega oddelka v Mariboru, ki bi skrbel za naše potrebe. ·10 je zato določil komisijo za šolstvo, ki ji predseduje tov. Kalač, da s čim bolj intenzivnim de- lom pospeši ustanovitev te šole v Mariboru. V sedanji fazi lahko ugotovim, da je zadeva i·ako doieč, da je sposobna za obravnavo in sprejem pri republiški izobraževal ni skupnosti, ki bo dokončno od- ločala o ustanovitvi geodetskega oddelka v Mariboru. Razumljivo je, da smo pred tem razpravljali, analizirali in sprejeli mnenje in sklep nasega 10 o ustanovitvi geodetskega oddelka v Mariboru, ki smo ga posredovali Zvezi geodet·ov Slovenije in Gradbeni šoli v Ljubljani, ki sta s svojim soglasjem in utemeljitvijo priporoči la republiški izo;:,,,:.,.- ževalni skupnosti nujnost in upravičenost ustanovitve geodetskega oddelka v Mariboru. Sklep 10 našega društva je, da komisija za šolstvo dela intenzivno in s polno paro, vendar jemo- l o verjetno, da bo geodetski oddelek ustanovi jen že I etos, ker i e republiška i zobraževai ne skup- nost imela skupščino že 28.2.1979 in takrat še ni mogla odločati in sklepati o naši zadevi. \/se- kakor pa bo odločitev padla prihodnje leto. Nerealiziran je tudi sklep o organizaciji strokovne ekskurzije. Skratka ne moremo se odločiti in si vzeti toliko časa, da bi si tu ali v inozemsl-vu nekaj ogledali in do bi združili koristno s prijet- nim. V zadnjem času smo tudi v dogovoru z ljubljanskim geodetskim društvom, da bi skupaj orga- nizirali strokovno ekskurzijo. V pogovorih smo sklenili, da jo organiziramo nekako konec maja ali v začetku junija, po končanih občinskih proslavah. Kot vidimo pri tako imenovanih nerealiziranih sklepih ni tako kritično, da bi lahko govorili o nedejavnosn 10 ali društva, vendm moramo ugotoviti, da so ti sklepi takšne narave, ki zahteva- jo čas in temeljite priprave in niso odvisni od nas samih, Pri realiziranih sklepih je vredno omeniti organizacijo. in izvedbo seje predsedstva Saveza GIG Jugoslavije, ki je bila septembra 1978 v Mariboru v hotek•J Habakuk. Bila je dobro pripravljena in vsem udeležencem iz vseh republik je bilo omogočeno konstruktivno in plodno delo. Med dru- gim je udeležence pozdravil predsednik IS SO Maribor tov. Borec, jim opisal kulturni in gospo- darski razvoj Maribora ter jim zaželel plodno delo. Predsednik Saveza tov.Škergo pa je tov.Bor- ca seznanil s celotno dejavnostjo Saveza GIG Jugoslavije. V prostem času je bil organiziran izlet v Ptuj, kjer je tov. Samobor organiziral ogled ptujskega gradu in vinske kleti s strokovnim vodstvom ter zakusko z vinsko poskušnjo. Razum!pvo je, da smo aktivno sodelovali tudi pri obeh največjih geodetskih manifestacijah v Slo- veniji in sicer na geodetskem dnevu v Krškem in na posvetovanju o katastru zemljišč v Portorož.'.!. Sodelovanje z osrednjo zvezo geodetov Slovenije je še naprej vzorno, konstruktivno in prijetno. Udeležili smo se vseh sej predsedstva Zveze, na katerih srno dajali naše predloge in zahteve, ter sprejemali naloge in zadolžitve za društveno dejavnosL 148 GV 23(1979)2 V društveni dejavnosti so težko rešljivi problemi pri pobiranju članarine, pri dopisovanju v Geo- detski vestnik in pri aktivni dejavnosti komisij za kataster in inženirsko geodezijo. Ti problemi so objektivne narave, saj je znano, da so naši člani polno angažirani pri svojem poklicnem delu in je časa za volontersko delo v društvu silno malo, na eni strani, na drugi strani pa je zavest za društveno dejavnost splahnela in je potrebno dolgo prepričevanje za najosnovnejfo dolžnosti in akcije naših članov. Giavna usmeritev in