DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, OCTOBER 26, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
!8osN«skega Amerikanci razbijajo rajh iz Italije
uni
urad za delovno silo |naertu, ki bo v devetih |Je Popolnoma spremenil p aJ'e v ameriški indu-
B1J8at,1°Sram *ma namen p '0dtegovanje od dela, 1 °l2Vod«ie in drug0) ki ■ zastoj pri delu.
. ^Programom bo uveden 'teden. Najbrže bodo . 1 tudi trije šihti, ker
C:;;joida se v dveh
H skoro Prav toliko - ' pa imajo oni, ki de-
r.ya sihta priliko ,oli "'ko več, |J Počitka
za-
Imeli pa bo-i)w -» ker bodo dela-
1 dui v tednu. * *
(govori tudi o krajših
Za ženske. Delale
W
®em Štirih do šest
JlTtl ta j , v-»p0va' dal° dovolj časa
nje m gospodinjstvo,
?rivabil0
Z italijanskih letališč so poleteli ameriški avi-jaticarji na Nemčijo, Avstrijo m Madžarsko, dočim napadajo Angleži od zapada
London, 25. okt. —Sinoči so angleški bombniki bombardirali Porurje in Porenje, dočim je berlinski radio naznanjal. da so ameriški štirimotorni bombniki prileteli včeraj z italijanskih letališč ter napadli južno Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko. Glavni stan generala Eisenhowerja prizna zračni napad na Avstrijo, ki je dozdaj ušla skoro vsem bombnim napadom.
vec žensk v in-
k
do uvedli naj-wki izdelujejo le-
! S( . em obrežju. Po-ifti ,HuZale' da bo ta Vd7anil od 17 do 55
Vne sile. * *
\k p^eilških Podjetnikov, HtrgQZad°voljili samo z m' se je začelo ozi-
vlad Za 1>0V0Jne
ker 2 zanimanjem
Istočasno so Angleži naznanili, da so svoje bombnike opremili z dodatnim tankom za gazo-lin, s čemer so bombniki v stanu napraviti do 1,100 milj dolg polet ter s tem namignili, da bodo odslej segli vsei globlje v Nemčijo kot dozdaj .
Berlinski radio je naznanjal, da je 300 ameriških bombnikov, katere je spremljalo 200 bojnih i letal, napadlo kraje v južni Nemčiji in Avstriji. Radio je označil kot tarčo v Avstriji kraje na Štajerskem. To je bilo prvič, da je dobila Nemčija zračne napade z italijanskih letališč.
Nemški radio je poročal sle-
deče: "Velike formacije štirimo-tornih ameriških bombnikov so metale bombe na prilično obsežnem teritoriju med Dunajem in Alpami."
Ameriški bombniki so z afriških baz napadli tvornico letal pri Dunajskem Novem mestu 1. oktobra.
Neka depeša iz Budimpešte javlja preko Stockholma, da so bombniki metali zažigalne bombe in letake po južnozapadni Madžarski. Zadnjič je doživela Budimpešta zračni napad 4. septembra 1942 od ruskih bombnikov.
General Mihajlovič trdi, da partizani napadajo njegove čete in da si laste neopravičene

___ ____ Kairo, 25. okt.—General Dra-
h°m za eksp£tfzijo!ža Mihajlovič je osebno potom ■ ^'znesa.	radija obdolžil partizane, da
ne samo, da partizani napadajo se priprav- njegove četnike, ampak si laste

odbor
čila partizanov o uspehih nad Nemci. Jugoslovanska vlada je že večkrat trdila, da so poročila partizanov zavajajoča in pretirana.
Istočasno poroča Mihajlovič, da so njegovi č e t n i k i zavzeli važno pristanišče Boko Kotor-Mihajlovič je prišel s to ob-,sko pri Črni gori.
Iz Londona se pa poroča, da so partizani zasedli Ivanič, 20
^' preiskovati vlad-'tudi nekatere zmage nad Nem
at _ m drugih potreb 1 ci, katere so izvojevali Mihajlo-da ogro-! vičevi četniki. ji^i^ stvar i, ki smo jih,
k m°rjem, niso več dolžitvijo na dan potem, ko je 6r. zdaj lahko'glavni stan partizanov obdolžil da "'"^emo. Zato je- Mihajlovičeve četnike, da se ^ začne armada je-; družijo z Nemci v boju proti
. 4jn°8 in to tako hitro/ Partizanom.
V JU ttove zaloge iz I To je prvič, da je general Mi-
Star panj se je vnel
London. — Slavni angleški državnik, Lloyd George, star 80 let, je presenetil svoje prijatelje in vso javnost s tem, da se je oženil s svojo privatno tajnfco, Miss Frances Stevenson, ki je za četrt stoletja mlajša. Sedanja žena je bila državniku za privatno tajnico od leta 1913. Udeležila se je ž njim mirovne konference po prvi svetovni vojni in vzbudila s svojo lepoto pozornost vseh diplomatov.
Amerikanci nastavljajo past Nemcem v Italiji
V senatu je debata, da se Amerika priklopi narodom za mir
Do sinoči je bilo nabranega v Greater Clevelandu $3,280,511
Washington. — V senatu so pričeli z
ameriškem debato, če
Alžir, 25. okt. — Na fronti 5. ameriške armade so izbruhnili boji z vso f uri j o. General Clark je v svojo armado napredoval tri milje in ^zavzel važno železniško in cestno križišče Sparanise. S tem je v nevarnosti vse desno nemško krilo v tem sektorju.
Nemci so poskušali s ponovnimi protinapadi iziboiljšati svoj
položaj, toda Amerikanci so bombniki vselej poslali nazaj s krvavimi1 nosovi. Nek vojaški komentator je.izjavil, da če se ne bodo Nemci kmalu umaknili s teh pozicij,
bodo zajeti v past kot polhi.
Ameriški bombniki so napadli industrijo blizu Florence, dočim so nemška letala napadla Nea-pelj. Ta napad je plačalo 15 nemških letal.
Drugi ameriški bombniki so i se dvignili čez Jadransko morje in bombardirali Tirano, glavno
mesto Albanije. Avstralski so pa napadli preliv med otokom Korčulo in Dubrovnikom, kjer so bombe užgali več sovražnih Jadij.
ruje po svoji najboljši moči.
kNadi
i hajlovič osebno posegel v poro-
za vojni sklad. Potreba še naj se Zed. države že sedaj iz-$2,259,489. Kampanja traja še javijo, da se bodo pridružile do četrtka. Geslo pri nabiranju 1 svetovnim narodom in delovale v vojni sklad je: kupujmo voj- za ohranitev miru. Senator ne bonde, da pobijamo sovraž-! Connally je predlagal, naj bi nike in darujemo v vojni sklad, i senat sprejel tozadevno resolu-da rešimo prijatelja! Iz voj-Jcijo.
nega sklada se podpira sirotnej proti njemu je vstal senator in zapuščene, tako tukaj kot v | Vandenberg, ki je izjavil, da inozemstvu, zato naj vsak da- Zed. države ne bodo sicer v ničemer popustile za dosego zmage, vendar da pa v tem času ni mogoče delati načrtov za bodoči svet.
Odgovoril mu je senator Connally, rekoč, da Zed. države ne morejo napraviti svojega lastnega načrta in potem pričakovati, da ga bodo sprejele vse druge države. "Izkazalo se je, da ne smemo ostati sami, ampak se moramo pridružiti drugim narodom ter skupno na-največje parne turbine v Rusi-j stopiti proti vsakemu napadal-ji, ki so jih zgradili ameriški j cu, ki bi skušal ogrožati svetov-inženirji. Ta kraj so imeli ni mir v bodoče," je govoril Nemci v posesti več kot dve leti.' Connally, kateremu je zbornica
Ruske kolone so zdaj tik živahno pritrjevala, pred mestom Krivi rog, s čemer ogrožujejo vso nemško posadko na polotoku Krimu. Nemci so
Ruske armade so vzele Dnepropetrovsk, kjer
so največje
Moskva, 25. okt.—Ruske armade pod poveljstvom generalov Malinovskija in Koneva, so danes okupirale mesto Dnepropetrovsk, kjer se nahajajo
HULL JE BIL PRI STALINU
Avdijenca je trajala 55 minut, predmet razgovora pa ni znan.
milj južno od Zagreba. (Zadnji teden je partizanski glavni!vrgli v boj tanke, pehoto, letala stan večkrat poročal, da so in topništvo, da bi ustavili rus '
partizanske čete že v predmestjih Zagreba).

.ftlOŽ
;! potii
ni. Stljeni
a^SrSSata toži Enakopravnost, Pijani niso za kralja u ^daj, ko	r	| mtl za gadoglija
fVv°fcuDu v kot in b0- ra(h zaostale place
1 -.i a S6gati tudi P°j Anton Šabec, bivši uslužbenec do>L a dvignejo mo- pri slovenskem dnevniku v
"Padi Mn
da tia.
bodo povzro- vložil potom
enje pa je, Clevelandu, Enakopravnosti, je
svojega odvetnika ker ne bodo tožbo na mestni sodni j i v Cleve-* obsegu. jlandu za vsoto $140.00. Toliko, Vr^UraH • 'trdi šabec, mu Enakopravnost V0lj>bi t ,!™1™ dolguje na zaostali ali prikrajša
Sie

'asi
Je sabotaža vi . , « up ^ • , ni plači. ,ie morejo do- 1
hij!h 6uti^"da~jel Cesar mi pri tej n°V1C1
ne

h,;V.A^V je
Hen;
V;
j ne moremo razumeti je to, da mo-" rajo uslužbenci takega "delav-kot se šteje iskati
,toiste„ \	Iskega podjetja,
bilo nekaj! Enakopravnost da je, na podvigu.1 svoje pravice in upravičene za začelo zopet hteve po sodiščih. Kako se mo-ltuka7!Sodi-i°' da bo-'re kako podjetje poganjati za
it'	J 1 UH uu~ re khko puujcujc i^e-'j —
il v av tak° zače-1 pravice delavcev drugod, če pa vedJVr°Pskih deže- samo doma v to ne verjame. Na mož gre izid te tožbe je naselbina zelo
Alžir.—Voditelji šestih italijanskih političnih strank so zborovali v tem mestu in izjavili, da ne zaupajo niti kralju, niti maršalu Badogliji. Dolžili so kralja, da je on odgovoren za oblast fašistov v Italiji in obdolžili maršala Badoglija, da je on kriv, da so si opomogli Nemci od presenečenja po premirju z zavezniki. Pravijo, da se niti kralj, niti Badoglijo še nista pokazala v Neaplju, ker se bojita naroda.
ko ofenzivo, ki grozi zajeti vso nemško armado v ovinku Dnje-pra in na Krimu.
Rusi zdaj prodirajo proti edini železniški progi, ki veže Krim s celino. Ako jo Rusi dosežejo prej, predno se bodo odpeljali po nji Nemci, bodo zajeti vsi na Krimu.
-o--
Predlog za volivno pravico 18 let starih
Washington. — Senator Kil-gore iz West Virginije je vložil resolucijo v senatu, ki govori za dodatek k ustavi, ki bi dovoljeval volivno pravico vsem ameriškim državljanom, ki so stari 18 ali več let.
Zadnji francoski predsednik umrl
Madrid. — Edouard Herriot, zadnji predsednik franoske republike je umrl v nekem sanato-riju blizu Pariza. Tam je bil pod stražo, ker so nemške oblasti sumile, da namerava pobegniti z dežele.
%
°kpoi!n°ko morJa in'radovedna. jenJuje.	I	_

I	Dom bo zaprt
tijo f hk'o posve-' Slovenski društveni dom na v lil	i Recher Ave. bo zaprt do 28. ok-
VetW,Zveza resta-tobra radi čiščenja. V tem času V^Žni * Pečati šol-'ne bo v Domu nobenih sej. be-
e se v. J če ostane-vetu-°cejo ob pro- oktobra
tl glasbi.
ja kluba društev bo v petek 29,
petnica
Demokratska seja
V sredo ob osmih zvečer bo v
O*
J Po V^Vi
r^ bila daro- Turkovi dvorani seja odbora za
y V0i., ' V ■
i >i obletnice odbornikom. Pridejo naj vsi, ki kovino. 1 se zanimajo za kampanjo.
»v ...................
J^koK, ' a maša za izvolitev Frank Lauscheta zupa-
%in l A»bertom Gr.' nom in John J. Princa mestnim Pf'
*M0r
Naši
vojaki
Za Lauschetovo kampanjo
Kdor hoče kaj prispevati v denarju za Lauschetovo kampanjo, naj pošlje na John E. Lokar, 801 N. B. C. Bldg. Cleveland 14, O. Ček naj naslovi na "Lausche for Mayor Committee." Komur je odročno pošiljati v mesto, lahko iz. roči dar tudi v našem uradu.
Moskva, 25. okt. — Premier Jožef Stalin je sprejel danes v avdijenci ameriškega državnega tajnika Cordell Hulla. Razgovori med obema državnikoma so trajali 55 minut. Mr. Hull je najvišji ameriški vladni uradnik, ki je bil Še kdaj sprejet v Kremlju pri Stalinu.
O čem sta se razgovarjala Hull in Stalin je, seveda, državna tajnost.
Konferenca med zastopniki Amerike, Anglije in Rusije, ki gre danes že v sedmi dan, pote> ka v zaupnem in prijaznem tonu. Diplomati si zapisujejo vse točke, na katerih so se sporazumeli dozdaj.
-o-
Učite se angleščine
■ V Norwood javni knjižnici na 6405 Superior Ave. so vsak pon-deljek, torek, sredo in četrtek učni tečaji za angleščino in sicer od 1 do 3 popoldne. V pondeljek in sredo je za začetnike, ki ne znajo ne pisati ne čitati angleščine, ali za one, ki znajo samo malo. V torek in četrtek je pa za one, ki so tega že nekoliko
| Padec Nemčije pričakujejo v kratkem, trdijo razni poučeni viri
Ankara.—Dr. Knut Reif, bivši nemški vojni poročevalec je baje izjavil: "Hitler in njegovi pajdaši zavlačujejo vojno, toda kljub terorju Gestapovcev bo prišel padec Nemčije prej, kot se pa pričakuje."
Dr. Jenny, znani švicarski časnikar, je zapisal v Basler National Zeitung, da je v dobro poučenih krogih mnenje, "da se bo Nemčija zrušila v nekaj tednih, ker je nemški narod dosegel točko obupa."
-o-
Kdo je našel
V nedeljo je bila izgubljena zlata verižica od 6112 Glass Ave. pa do cerkve. Nagrado dobi, kdor jo prinese nazaj na omenjeni naslovi
Za gospodinje

bolj vešči in se hočejo izpopolniti.
Pri teh natečajih lahko vpra šate tudi razna vprašanja glede državljanstva in učiteljica Mrs.