delovanje bodočega 10 naj bi bila predvsem izvršitev in realizacija že za~ četih nalog kot i e ustanovitev geodetskega oddelka v Mariboru, organizacija strokovne ekskur- zije in pa v bližnji prihodnosti programirane proslave ob 35. letnici geodetske službe v občinah. Ker sem se pri šolstvu in ekskurziji že zadržal in je bilo pri tem že skoraj vse povedano, bi biio 1-reba za proslavo povedati še naslednje: Zveza geodetov Slovenije je namreč po predlogu direk- torja Geodetske uprave SRS in v soglasju z odborom za proslavo 35. letnice geodetske službe v SR Sloveniji prevzela pobudo, da se proslave organizirajo po občinah ali večjih regijah po Slo- veniji. Te proslave bi bile združene z geodetsko razstavo, ki je bila lani v Ljubljani in razširje- na z občinsko tematiko. Ob tej proslavi bi tudi podelili priznanja zaslužnim članom geodetskih društev in priznanja za uspešno delo na geodetskem področju. 10 našega društva je že na 9.seji razpravljal o proslavi in razstavi na nasem področju in sprejel nosi ednj e sklepe: V Slovenj Gradcu bi bila proslava 30.marca, razstava pa od 30.marca pa do 10.aprila 1979. Na Ravnah bi bila razstava od 10.aprila do 20.aprila 1979. V Mariboru bi bila proslava 11.5.1979 razstava pa od 11.5. do 21.5.1979. !O je tudi :meno,a! komisijo za proslavo v sestavi Robinšak, Pušnik, Kobilica in Kekec ter komi- sijo za priznanja, v kateri so vsi preds1·ojniki geodetskih uprav ter predsednik 10 odbora in nad- zornega odbora društva geodetov Maribor. Komisija za priznanja se je sestala na 10.seji in sklenila, da se podelijo priznanja zaslužnim čla­ nom društva geodetov Maribor in priznanja za uspešno delo na geodetskem področju. Komisija bo predlagala kandidate na občnem zboru, ki bo dne 16.3.1979, ta bo o izbiri kandidatov dokončno odločil. Priznanja pa se podelijo na občinskih proslavah v Slovenj Gradcu in Mariboru. Lahko zaključim, da se mora dela dosedanjega 10 nadaljevati v mandatni dobi novo izvoljenega 10, saj so sklepi na pol realizirani in že začeti ter tvorijo v bistvu ogrodje plana dela društva, ta so: 1 . Ustanovitev geodetskega oddelka v Mariboru, 2. Organizacija in izvedba proslave ob 35.letnid geodetske službe v občini, 3. Organizacija strokovne ekskurzije. Mislim, da so te 3 osnovne usmeritve zadostna zadolžitev novemu 10 in bi bilo sprejemanje boli obširnega plana dela nesmiselno in neodgovorno, saj vemo, da se za tem planom dela skriva pre- cej dela in angažiranja. Ob koncu mojega poročila se nekaj razmišljanj o finančnem stanju drustva in o finančni politiki. Eden od virov dohodkov i e članarina, ki predstavlja precej šen del naših dohodkov. Nemogoče pa je, da bi lahko društvo s temi finančnimi sredstvi živelo. To so le sredstva, ki nekako pokrivajo normalno delovanje društva brez večjih akcij. Na drugi strani pa je tudi nesmiselno hlastanje za denarjem za vsako ceno samo zato, da lahko rečemo, da smo bogati in zaradi tega neodvisni. Smatram, da bi bilo najprimerneje, da se z obema glavnima mecenoma GZ Maribor in GU Mari~ bor dogovorimo za financiranje geode!·skih manifestacij in drugih društvenih dejavnosl"i, seveda do neke določene visine in po predhodnih dogovorih in sporazumevanjih. Hoteli bi samo nekako po- roštvo, da bodo meceni v naših prizadevanjih nosni finančne obveznosti po predhodnih dogovorih, predvsem sedaj, ko i e pred nami proslava 35 .1 etnice geodetske si užbe in organizacija strokovne ekskurzije. Manjših problemov je še dovolj, verjetno jih boste načeli v razpravi, v vsakem primeru pa se bo z njimi ukvarjal novi 10, ki jih bo tudi uspešno rešil. GV 23(1979) 2 149 Dosedonj im članom izvršnega in nadzornega odbora se iskreno zahvaljujem za sodelovanje, ravno tako tudi predstojnikom geodetskih uprav in direktorju Geodetskega zavoda Maribor. Novemu iz- vršnemu in nadzornemu odboru pa želim obilo uspehov, ki jih bo lahko dosegel samo s takim sode- lovanjem kot dosedanji odbor ob podpori celotnega člarstva. Rihard Robinšak POROČILO SESTANKA KARTOGRAFSKE SKECIJE ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE Sestanek je bil 17.10.1978 v prostorih IGF od 17.do 20.ure. Dnevni red je bil objavljen na Geodetskem dnevu v Krškem, vabljeni pa so bili vsi predstavniki občinskih in medobčinskih geodetskih uprav, inštitutov, FAGG in drugih delovnih organizacij, ki jih problematika z dnevnega reda zanima. Sestanka so se dudeležili predstavniki GU SRS, GZ SRS, IGF, FAGG, GU Kranj, GZ Celje. Dnevni red: 1 . Slovenski kartografski slovar 2. Nadmorske višine in njegova neskladnost na različnih načrtih in kartah 3. Poročilo predstavnika Geodetske uprave SRS o tekočih in predvidenih kartografskih delih 4. Razno Ad l. Tov. Jože Rotar je seznanil vse navzoče, da je v letu 1977 izšel v Zagrebu "Visejezični kartograf- ski ri ečnik", torej Kartografski slovar za srbohrvatsko jezikovno področje. Tedaj so kartografi v SR Sloveniji ponovno začutili, kako je pravzaprav tak slovar tudi nam vse bolj potreben, skoraj ne- pogrešljiv, ker se nam vedno bolj dogaja, da se še v sami stroki ne razumemo, da ne govorimo o težkem sporazumevanju v interdisciplinarnem smislu. Slovar sam bi nam poleg tega, da bi se razu- meli med seboj, lahko si užil prenekateremu raziskovalcu ali strokovnjaki kot pripomoček pri preva- janju strokovne literature, pri pisanju strokovnih člankov. Ne smemo zanemariti slovarja tudi kot učnega pripomočka. Vsi našteti in se drugi razlogi nas torej dobesedno silijo, je poudaril tov. Rotar, da se tega dela lotimo čimprej. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da smo še vedno v prvi vrsti geodeti in, da tudi kot geodeti nimamo slovarja. Tov. Rotar je pojasni!, da se je tov. Ivan Golorej že delno ukvarjal s tem slovarjem. Tov. Rotar je še predlagal, da bi bila gesla navedena v slovenščini in v jezikih, v katerih nam je strokovna literatura dostopna: hrvaščina, nemščina, angleščina. Morali pa bi obvezno vzpostaviti povezavo z mednarodnim slovarjem iz leta 1973. Pozivu k razpravi se je najprej odzval tov.Tone Lesar in pojasnil, da je nastal geodetski slovar v sklopu jugoslovanskih prizadevanj, ker sama Zveza geodetov Slovenije ni bila dovolj denarno moč­ na in ji je tako priskočila na pomoč Raziskovalna skupnost Slovenije in Geodetska uprava SRS. Predlagal je, naj bi se povezali s tov. Ivanom Golorejem, ki bi pojasnil, kako so pridobili denar- na sredstva za geodetski slovar, da bi enako pot ubrali pri kartografskem slovarju. Tov, Miroslav Črnivec je poleg financ opozoril tudi na odgovornost, ki bi jo moral pri delu nekdo nositi. Opozoril je, da bi se v primeru, da bi bilo delo pri kartografskem slovarju tretirano kot raziskovalna naloga, lahko zgodilo, da bi se nekateri tega slovarja držali, drugi pa ne. Tedaj bi bilo delo zaman. Poleg financiranja pa je stalen problem pri vsakem delu tudi rok izdelave. Da bi dobili kartografski slovar v doglednem času, je tov.Črnivec predlagal, da bi se izdelava kartograf- skega slovarja profesionalno poverila katerikoli delovni organizaciji. 