Urad za vojno prehrano apelira na gospodinje, naj pomagajo spraviti v svoje shrambe 50 milijonov bušljev krompirja, ki bo letos na razpolago za civilno prebivalstvo. Vlada
McCarthy vam bo vse rada poja- Pravi> da bo ta problem rešen s
"em, če ga vsaka gospodinja kupi in spravi vsaj od enega do
Stanley J. Martincic, sin Mr. in Mrs. Anton Martinčič, iz Prosser Ave. pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem iz North Caroline. Tukaj se je mnogo udejstvoval pri Svetovid-skem odru, tako pri slovenskih kot angleških predstavah ter je bil znan kot izvrsten igralec. Njegov naslov pri vojakih je: Pvt. Stanley j. Martincic, 35916400 Service Battery, 552nd Field Artillery Bn, Fort Bragg,
North Carolina. Zelo bo vesel, če se ga prijatelji spomnijo s ka. ko kartico.
M Pa M
Iz Anglije se je oglasil John F. Vatovec, sin Mr. in Mrs. John Vatovec iz 10801 Prince Ave. Piše, da se ima dobro ter naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem. Njegov sedanji naslov je: John F. Vatovec, A. M. M. 3/C, Hdqs, Sqdr. F. A. W. c/o Postmaster New York, N. Y.
(Odbor za Lauschetovo kampanjo poroča sledeče prispevke: eLopold Kushlan, 6411 St. Clair Ave. $50, Jeanne Oblak, lastnica Oblak Furniture Co., 6612 St. Clair Ave. $10, po $5: Mike Udo-vich, 15601 Waterloo Rd., Mr. in Mrs. Paul Prince, 965 E. 77 St.,M. Braidech, 1191 Norwood Rd., John Zaman, 486 E. 149. St.
V	našem uradu so pa prispevali : Slovenska delavska dvorana na Prince Ave. $10, Benno B. Leustig, 1034 Addison Rd. $10.
Po $5: Steve Robash, 715 E. 103. St., Frank Sile, 1015 E. 62. St. dva neimenovana, John in Mary Zaverl, 6528 Metta Ave., neimenovan je nabral $29, Louis Spehek, 1120 E. 67. St. je dal $2, in neimenovan $1.
V	imenu odbora najlepša hvala.
snila. Kdor ima le čas in kdor bi se rad naučil angleščine, naj se vpiše v te natečaje.
-o-
Premog to zimo ne bo racioniran
Washington. — Chester Bowles, generalni manager ura da za kontrolo cen je naznanil, da vlada ne bo racionirala premoga letošnjo zimo. Vlada bi potrebovala najmanj tri mesece, ako bi hotela uvesti racioniranje za premog. In ker s tem ni pričela dozdaj, je to znamenje, da tega ne namerava izvršiti letošnjo zimo.
-o-
Vse najboljše!
Danes obhajata 35 letnico sre čnega zakonskega življenja Mlin Mrs. Peter Sokach, 21650 Ivan Ave., Euclid, O. Otroci, pri jatelji in znanci jima kličejo: še na mnoga leta. Tudi mi jima že limo še veliko let zdravja in za dovolj nosti.
štirih bušljev.
Toda vlada naroča gospodinjam, naj bodo pri tem previd-, ne in krompir v večji množini spravijo samo tedaj, ako imajo za to pripraven prostor.
Pri tem so glavne sledeče štiri točke:
1.	Spravite samo zrel, zdrav in suh krompir.
2.	Spravite ga v suh, hladan in teman prostor, kjer je temperatura nekako 40 do 45 stopinj.
3.	Spravite ga v zaboje iz ozkih deščic, da pride zrak do krompirja. Ti zaboji naj bodo nekoliko od tal, da pride zrak tudi od spodaj.
4.	Od časa do časa krompir preglejte in preberite, da pravočasno odstranite vsakega slabega.
Nikdar ne spravite krompirja v tak prostor, kjer bi zmrznil, to je glavno.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
(JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio. _____Published daily axctpt Sundays and Holiday's
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 26, 1943
NAROČININA:
"a Ameriko In Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po poitl, celo leto $1.60 £a Ameriko in Kanado, pol leta $350. Za Cleveland po poitl, pol leta fi.OO i Ameriko ln Kanado. 6etrt leta »3.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland ln Kuelld, po raznaialolb: celo leto KS.60; pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 __Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: nlted State« and Canada WJ50 per year. Cleveland by mall $750 par yew u. 3. and Canada $360 tor $ months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month* »..3. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 for S months Cleveland and KucUd by carrier $«50 per year, $350 for $ months. $250 for 0 months __Single copies, 3c
11 1111 |.|..|..l..l„i„|..|..1.<„H„1„|„l„|„1„i„,,|„1„t„|„lM|,!,1 iiiiltlUllllll llHH |
BESEDA IZ NARODA
Novak za councilmana
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at "Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 252 Tue., Oct. 26, 194B
Katoličani, bodimo pozorni!
Živimo v dneh propagande! Naloga propagande je, da Kriči in vpije in niti za trenutek ne utihne. Ako nima nove-/a materijala za svoje delo, ponavlja staro stvar naprej, da ljudje od samega ponavljanja enih in istih reči ne morejo več mirno rzmišljati in nasedajo venomer ponavljanim trdi-vam. Mislijo si menda, mora že biti res, ko spet in spet slišimo isto stvar.
To velja tudi glede trditve, da so g. Adamiču vWash-.ngtonu vsa vrata odprta. In če prideš ti, popolnoma navaden zemljan, tja v Washington v spremstvu g. Adamiča, ti ie bo treba niti kljuke pritisniti — vrata do najrazličnejših jradov in odločilnih mož v tistih uradih se ti bodo kar sama od sebe odpirala.
Ta trditev se ponavlja od ust do ust kot nekaka "whispering campaign ' s tako vztrajnostjo, da jo že tudi mnogi ka--olicani, ki drugače nimajo visokega mnenja o g. Adamiču ftote ali nehote verjamejo.
Radi tega ne bo napačno, ako povemo, kaj je pred krat-rim zapisal v svojem listu urednik "Prosvete," g Molek Se rite, kaj piše:
Jie' da 80 teden dni P° se» g^vnega odbora (i. Pnsh k meni v uredništvo FBI — tajni federalni etektivi, ki so me izpraševali, kdo iz Chicage je bil na 'Adamičevi seji (tako so jo dobesedno imenovali) v Clevelandu
^ 0 je bil že drugi obisk FBI-cev v uredništvu P~te,
odkar je Amerika v vojni. Kaj naj sklepam iz tega? Dokler
.lismo zaceli pri naši jednoti uvajati "nove politike" — ka-
koršna se zrcali v odborovi Izjavi - smo imeli v gl. odboru
laj epsi mir pred federalnimi detektivi. Tega zlodja bo pa lahko se več . „	^
Mi smo že davno vedeli po privatnih poročilih iz Chi-caga m okolice, da se federalni detektivi zanimajo za "Ada-n j fi°, v Clevelandu in za vse tiste, ki so se njegove ?eje udeležili. Dobro nam je znano, da so možje od FBI po-rkali se na marsikatera vrata pred obiskom in po obisku pri rosveti Vemo tudi, da so še marsikje dobili približno tak odgovor kot ga jim je dal g. Molek. 'Kljub temu s svojim poprasevanjem glede "Adamičeve seje" niso prenehali.
Ne bomo se spuščali v razmotrivanje o nepričakovanem postopanju teh mož, toda eno nam je že dolgo sililo v glavo Zdaj, ko je Prosveta prinesla to vest, si ne moremo kaj da ne bi svojih misli tudi javno povedali.
Ako bi bilo res, da ima g. Adamič ključe do vseh mogočih uradov v Washington — zakaj in čemu potem isti Washington pošilja svoje tajne agente, da zaupno poizvedujejo o ljudeh, ki so se udeležili tiste seje? Zakaj ne «redo laravnost g. Adamiča izpraševat? Zakaj se ne zadovoljijo amo z branjem bull^tina, ki je prinesel vsa tista imena — na kar je tudi g. Molek opozoril tajne detektive?
Iz tega sledi po našem skromnem mnenju, da Adamičeva zvezda v Washingtonu nikakor ne stoji tako visoko na asnem nebu, kot bi nam nekateri radi dopovedali.
V istem svojem pisanju opozarja g. Molek na to, da je or. glavni tajnik Vider* . . z bolniške postelje predvidno vca"' n« posledice, ki lahko pridejo za našo organizacijo: biNPJ), če dobi pred ameriškimi oblastmi pečat da se ie izrekla za komunizem."	'
Tako se torej pri Narodni Jednoti previdni 1'judje med ceboj opozarjajo, naj vlada pamet med njimi in naj se nikar ie zaletijo. Naj se ne zaletijo ne v tem ne v onem pogledu — tudi ne s tem, da bi slepo drveli za Adamičem. To zadaje sicer ni naravnost rečeno, pa se da iz vsega razumeti.
Kaj pa z našimi katoličani?