150 GV 23(1979)2 K razpravi se je prijavil tudi tov, Peter Svetik. Kot vsi diskutanti se je tudi on strinjal s tem, da je izdelava slovenskega kartografskega slovarja pomembna naloga, ki je ne smemo več odlafoH, Poudaril je, da moramo kot kartografska sekcija sugerirati pristojnim organom in organizacijam,.do se ta naloga vnese v srednjeročni program, ki je pred nami, da se bodo na ta način zagolovila tu- di denarna sredstva za to tako za žel eno in nuj no potrebno edicij o, Kij ub temu pa je opozori!, da bo verjetno pret·ekio še nekaj časa, preden bo slovenski kartografski slovar pred nami. Zato i e predlagal začasno rešitev, ki pa bi verjetno le potešila najhujšo strokovno lakoto, po enotni ter- minologiji. Ta začasna rešitev bi bll prevod "Kartografskega rječnika", V tej obliki je naloga iz- vedljiva v kratkem času. Tudi glede denarnih sredstev in kadrov ne bi bilo večjih težav. Menil je, da bi bila za takšno obliko začasne rešitve sredstva zagotovljena s strani Geodetske uprave SRS. Predlagal je, da bi bilo najbolje v vsaki številki Geodetskega vestnika objaviti nekaj strani pre- voda kartografskega slovarja; ko bi bil objavljen v deloti, bi ga lahko zvezali v posebno knjigo. Nosilec take naloge bi bila lahko Geodetska uprava SRS. Izdelavo novega slovenskega kartografskega slovarja bi po mnenju tov. Sverika lahko prikazali kot· raziskovalno nalogo, ki bi jo prijavili pri Raziskovalni skupnosti Slovenije. Razpravo o prvi točki je zaključil predsednik kartografske sekcije pri Zvezi geode.rov Slovenije tov. Marjan Smrekar s splošno ugotovitvijo, da Slovenski kartografski slovar moramo dobiti in da je najbolje, da predlagamo predstavnika kartografske sekcije, ki bo pregledal, kdo oziroma kakš- na skupina bi lahko delala pri slovarju, finančne možnosti, organizacijo dela in vse ostalo, Pove- zati bi se pri tem moral z vsemi geodetskimi inštitucijami. Tako je predlagal naslednje sklepe. 1. Nujno moramo opozoriti pooblaščene organe in organizacije, da izdelavo slovenskega kartograf- skega slovarja upostevajo v srednjeročnem programu, ki je pred nami. 2. Opozoriti moramo Zvezo geodetov Slovenije, da je poleg slovenskega kartografskega slovarja zelo potreben tudi geodetski slovar ln, da bi se že morala lotiti tudi tega 3. Najhitrejša in zadovoljiva glede na potrebe je začasna rešitev, torej prevod hrval'skega karto- grafskega slovarja. Nosilec naloge naj bi bila Geodetska uprava SRS, Prav roko naj bi omenje- na inštitucija zagotovila denarna sredstva. 4. Predstavnik kartografske sekcije, ki pa bo pregledal vse možnosti za izdelavo slovarja, tako or- ganizacijsko kot denarno, i e tov. Branko Rojc. Sklepi so bili soglasno sprejeti. Ad 2. Razpravo o tem problemu je začel tov. Miroslav Črnivec. Povedal je, dase je problem neskladja višin istih točk na razi ičnih načrtih in kartah začel občutneje pojavljati zadnja leta, ko imamo na razpolago več izvornih kart v SRS. Tako lahko omenimo karte 1:50,000 in 1:100.000 store TI< 25G Vojnogeografskega inštituta, TTN 5 in TTN 10. Vse boij se postavlja vprašanje, katere nadmorske višine točk, so pravilne in bi jih lahko z gotovostjo pisali na novo izdelanih kartah. Opozori! le , da so razlike v podatkih od 1 m pa tudi do 100 m, in več, kar pa je za geode,e pov~em nesprejem- ljivo. Opozoril je, da je problem nujno rešiti, ker s tako različnimi podatki močno begamo uporab- nika naših kart in včasih povzročamo nepopravljivo škodo. Navedel je dva primera, kako so naši sosedje Avstrijci in Švicarji, ki so prav gotovo v vrhu svetov- ne kartografije prav tako naleteli na enak problem in ga rešin tako, da so za vse pomembne točke izvedli