Ne, mi se nimamo mnogo nad njimi pritožiti. Velika večina nas dobro razume in odobrava naše odkrite nastope ./apram Adamiču, partizanom, komunizmu in tako dalje ..ahko rečemo s polnim prepričanjem tole: Ako bi mi hoteli dati tak migljej" katoliškim organizacijam, kot ga je nekdo i.al svobodomiselnim, naj začno s protesti zoper nas — ako bi mi, pravimo, dali migljej, naj katoliške organizacije začno pošiljati nam zaupnice namesto protestov — stavimo -op denar, da bi se tistih par "protestov" utopilo med zaupnicami kot kapljica v morju! Toda mi ne potrebujemo takih reci. Potorebujejo jih tisti, ki si drugače ne znajo pomagati ni nimajo stvarnih dokazov zoper nas.
Toda na drugi strani imamo vtis, da so nekateri odgo-irni faktorji v katoliških organizacijah vse premalo na stra-2.i radi dobrega imena svojih organizacij in se med seboj kar nič ne opozarjajo "na posledice, ki lahko pridejo" za njihove organizacije, če dobe pred ameriškimi oblastmi pečat, da so se izrekle za komunizem. . .
Naj zadostuje za enkrat samo to opozorilo. Saj smemo ' pati, da bo povsod zmagala previdnost in — pamet! Končujemo z besedami g. Molka: "Največja nesreča med nami danes je, k« čustva bez-"ajo brez uzde, razum pa šepavsa daleč v ozadju. Napili f-Htti 4e močnega vina in zdaj kriči iz nas idealistično vino. .. Pride pa prej ali slej dan iztreznjenja in takrat ho mar-ikoga bolela glava ..."
Naj prvo čestitke Ameriški Domovini, ker je v svojem uredniškem članku zadnji četrtek priporočala v izvolitev bivšega councilmana John M. Novaka. Kdor je zasledoval razmere zadnja leta, tisti se je prav gotovo prepričal, da smo imeli prejšna leta sijajno zastopsttvo v mestni zbornici. John M. Novak je vedno deloval za ljudski blagor in v kori6t naselbini. Ko je bil on v mestni zbornici, takrat se je res moralo poganjati za gotove naprave po naselbini in za tlakovanje cest, katere so bile tako izvrstno popravljane za časa agilne-ga Mr. John M. Novaka.
Ko je bil Mr. John M. Novak councilman se ga je lahko vsak čas dobilo za uslugo. Jaz sem sam imel mnogo potov do njega, ker sem iskal pomoči, kakor so jo mnogi drugi v tistih časih depresije in nezapslenosti.
'♦*****♦*♦ 1111111-1* 11.1111,	,i"M ,l.	"
znati so morali, da je nesebičen, da je pravičen in da je kos svoji županski nalogi.
Vse to naj nas Slovence, Hrvate in sploh Jugoslovane navdušuje, kajti vsi vedo, da je on naš rojak, Slovenec, Jugoslovan!
On se ni, nikdar skrival ali sramoval pokazati se h kateremu narodu pripada. On je vedno, v svojem uradu z vsakim Jugoslovanom govoril njegov jezik. On se je vedno izkazal, da je Lavšetov Francelj in nič več, kadar je govoril s svojim rojakom. Takemu možu se je treba odkriti in za takega moža je treba delovati, da se ga izvoli ponovno!
Ni vprašanja, da ga bomo volili njegovi rojaki, to se razume, tako kratkovidnega človeka med nami ne sme biti, da bi šel preko narodne dolžnosti in proti svojemu lastnemu pre-1 pričanju, da ne bi volil ponovno Lauscheta, to je pribito, toda, da bi ga volili še drugi,
T^. v , •	-	. .	, UČI, Uit
Državljani naj pomnijo, da' , . , . , ,
i . , . . .:, , : to je, da mi k temu pripomore-so sedanje postrežbe, ki jih do- , ' . „ . . 1
bivamo od pobirateljev smeti m°! Kak°? Ta,kole: v k°llkor
in odpadkov, zasluga ™S.„Jnas Je ze samih nJe^h P"-
našega
' spoštovanega župana, Frank J. Lauscheta. To postrežbo,'ki je zboljšana za sto procentov ne i samo v naši vardi pač pa po
jateljev rojakov in Jugoslova nov, tvorimo zelo veliko moč; potem pa imamo mi svoje druge ameriške ali slovanske znan-! ce in prijatelje. Trgovci, delav-! ci in vsi naši ljudje, nobenega i
William J. Reichle
Za klerka na mestni sodni j i kandidira William J. Reichle, ki je bil v službi na municipalni in okrajni sodniji 15 let. Na zahtevo sodnika Dempseya, je odšel iz mestne sodnije ter je vstopil kot bailiff pri sodniku ,Dempseyu. Točasno je bailiff pri sodniku Corlettu.
Mr. Reichle je oženjen in ima štiri otroke. Je veteran prve svetovne vojne in član Ameriške legije. Dva njegova sinova sta sedaj v ameriški armadi.
Graduiral je iz šole Najsv. Imena in Spencerian trgovskega kolegija. To in njegova dolgoletna praksa na mestni in okrajni sodniji ga sama priporoča za izvolitev v urad klerka na mestni sodniji. To je zelo odgovorno mesto in le človek, ki je treniran v tem, ga more dobro in vestno vršiti.
Našim volivcem toplo pripo-
Ce
verjamete al' pa ne
vseh vardah v mestu, nam je preskrbel Mr. Lausche, ker se-1
t ■ j . .	. . m, ua ne di dh s kc
daj pod njegovim uradovanjem ,
vsi mestni department! v resni-jk a ^	a j iščite na glasovnici ime William
ci delajo v korist mesta in m	'	j j. Reichle in napravite pred njim
tistega postavanja, kakor je ;	m u
ni, da ne bi bil s kom v prija-1	- -
j rocamo, da glasujejo zanj. Po-
di prilika, da rečemo par be-
bilo pred leti. Vsa čast Mr.. , . . ,. Lauschetu za njegovo spretno I Sed\d*bl, na.81 poz,nanci in in neutrudljivo vodstvo. Sre-1	tudl Sevali ** na-
čen Cleveland, srečni smo vsi, S®f. ^anjega župana Lau-ki v tem mestu stanujemo, ker i >Ch?ta!	lahko ^ to 3tori"
imamo tako izvrstnega županaJ ' Je LaUSche kot tak že
križ.
iimiiMimiiiiii
Oni dan mi je pisal prijazno pisemce prijatelj John Anžiček iz Girarda, ki je dodal izdaten denaren pozdrav od prijazne Zo-retove družine in mi obenem zastavil sledeče strategično vprašanje :
'Jack, kot vidim se kar ne moreš skidati iz Clevelanda v tisto kempo. Kaj neki te tako drži nazaj ? Včasih te je bilo pa povsod dosti in preveč, samo v Clevelandu ne. Ali se spominjaš, kolikokrat si prišel gledat sem na mojo žepno uro, ki jo navijam s ključkom? Zapomni si; da so ceste v Girard še vedno v jako dobrem stanju in pri meni v kleti je še vedno od sile lušno. Torej pridi, zlata naša zvezda, enkrat zopet sem, da bomo eno rekli, kakor smo jo včasih."
• Hvala za zmerjanje, John! Ti ne veš, kako malo je manjkalo, da bi se bili videli takrat, ko smo prežvekovali v kempi. Pa kam boš šel s takimi troti, kot sem jih imel jaz s seboj! Dva večera smo bili sprejeli konkretne predloge, da bomo drugi dan napravili slavnostni pohod na Girard, pa je bila potem vsako
HiHimiiiMmi. Jutro naša kempa	,
ni bolnišnici. Vse je P«S1J" kofe z limono, pa mrzle ke na glavo. Ti že veš, a-* take stvari dobre. Pa k;, rad zopet enkrat videl. « prvi priliki čisto gotovo, vsem skupaj!
Kot sem zvedel "iz »jf virov," je Kushlan v veli beh, če bomo pred zimo kempo. Saj bo zamelo-nas bo privlekla ta štraffla bile njegove iskrene 1
itak vsem poznan, da je zmožen
r, , . .	.... ,	^Miau, ud ezmuzen
Sedaj imamo pa pnliko, da > in vreden župan M-	na_
damo županu tudi dobrega I čin lahko storjmo še mestnega odbornika, ki bo so- vsemi syojimi glasoyi Tq stor._ deloval z njim m mestno via-j mo in Lausche> bo do. Mr. Novak je moz, ki jej tako ogromno yeči	-
"Halloween" ples v Nilesu
Ni les, O. — "S. A. N. C. Branch" št. 13 v Nilesu, Ohio, bo imel v soboto, dne 30. oktobra izreden "Halloween" ples, ki se bo vršil v Nemški dvorani na Belmont Ave., Niles, Ohio.
Za ples bodo igrali Jack Pei
Lausche-Prince kampanjski odbor
V 32. vardi se je za izvolitev Frank J. Lauscheta županom in John J. Princa mestnim zastopnikom izvolilo sledeči kampanjski odbor iz. politično aktivnih Slovencev in Slovenk ter vodilnih hrvatskih prvakov in prva-
upnem razgovoru pri kf?
Le potolaži se, duša k% predno bo sv. Jurij razF1] vo plahto čez ohijsk" bomo že tam. Če ti i»v mufaj!
Se reče, saj bo res tre liko pohiteti. Oni da"se vil nadme krojaški panov Lojze iz Marcel dirala mu je njegova F ženica in v ljubezniv^ sta mi grozila, da b°sta stila za toliko časa, da Lojze je r®
teta
k i ji f&ene k
fPriz
Hiss ton, «Da
Si ] Rde
K
Npc Ho
vse1
do kempe. — ■ona za nobeno rabo
dne. Samo na prag« s(
Ameriško Domovino Da ni treba našemu v"
raznašalcu do hise. J lašč posadil pred his° '' ^ !tpa katere fantiček od^ „ iJati
Kadar se pa čilo prismeje, je P* ^ ^ i; po hiši, kdo jo bo P™..0Si sem jaz gospodar v	'fa^
vedno ona najprej ^ ^ ^ ^ pojasnjeval Lojze. ^ X
vedn°
ni gospodarji

kamo, da pridemo ^ partizanov	t V
24 urah zavzeli bP' ^J ^ šak, Trst, Gorico,
»■Al itii at rejt '^akc
da in Avsi
«ebn
Jskei
«efc
ten
šček in Radlek,
ti se
S k
N
kinj. Pripomniti je, da spodaj j Obljubil sem p^F navedeni so se sami in prosto- J začel hitreje Pr0_''eroni ^-i
u! ivnu—. v
meseca pripravlj®8^ bijo, , kam bi jo udaril111 b^f^i
sen,
de vmes. Včeraj s^ ^i da b°
nik, 6403 St. Clair Ave., Albina'na dopust z ve!lk^eid«r
Smrekar, načelnica za ženske,1 ne omenja, ker je" .ei
----- -	■ vellKd.
voljno prijavili za sodelovanje.! pi. Pa kaj, Odbor je sledeč:	j
Joško Penko, generalni načel- od sinkota,
S
K j.
sej
!iidav.Ta sej,
deloval v našo korist, ker on ni podsluga nobenemu vardne mu vodji, ampak deluje neodvisno. Vodstvo 23. varde ne deluje z izvolitev Mr. Novaka iz razloga, ker on se ne da voditi po nobeni skupini in ne politi-karjih, ki izkoriščajo narod samo zase.
Torej dragi moji, upoštevajmo priporočilo tistih, ki so tudi zainteresirani v naš dobrobit in sledimo dobremu priporočilu in ponovno izvolimo bivšega kouncilmana Mr. John M. Novak, da nas bo on zastopal v mestni zbornici.
Državljan.
•o.
ko«
, v	' : ,J i taKO ogromno večino, da se bo	Ples »odo igrali Jack Per- i79ni	, A ^ • . . 1rQvn ve»Ka
vreden našega zaupanja da bo , veselil ves slovanski živel j. Na |i« njegovi "Jolly Jesters." Zl^ ZTel^'
deloval v naso korist, ker on | delo za dobrftfra žimnnu J00flo,. | Vsak ve. kako Hohr*	^ ?!™'„ paceln_lk za moske' bo' ampak .C® ^ d
gel po svojem ■ vi ........„i ho. a" *
delo za dobrega župana, sedaj je čas!
Anton Grdina. -—o---
. Odprto pismo uredniku "Ameriške Domovine"
Frank J. Lausche naj ostane župan
Na stotine vzrokov in dokazov bi lahko našteli, zakaj naj ostane naš dosedanji župan Lausche še nadalje župan. Niti enega vzroka pa v resnici ne more najti napram njemu noben, kdor je iskren, razven takih morda, ki imajo osebne zadeve, kar pa ne sme igrati nobene vloge, kadar se gre 'za splošno korist mesta in davkoplačevalcev in naroda.
V vseh gospodarskih podjet-| jih se potrebuje odločneg^, I previdnega in neustrašenega 1 gospodarja, ki zna o pravem času nastopiti in podvzeti korake, kateri imajo dalekoviden pomen. Lausche, se je v prvih dveh letih iskazal moža, kateremu se mora priznati, da je bil mož na mestu, da si mu ni bilo to lahko storiti. Imel je veliko zaprek, nagajanje stare stranke, ki je bila tako organizirana, mu je metala polena pod noge. Ce ne bi bil Lausche mož na mestu, bi ga bili izigrali, kakor so mnoge druge pred njim. Toda, 'Lausche, kot moder, previden in pa pravičen gospodar, jih je s svojim takim nastopom porazil in pripo- surovega kavčuka
Prav lepo in možato ste se izrazili v Vašem uredniškem član. ku z dne 21. oktobra napram meni, ko ste napisali "Po naši presoji je bil res. dober in zmožen zastopnik, ki je bil v čast 23. vardi in tudi res vneto deloval za svoje konstituente."
Ob tej priliki se Vam hočem na tem mestu iskreno zahvaliti za tako globoko priznanje o mo-; ji kvalifikaciji in zmožnosti. Do-I bro se mi zdi, ko tudi Vi čutite, ! da sem dobro, pošteno in vestno deloval v kar najboljšo korist naših konstituentov.
Vendar pa sem globoko izne-naden nad vašo drugo pripombo (upam, da sem v zmoti v mojem tolmačenju), v kateri se namiguje, da nisem jaz vedno odobraval nasvete in priporočila župana.
Ako sem bil "dober in zmožen zastopnik," kakor ste Vi pisali v uredniškem članku in med tem časom, da tudi nisem, kakor ste Vi pisali v istem članku "v nobe. nem slučaju odobraval nasvete in priporočila župana Lauscheta," naj Vam odločno povem, da je župan Lausche, i» Lausche sam, najbolj sposoben odgovoriti na to.
Edward J. Kovačič, Councilman 23. varde. Opomba uredništva: — Da, da tudi mi Vam "odločno povemo," če že hočete, da bi bili zelo veseli, če bi hotel g. župana Lausche to sam povedati vsej javnosti. Prosite ga, morda Vam bo ustregel.
--o-
V preteklem letu je republi-
Vsak ve, kako dobi. zabava ^SSw^^ Anna Za-I kadar privede Jack svoj orke- krajšek> tajnica( ^ Qverlook kl ,gra ^ed radio-mikrofo- Park Dri Florjan Tumb b,a_
nnm svnip mplnHno L-i on n»iH,,V. I .	1	lum^ium
gajnik, 18813 Cherokee Ave., George Marolt, zapisnikar, 719 E. 157th St., Louis Jerkich, nadzornik, Peter Dragan, nadzornik, John Pezdirtz, nadzornik
Finančni odbor: Daniel Sta-kich, predsednik, 15813 Waterloo Rd., Frances Perko, Anna Za-krajsek, Antonia Tomle, Albina Smrekar, Albert W. Glicker, Jennie Glicker, Mrs. John Zaman, Andrew Boyd, Mrs. John Urbas.
Propagandni odbor: Louis Jerkich, Pres., Catherine Skufca, Joseph Planinsek, Mrs. Joseph Perusek, Mrs. Joseph Hočevar,
cDalJe na 3 strani*
nom svoje melodije, ki so priljubljene mladim in starim.
Pripravljalni odbor bo pre skrbel vse potrebno za okrepčila, tako da bo vsega dovolj in da ne bo nihče razočaran.
S. A. N. C. Branch št. 13 obstoji iz sledečih društev: društvo št. 43 SDZ, Niles, Ohio; podružnica št. 57 SžZ, Niles, O., in društvo št. 481 SNPJ, Niles, O.
Vse članstvo omenjenih društev je vljudno vabljeno, da se udeleži tega plesa, kakor tudi članstvo iz Warrena in Girarda. Virginia Racher, predsednica, Elizabeth Logar, tajnica-blagajničarka.
bo,
tar. Zdaj me P*
general ne do,
ali' '
meni
morali v tej
' Je 'iet
tova pozdravila- ^^lifC
jaz njem«	%,
To kocUlV ^
koi o» s " nred'10 L ser čin prej rešiti, P1 j
v kempo.	^ ^ listo
Ko bi bil v^e^iSr
mal? blit'eobri^,Vv". v roke in me ° gre v
ki nu re*
malo P"-" ko kal od zgorej n
,jabišebi^^
nju, raj sem
j-Sb
D0Sk»St> ti. "»Oh fe'
vfri 111
so pa vu . b0 rej o tej stvari debate nrihod»je
print address here >
[ applicant signs here >
Cily and Stal* _
ka Nikaragua izvozila v Zed države 2 in pol milijona funtov
Tukaj imate format, katerega lahko izrežete, izpolnite in grele ž njim po 4. vojno knjigo v
1 CERTIFV (hal .ho peitani nam.d	t00*
and or. .llgibl. lo rtetlv* WAB Hj"' that I arn uutboiUcd ta mak* U>li apP»c0U
cutincatioh i« * c^^ „jlf
lil ^ 4* Zadostui^jiA
Sigo Htr*.
A TAUC I
kaže vzorec za katero hočete dobiti knjigo št. 4. Najprej zapišite gospodarja, potem gospodi-javno šolo, enkrat 25., 26. ali 27. | l)otem otroke po starosti.
Registracija bo vsak! Zapi*ite naJPreJ 'me, potem pri-
imek, nato starost in nazadnje go št. 4. spol.	Ako to ft°
Spodaj napišite naslov druži- no izP^^V
oktobra
dan tiste dni od 1 popoldne do 8 zvečer.
ge ___
iz družine P°to> Važno Je §t,
■te /i