ponovne meritve in jih nato predpisali kot' edino pravilne. Omenil je, da je bila zarodi te- ga problema imenovana podkomisija strokovne komisije za kartografijo GU SRS v sestavi Miroslav Črnivec, Vili Kos in Jože Rotar, ki naj bi pripravila pregled napak in dala morebitne predloge za rešitev in odpravo, Poročilo podkomisije je bilo objavljeno kot informacije pri Geodetski upra- vi SRS 23.5.1978, Podkomisijo je izvedla primerjavo in analize na TK 25/P, TK 25/G in TTN 5 in 10 ter karti Ju- lijskih Alp IGF 1:500.000. Ugotovili so, da se popolnoma ujema le 4 % nadmorskih višin. V no- GV 23(1979) 2 151 vejših kartah (TK 25/G) in načrtih (TTN 5 in 10) popolnoma soglaša 50% višin, razlika do 1 m ie pri 66 % visin, do 2 m pri 75 % višin, 25 % višin je različnih od 3 do 10 m. V nadaljevanju se je oglasil tov.Tone Lesar in povedal, da Geodetska uprava stoji na stalisču,da ne smemo dvomiti v natančnost in verodostojnost TTN 5 in TTN 10, ker s tem demantiramo vse na- še delo. Zato predlaga, da za področja, za katera obstaja TTN 5 in TTN 10, naredimo vedno pri- merjave TK 25/G. Če ie razlika večia od 3 m med TTN5 in TK 25/G in med TTN 10 in TK 25/G večja od 4 m je potrebno te kote preveriti v pisarni a!i na terenu. Ce so te razlike manjše, privza- memo višine TTN 5 ali TTN 10. Če je preverjanje višin potrebno naj bi to financirala Geodetska uprava SRS. Naslednji diskutant tov. Jože Rotar je na izvajanje tov. Lesarja pripomnil predvsem ob ogromnem številu TTN 5 in 10, ki bi jih morali kartografi obdelati, kadar bi šlo za izdelavo kart manjših meril. Tov. Miroslav Črnivec se s predlogm tov. Lesarja ni strinjal. Predlagal je, da dokler nima- mo dejanskih preverjenih kot, starih ne spreminjamo. Da pa uporabnikov kart ne bi zavajali, naj bi jih na pomanjkljivosti nadmorskih višin opomnili z opombami na kartah, da so namreč podatki o nadmorskih višinah nezanesljivi. Tov. Vili Kos se prav tako ni strinjal o spreminjanju nadmorskih vi sin, ker bi ob tem moral spre- minjati tudi vso literaturo, v kateri so navedene kakršnekoli nadmorske vi sine, vse pečate v pla- ninskih kočah itd. Podpd je predlog GU SRS, da naj bi edino pravilne privzeli kote na TTN 5 in 10. Predlagal je, da bi morali obvezno navajati na kartah vse vire, iz katerih so bile privzete nadmorske višine. Predlagal je tudi, da bi za vse važne točke točno določili pozicijo s koordina- tami in jim točno določni nadmorske višine. StaHsču tov. Vilija Kosa se je pridružil tov.Bogdan Rihar. ki ga je še dopolnil s predlogom, da bi napravili katalog važnih nadmorskih višin pozicijsko določenih s koordinatami. Višine v katalogu bi morale biti preverjene. Katalog pa bi moral po sprejetju veljati za vse izdelovalce kart. Diskusijo je nadaljeval Peter Svetik in v svojem izvajanju poudaril, da moramo stremeti za tem,da čimprej oziroma v nadaljnjem petletnem obdobju pridemo do stabilnih ali enotnih višin, da uredi- mo tiste karte, ki se množično pojavljajo (avtokarta, planinske koče, žigi). Diskusijo je zaključil tov.Marjan Smrekar, ki je predlagal, da sprejmemo naslednje sklepe: 1. l(artografska sekcija pri Zvezi geodetov Slovenije, naj predlaga Geodetski upravi SRS, da iz- dela katalog nadmorskih višin, ki imajo širši pomen in jih je možno sanirati v naslednjem S.let- nem obdobju (ca 1500). Pri sestavi kataloga naj se uveljavi interdisciplinarno sodelovanie.Ob- enem naj bodo nedvoumno določena tudi pravilna imena kot vpisanih nadmorskih višin. 