bo, za kat
. d"1 Ako to
mite-V«
4 iSN
x, •• . .v.	opoaaj napišite naslov druži- no izPy"... .u^"
\0niJ1 hf0rm' na^lšlte ime- ne in tista oseba, ki bo šl^ za vso i registru'
na vseh oseb v družini, kakor I družino po knjige, naj se podpi- opravili ^^

%

le0 K®.1
bi v^
Torej'
AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 26, 1943
Iz rusko=poljske revolucije
Spisal dr. Leopold Lenard
torej zopet ena slika j. ega in revolucij nega anei na Ruskem.
J Je vrgla "Ohrana" tudi .op; svoje oko? ,, f J'vprašanje sem si stavil mati* . ■a nisem našel odgovo-sedC: ^nati pa moram, da se ,ari. močno trudil z od-J* Ali me ima, ali me zgrt> »aPiki, meni je to pač
' ^ Im i se mi bo zdel°-tu- kadar pride moj ^Potoval. Ako mi pa ,lovati hitreje, me tu-
»Posebno bolelo. Imam Ust in sto->im
; iu? Vom mogočne Av-
lP" C ničesar ne PreSre"
ne morejo dokazati
1	iJP'Jstavnosti, mi tudi 3 \h ^ 8t0riti ničesar huj-
da mi odpoto-
avstriJ'ski
2	^°kroviteljstvo mo-K '"seli Sam° na sebi še K C! VeHka jamščina. 1 ':JU k°nzulu v Var-iaS b« Uubilo, po-
V* A 5 4stnik avstrijskega a o J1' 111 s tem kaliti
L A USCHE-PRINCE KAMPANJSKI ODBOR
r- :
fi? J C dora|myri>

a "nel sem za se-oporo.
naključju sem se
'•-lSan7ena Vis°kima
A S K.V Dunaju, osebi * Pltalni- Eden je v notranjih zadev,
j še .
V ^inisterstvu
Vsled
zuna-tega je dobil v Varšavi, še
' Jaz Prišel tja, na-
•«ine Vs° močjo za-). ako bi se mi kaj sem° Pa prišel v Pa sem takoj h kon-Hi je Se mu predstavil,
Hr?Či1' naJ se mu (H^ bi imel kak-
V b0f> ®em ^el zveze z in znanimi
0 v gotovih sluča-, ka-
Pokroviteljstvo.
se več,
0menil, sem " ' m Velike težave s
u M°J Potni list POPolnoma v redu
s H llf 'la kak način in :	*m ga dobil,
W. bedaJ pripove-
J
i
/
/
, ti
& /
p'',
/
"j
žari 1 Živei ž njim >ičel7°ljno. Kmalu h>l fei8ltnosti- Od ge-je prišlo
cmai-VICmajstra' in

na policij-
tJHat .ga oddelka,
mastjo in špo-reviroVi, moj Ijhti^j Prijatelj, ki je
S -J °d "»i
v t M
v lem pisanju
mene kak
V"W Je radi tega
V j
6 v'soko f?rišl° do ušes o, generalnega Skalon
\

ga, pogla-i„ m, S^fti in smrt-k	nov prebival-
činitelju VNj^ 111 prosveto \ v rniii; »"bernij, da
\M /^nskem mestu či°vek-
g m kateremu so Hotnih0 P0 pomoti VVpoif' Radi tega j, u%Ws^voje
\
Ik WC 8tva ravnate-
in ta naj iz-
e da
^ 24-tih uBP
X' ^u 're«tol,io mesto L K Ka,„ ,
iv
,'V K?.bom i)a
J sreds"
od-
W obrazu, ko
se je veli-
1o

.ukaz. Res, da solidno, pa
sem mu vendar stisnil včasih kak rubeljček v roke, kakor da bi bila pri meni tovarna za bombe. Rubeljček od prebivalcev mu je pa ravno tako potreben, kakor grešniku milost božja za večno zveličan je. Saj mora vsak dan jesti in se oblačiti in nekje stanovati. S svojimi sedemnajstimi rublji, katere dobiva od države za zvesto izvrševanje svoje službe, zamore pa shajati komaj dober teden, kaj šele mesec dni.
Meni se pa tudi ni ljubilo kar tako zadeti tornistro na rame in korakati na postajo, da se odpeljem iz svete Rusije. Kaj me brigajo pomote ruskih uradnikov, mislil sem si. Jaz imam potni list pravilno narejen in pošteno pridobljen. Ako so pa ruski' uradniki naredili kako pomoto, naj general gu-bernator nje tir j a na odgovor, a ne mene.
Nisem se torej hotel podati, ampak sem sklenil gnati stvar don konca, da se vsaj prepričam, kako daleč je mogoče na Ruskem priti po pošteni poti.
Žalibog ne morem na tem mestu pripovedovati, kakšne korake sem storil in kako sem hodil po raznih ruskih uradih. Morda bo zato prilika kdaj pozneje. Povem pa, da so bila ta potovanja dovtipna še bolj, kot Trebušnikova pot na Triglav.
Slednjič so mi rekli veliki gospodje, da je mogoče res, da so se oni zmotili, a jaz da sem postaven in lojalen človek. Obljubili so mi, da bodo kmalu uredili to stvar in bom dobil o Lem obvestilo.
Koliko papirja se je še popisalo po ruskih uradih radi me-ne in kakšne pole so krožile iz ene pisarne v drugo, mi seveda ii znano. Zvedel sem samo zaključek.
Nekega dne stopim na ulico .n se odpravim po svojih navadnih opravkih. Ko zavijem v neko majhno in ozko ulico, me sreča moj dobri prijatelj, gospod revirovi.
"Ravno prav, da vas srečam," me nagovori. "Imam nekaj za podpisati."
"Kar je za podpisati, pa vse podpišem," odgovorim.
Revirovi me prime s svojo medvedjo roko za rokav in me potegne v neko prodaj alnico, ki je stala v bližini. Bila je majhna, zaduhla in smrdeča židovska trgovina. Star, umazan Jud z veliko in razmršeno brado naju ni nič kaj ljubeznivo pogledal, ko sva vstopila. Moj spremljevalec je pa zakričal nanj in mu velel, naj prinese črnilo in papir. Med tem, ko je Jud iskal potrebno pripravo, je pa moj spremljevalec potegnil iz nedri nekaj papirjev Enega je ponudil meni, da ga podpišem, potem pa zopet prepustim njemu. Bilo je kratko pisanje, kjer se me je obveščalo iz pisarne samega general gubernatorja, da imam pravico hoditi po varšavskem tlaku in spati pod varšavsko streho. Ta papir sem imel jaz vzeti na znanje, podpisati in vrniti. V mojih rokah pa niso hoteli pustiti nobenega papirja, da se ne bi mogel pri kakšni priliki nanj sklicevati.
Poleg tega papirja je bilo še drugo večje pisanje, ki je bilo menda ž njim v zvezi. Hotel sem seči še po tem in je prečita-ti. Revirovi mi ga je pa takoj umaknil, rekoč:
"To je pa samo obvestilo za nas policijo."
Toda med tem, ko je Jud po vseh kotih stikal za črnilom in peresom in je revirovi gledal za njim, sem hitro prečital še ono drugo pisanje. Bilo je pisano s strojem in v ruskem jeziku. Vsebine je bilo sledeče: (Dalje prihodnjič)
fNsda!)pvan]e z 2 strani!
Mrs. John Rozance, Mrs. Mary Gusdanovec, Miss Helen Gusda-novec, Anton Skufca, Miss Mary Zupančič, Pauline Mausar, Leonard Cerkvenik, Mrs. Frances M. Perko, John Oblijan, Daniel Rusnov, Peter Dragan, Anton Tomse.
Publicijski odbor: Anton Sa-bec, predsednik, John Pezdirtz, podpreds., Frances Rupert, Peter Bastasic, Mrs. Daniel Sta-kich, Joseph Ferra, Joseph Mu-zic, John Cicich, Frank Rupert. Jim Sepic.
Reklamni odbor: George Ma-rolt, Pres., John Komick, Frank Pusharic, Ely Stakich, John Prusnick, Mrs. Mary Milner, John Kastelic, Frank Kepic, John Urbas, Frank Videmsek, Frank Oblak, John Ponikvar, Gasper Yelovsek, Ernest Vodnik, Jennie Vodnik, Rose Kle-mencic, Paul Kodrich, Tom Sta. kic, Mrs. John Centa, Peter Stich, John Zaman, Frank Segu-lin, Mrs. Edward Posch, Mrs. John Gabrenja, Mrs. Jennie Gr-dina, Mrs. Leuis Somrak, John J. Intihar, Loore Bombac, Flori-jan Tumby, Blaz Rusevljan, Matt Intihar.
Anthony J. Tomse, tajnik.
Ta odbor bo imel zadnjo sejo v sredo 27. oktobra ob 8 uri zve-šer v Turkovi dvorani, 16011 Waterloo Rd. Za vse informacije se je obrniti na glavni stan, ki je vsaki dan do završitve volitev odprt.
Odbori imajo v sredo podati poročila v koliko je dela storjenega, ki spada v njih področje.
Vljudno se opozarja člane odsekov naj bodo živo na delu, da bo zmaga častna in po dobro storjenem delu v ponos naših
da volijo za novega kandidata.; Laval o času, ko je bil še socia-(Se reče, saj ni nov, saj sedaj j lističen poslanec, ko je sodelo-poskuša že tretjič zapeljati svoji val z Briandom, o svojem za-
politični voz v mestno hišo.) In tako se kaj lahko zgodi, pri ma-lorazsodnih volivcih, da bo zmaga pri novi skupini.
Najsi bo že tako ali tako. Vsak kandidat, ki kandidira za ta ali oni urad, se trudi in upa, da bc zmaga na volivni dan na njegovi strani. Glavno pa je, da državljani storimo svjo dolžnost na volivni dan. To dolžnost in pravico nam daje ameriška ustava, da gremo na volivni dan lahko v volivno kočo ter tam oddamo glas za kandidata, o katerem mislimo, da bo v resnici delal za korist volivcev in napredek mesta. Storimo to gotovo 2. novembra. Kdor bo ostal ta dan doma, ta ni vreden, da je ameriški državljan.
Priporočam tudi volivcem v tretji vardi, da volijo za kandidata, ki je na neodvisnem tiketu ali "Independent Candidat," ki je zmožen tega urada, rojen v Clevelandu in stanuje že nad 25 let v Euclidu. Njemu je poznana zgodovina mesta in razmere, se zanima za napredek mesta Euclida. Je poročen in njegova soproga je iz poznane in v obče priljubljene Mrs. Jennie Grdino-ve družine v Euclidu. Ima dve hčerki, ki pohajata še v šolo, la-stuje svoj lasten dom in ima dober vpogled tudi v politiki. Je vselej aktiven in pripravljen pomagati, kjer more, kakor tudi njegova soproga. Zaposlen je Ad-dressograph-Multigraph Co. tovarni, odkar obratuje v Euclidu in je eden med prvimi, je član HBZ, kjer je tudi aktiven, živi vedno med Hrvati in Slovenci. Zato pa ga priporočam volivcem v 3. vardi, da volijo zanj 2. novembra. Vsak Slovenec in Hrvat naj naredi križ pred imenom
kandidatov v njih in naše srčno Michael J. Boich in bo on prav
veselje.
Odbor: Lausche for Mayor in Prince for Council 32. varde.
Politika v Euclidu
Letošnja volivna politika pri nas ni tako živahna' kot je bila druga leta. Vzrok temu je prevelika zaposlenost v vojni industriji, kajti naši državljani so večinoma zaposleni dolge ure v tovarnah in se ne brigajo za politiko kot druga leta.
Torej, prvi vzrok je zaposfe-nost in drugi pa, ker sedanja administracija, ki je v mestni hiši, še povoljno deluje za procvit mesta Euclid in ni pričakovati dosti ali nič izpremembe — ako bodo šli volivci vsi na volišče. Lahko se pa zgodi, da bodo preveč svesti si zmage in bodo ostali doma, potem pa bo zguba. Kajti prav to iahko pomaga drugi skupini do zmage, če bo ista dobro organizirana in če bodo šli njeni volivci vsi na volišče na volivni dan. Poleg tega pa lahko nagovorijo še svoje prijatelje,
gotovo za prihodnji dve leti councilman v Euclidu.
Državljan in volivec v
Euclidu.
Sateliti bi radi zapustili ladjo, ki se pogreza
OFFICE OF WAR INFORMATION FOREIGN LANGUAGE DIVISION Washington, D. C.
Različni govori voditeljev sa-telistskih dežel so v teku zadnjih osem 'dni so zbudili v Washingtonu v mnenju nekaterih opazovalcev sumnjo, da si te uradne osebnosti v naprej pripravljajo nove politične pozicije, na katere se nameravajo umakniti v trenotku, ko bo postalo jasno, da se je treba odlo čiti od osišča.
Govor Pierre Lavala je zelo značilen iz naslednjih vzrokov: 1) Uvod tega govora spominja mnogo bolj na uradnika, ki se čuti odgovornega napram svojim domačim volilcem kot na voditelja, ki kratkomalo odlo-ia; 2) v govoru samem govori
Niok Postano (v sredini) je svoje čase živel na Coney Island, N. Y. Potem pa je odšel v svojo rojstno domovino blizu Salema v Italiji. Ko pa so dospeli tja "Yankeeyji" se mu je zdelo kot da je srečal svoje stare prijatelje. Na sliki ga vidimo, ko prodaa sadje ameriškemu majorju Arthur R. Ranson-u.
služnem deležu "Locarna" in "zavezniških konference"; 3) v nasprotju s svojo prejšnjo pro-nemško bojevitostjo je zdaj govoril žalostni brezplodnosti vojne.
Franco je v svojem govoru od 1. oktobra naznanil, da zapušča stališče "nebojevništva" v zameno za "pozorno nevtralnost." Trdil je seveda, da svoje politike, kateri je bil ostal zvest skozi sedem let, ni spremenil; tudi njegove obtožbe proti bolševizmu so bile strastne kot vedno; toda napadi na liberalizem so bili redki in brezbarvni. Španske domače vesti poročajo, da je še en oddelek modre divizije razpuščen. Postaja Falanga se pritožuje, da je falangizem zdaj pod ognjem z desne in leve. Falanga si je tudi prizadevala ta teden na vso moč, da bi dokazala, da nima "nobenih direktnih zvez" z "organizacijami v tujini."
Na Madjarskem se je odigrala burna seja vlade, ko je Nemčija zahtevala, da pripoznajo novo Mussolinijevo vlado republikanskih fašistov; rezultat je bilo pripoznanje bolj "de facto" kot "de jure," pri čemer je bila vsaka opazka glede Italije z največjo skrbnostjo opuščena. V tej zadevi pa seveda vidijo opazovalci nekakšen slaboten poskus Madžarov, da si najdejo neke vrste zvezo z Združenimi narodi.
Helsinki in Vichy, te marionetne vlade, še nista pripozna-la. Radio postaje osišča ponujajo svojim slušalcem ono tolažbo, katero pač najdejo v takih dejstvih kot, da je pripo-znalo novo vlado "30 italijanskih rezidentov v Saigonu in Cholenu," ali pa ^"italijanski državljani v portugalskem Macao."
Ministrski predsednik Pibul Senggram VHtT.hailandu je dne 11. septembra izrazil neko čudno mnfenje, ki je videti j ako neodločeno. "Pravijo mi, da bomo mi oni, ki bodo na koncu zmagali—ono zadnjo odločilno bitko. Slučaj je nanesel, da se nahajam na strani osišča. Mislim torej, da bo osišče dobilo končno zmago. Stranka Združenih narodov pa se s tem naj-brže ne bo strinjal. Oni pravijo, da bodo sami oni, ki bodo na koncu zmagali. Mislim, da je bolje, da ne govorim ničesar več o tej stvari, kajti sicer bo govorniku Thai radio težko, da vam vse to prečita. , Zaključil bom torej z izjavo, da končna zmaga in brezpogojna predaja nista ista stvar."
Celo tudi v najnovejši nen* ški propagandi pokaže skrbno analiza preseliti j iv razvoj. Pro^ slava obletnice tripartitnega pakta pretekli teden je bila zelo formalna in čisto prazna Ribbentrop se je ves čas le zagovarjal. Niti Ribbentrop, niti Goebbels v svojem zadnjem govoru, nista več priznavala one tradicije nacističnih govornikov, ki zahtevajo, da se je treba srdito norčevati iz Churchilla, Roosevelta in drugih An-glo-ameriških uradnih osebnosti. Goebbels je porabil to .priliko za to, da uvede nov slogan, ko je imenoval Nemčijo "republikansko Fuehrer-državo." In, akoravno je s poudarkom obupal nad vsemi možnostmi "razumevanje in podporo" v zavezniških krogih, je Goebbels vendar na bolj zvit način ponovil svoj poziv iz meseca februarja, ko je dne 4. februarja, 1943 poklical ono "jasno misleče" ljudi v Londonu in Washingtonu, ki poznajo bolše-viško nevarnost.
Poskus evropskih satelitov, da bi se nekoliko oddaljili od pozicije nacistov, je morda pred vsem popuščanje napram nasprotnim elementom v domačem javnem mnenju. Nacisti so zelo vznemirjeni radi negatov-nih tendenc, ki groze uničiti
nižali do nekaterih prijaznih gest napram manjšim narodom, in v nekaterih slučajih celo obetali neke vrste pseudo-neodvisnost. Toda, na drugi strani so pa te spremembe v držanju satelitskih vodstev morda začetne potege zvitih oportunistov, ki si prizadevajo zrahljati svoje zveze z Nemčije, ki ima očividno vedno manj izgledov na to, da zmaga v vojni. Ker nekatere važne izjave preko radia dokazujejo, da imajo nacisti svoje prste umes, bi bilo možno, te najnovejše govore razumeti tudi kot nami-gavanja na možnosti miru. Čutiti je, da Laval in Franco morda zdaj poskušata, kljub vsemu, kar imata še poleg tega v mislih, splavati vtako pozicijo, da bi mogla postati posredovalca.
-o--
njihov novi red, ter so se po- Kongres glasuje za dostop Kitajcev v U. S.
Washingto n.—Poslanska zbornica je odobrila predlog, da se poruši 61 let stara postava, ki ni dovoljevala državljanstva naseljenim Kitajcem. Predlog je bil poslan v senatno zbornico v nadaljno akcijo.
PELO DOBIJO " DELAVCI
za
SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU DELO V SKLADIŠČU Plača od ure
The Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
(255)
2a en poljub je dobil dosmrtno ječo
Columbus, O. — Radi enega samega poljuba je dobil 24-let-ni Arthur Hughes dosmrtno ječo. Priznal je, da je na 18. avgusta v zgodnjih jutranjih urah vdrl v stanovanje 22-letne učiteljice Marian Will, se splazil v njeno spalnico in jo poljubil. Dekle je zavpilo na pomoč in vsiljivec je zbežal. Odtisi na šipah okna so bili glavni dokazi za njegovo krivdo.
-o-
Nemci razdirajo ladjo za staro železo Madrid. — Nemci razdirajo italijansko bojno ladjo Impero v tržaški luki in pošiljajo njene dele v Nemčijo za staro železo.
BHtfš
»•T** u <i\u:. iri »■)> f
MALI OGLAS!
Sobo išče
Išče se opremljeno sobo z ali brez kuhinje. Pustite naslov v uradu tega lista.	(256)
Sobo išče
Ženska z enim otrokom, dve leti in pol starim, želi dobiti opremljeno sobo v okolici od E. 53. do 70. ceste, pri ljudeh, ki bi v času njene Zaposlenosti tudi pazili na otroka. Kdor želi sprejeti to ponudbo, naj sporoči na 6216 St. Clair Ave., zgo-rej Mrs. Pauline Cruse, ali v Nedveds Cafe, 6216 St. Clair Ave.	(252)
Hiša v Euclidu
Naprodaj je hiša'v Euclidu, 5 sob in kopalnica,-dvojna garaža, fronta 65 čevljev, 21251 Arbor Ave.	- (252)
Moške in ženske
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški ny2c na uro
Ženske 6214 c na uro
Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo.
Zglasite se na *
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
(252)
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
(Tues. x)
Hiša naprodaj
,Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819.	(261)
Stanovanje v najem
V najem se dajo 4 velike sobe na 1003 E. 63. St. odraščeni družini. Vprašajte na 1007 E. 63 St.	(Oct. 26, 28.)
NEIZKUŠENI?
Mi vas treniramo Mnogo začetnih del kot OSKRBOVANJE
BAR DEČKI
BUS DEČKI—'TERASNA SOBA
DELAVCI ZA PRALNICO
POMOČNIKI ZA KUHINJO
HIŠNIKI
PORTERJI Plača, hrana, uniforme gre z delom
HOTEL STATLER
Zglasite se pri VHODU ZA SLUŽABNIŠTVO zade.i za hotelom soba 335.
______._(253)
TEŽAKI
STROJNI OPERATORJI DEičKI STARI NAD 16 Visoka plača od ure ali delo od kosa
CHICAGO PNEUMATIC TOOL CO.
1241 E. 49. St.
(255)
OSKRBNICE
Farma naprodaj
53 akrov, je pri tlakani cesti, 36 milj od mesta; 6 sob hiša, elektrika, voda, kopalnica, fur-nez, pohištvo, farmarsko orodje, 5 akrov trte, 8 akrov sadnega drevja, 10 akrov gozda; vsa poslopja v dobrem stanju. Hitremu kupcu se proda poceni. Vprašajte na 6424 Spilker Ave. ENdicott 3093.	(254)
Likalnik naprodaj
Prodam skoro nov električni likalnik G. E. izdelka. Imam naprodaj tudi 5 kanarčkov (samic). Vprašajte na 6719 Bonna Ave
(254)
Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu.
v MESTU—	Hi i
750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave.
Plača $31.20 na teden.
DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid, O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS—
1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. / Ako ste zdai zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan,
razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu.
The Ohio Bell Telephone Co
700 Prospect Ave., Soba 901
AMERIŠKA DOMOVINA,, OCTOBER 26, 1943
MISTERIJA
ROMAN
J 1