2. Začasna rešitev glede nadmorskih višin je naslednja: karte ostajajo nespremenjene, dokler ne bo- mo zagotovili omenjenega kataloga; obvezno pa moramo na vseh kartografskih izdelkih navesti vse vire, iz katerih so bile kote privzete. 3. Geodetska uprava SRS naj izdela predlog kataloga za obravnavo. Sklepi so bili sprejeti. Ad 3. Poročila o tekočih in predvidenih kartografskih delih i e podal predstavnik Geodetske uprave SRS tov. Peter Svetik. Seznanil je vse navzoče, da je že izdelana TK 25 za potrebe občin in sicer za vsako občino pose- bej. Velikost posameznih listov je standardna (velikost štirih listov TK 25/G ali dveh listov TK 25/G) oziroma v okviru izdelanega sistema občinskih kart za celotno SRS. Trenutno že imajo tran- sparentne kopije teh podlog skupaj z občinskimi mejami vsi občinski geodetski organi, ki naj bi po sprejetem dogovoru občinske meje verificirali, in uskladili s sosednjimi občinami. Druga zadeva, ki jo bo Geodetska uprava SRS lahko kmalu ponudila uporabnikom, bodo občinske karte 1:50.000, ki bodo izdelane spet po dogovorjenem sistemu listov za celotno SRS (8 listov TK 25/G pomanjsanih v merilu 1:50.000). 152 GV 23(1979) 2 Tretja novost, ki jo bo Geodetska uprava ponudila uporabnikom, so začasne karte pubiikacijskih meril občin, namenjene predvsem za izdelavo prostorskih planov oziroma zgolj koi sheme, ki bo- do služile namenoma: 1. za prikaz funkcij naselij in njihove medsebojne povezave; 2. kot pripomoček za obveščanje občanov. Tov. Svetik je poudaril, da so to le začasne rešitve, da vsaj delno zadostimo potrebam uporab- nikov. Trajna in sistematična rešitev pa je izdelava topografske karte 1:100.000 po !istih in pregledne karte 1:250.000 v enem listu za celotno SRS. Na kratko je obrazložil namen kart. Razpravljal je tudi o verifikaciji ROTE, ki zahteva čimprejšnjo izvedbo. Prva faza v merilu 1:25.000 že poteka. Geodetska upravna služba bo v letu 1979 in 1980 v osnovnih geodetskih načrtih in v TTN kartirala vse enote, lnventarizirala in evidentirala hišne številke in tako omo- gočila eksakten popis prebivalstva leta 1981. Tako začenjamo novo dejavnost geodetske službe, ki i e poleg statistike pomembna še za prostorsko planiranje in mnoge druge strokovne in družbe- ne službe (pošta, zdravstvo, SLO itd.) Po končanem izvajanju tov. Petra Svetika je tov. Miroslav Črnivec povedal, da je bilo na posve- tovanju geodetov v Kranju že delno domenjeno, v katerih merilih bomo določene karte izdelovali. Sedaj pa se že odstopa od tega, če upoštevamo program, ki ga i e referiral tov. Sveti k. K er se tov. Črnivec zaveda, da so te začasne rešitve, ki nam jih narekujejo vsakodnevne potrebe, pred- laga, da se na eni od naslednjih sestankov kartografske sekcije temeljito pogovori o sistemu meril, ki jih bomo izdelali za celotno SR Slovenijo. Predlog tov. Črnivca je bi! sprejet in ga lahko smatramo kot sklep. Ad 4. Nekaj kritike je padlo na račun obveščanja članov sekcije in drugih, za katere bi kartografska sek- cija želela, da se sestankov sekcije udeležijo. Zato smo prejeli sklep: 1. Vse člane se obvesti pismeno z navedenim dnevnim redom in kratkim pogledom vsebine posamez- nih tem ali s podatkom, kie je bilo karkoli v zvezi s temo objavljeno. 2. Sestanki sekcije se bodo začeli ob 12.uri, da bi imeli vsi, za razpisane teme za1nteres1ran1, možnost, da se sestankov sekcije ude! eže. Zapisnikar: Predsednik: Mija Lovšin Marjan Smrekar INFORMACIJA o nadmorskih višinah na temeljnih topografskih načrtih, temeljnih topografskih in preglednih kar- tah SRS. Podkomisija strokovne komisije za kartografijo Geodetske uprave SRS v sestavi Črnivec, Rotar„ l