..........................................................................................................................................
Množica gostov je ločila mla-,imela prav tliko iskrenih prija-
deniča. Sullivan je bil le napol prepričan; ni si upal ponoviti svojemu prijatelju vsega, kar so pripovedovali o misteriozni mladi dami. Sarini sovražniki so javno govorili, da se nikoli ne vrača v mesta, v katerih je prebivala, in da se je v njeni prisotnosti povsod dogodila kaka tragična in nerazumljiva katastrofa. Govorilo se je tudi, da se ni smela vrniti na angleško ozemlje in da si ogromne svote služi z ogleduštvom, morda celo z zločini.
V tem govoričenju so bila gotovo natolcevanja, vendar je bilo treba priznati, da so jih nekatere posebnosti Sarinega življenja precej potrjevale. Res je bilo, da se ni po smrti svojega soproga nikoli več vrnila v Indijo in res je tudi bilo, da je pred dvemi leti kar čez noč zapustila Buenos Aires po samomoru bogatega industrijalca, o katerem so govorili, da je bil njen ljubimec. In slednjič so jo bili že večkrat srečali v neki beznici kitajskega mestnega dela, kamor zahajajo samo zločinci najhujše vrste.
—Kaj je torej resnica? si je dejal Sullivan, ki je postajal zamišljen. Saj je bila komte-sa dospela v San Francisko s priporočilnimi pismi najvišjih krogov; naložila je v banki velike svote, za katerih višino je vedelo vse mesto; kretala se je v najboljši ženski družbi in vse govoričenje o njej ni bilo nič kaj točno in jasno. Slednjič je
CLEVELAND ORCHESTRA
ERICH LEINSDORF, diriBent SEVERANCE DVORANA četrtek 28. oktobra—8:30 sobota 30. oktobra—8:30 ORKESTRALNI PROGRAM
$1.10, $1.40. $1.65, $2.20, $2.75 V Severance Hali CE-7300
V BLAG SPOMIN
PET IN DVAJSET OBLETNI CE SMRTI NAŠEGA PRE LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA kosom platna.
teljev in navdušenih zagovornikov — vzemimo samo Kenne dyja — kolikor zagrizenih sovražnikov.
Premišljanje mladega moža je bilo naenkrat prekinjeno. Lakaj je naznanil z glasnim klicem: —Poročnik Lionel Brady . . . Nastala je zmeda. Vse se je obrnilo k novemu prišlecu.
Lionel je imel kakih trideset let. Njegovo vedenje je bilo preprosto, a ponosno; na prvi pogled je imel človek zaupanje in simpatije do njega. Njegove svetlomodre oči so kazale odkritosrčnost in iskrenost. Obraz je imel skrbno obrit, čelo mu je bilo visoko, čeljusti močne, nos je bil fino izklesan; skratka, z obraza mu je sijala inteligenca in energija. Njegovi svetli lasje so bili zelo kratko postriženi, razen tega je bila njegova kcfea lahno ro'žnata, tako da je bil videti mlajši, kakor je bil v resnici. To je bil yachtman, ki je prošlo leto pre-jadral razdaljo New York— Brest v mali jadrnici dvajsetih ton, pravi orehovi lupini.
Misterija se je prijazno na-smehljala mlademu možu, ki ji je prisrčno stisnil roko, toda Lionel je bil videti izredno razdražen in zamišljen. Raztreseno je odgovarjal na vesele besede in prijateljska očitanja članov kluba radi odsotnosti pri banketu.
—Kaj vam je? je nenadoma vprašala Misterija. Njeni ostri pogledi so hoteli prodreti do dna misli mladega moža. Bodite odkritosrčni, dogodilo se vam je nekaj izrednega V salonu je zavladal molk. — Da, je izjavil Lionel, danes se mi je nekaj pripetilo, kar lahko popolnoma spremeni tek mojega življenja.
Kaj pa? je vprašala mlada žena, vsa razburjena od radovednosti.
—Vse vam hočem povedati. Vstal sem zgodaj zjutraj in se odpeljal v svojem avtomobil-nem čolnu daleč ven na morje z namenom, da se nekaj ur vadim v dirkanju. Komaj sem bil pol ure izven pristana, se je obrnila moja pozornost na predmet, mimo katerega sem se vozil že dvakrat. Izgledal je kot steklenica s širokim trebuhom in dolgim, ozkim vratom. Ko sem jo potegnil iz morja, sem opazil, da je vsa pokrita z morskimi algami in apnenčevimi usedlinami. Bila je posušena dinja, ki se jih Indijanci poslužujejo kot steklenic. Za-mašena je bila prav skrbno s
univerzi. Raziskovalec Parker ujet. 75 stolp širine, svetišče polno bogastva, neizčrpen zlat rudnik. Na pomoč!
Parker."
—To je pa krasna pravljica! je vzkliknil komandant Huxley. Sicer pa stvar ni nemogoča.
i—Gotovo je, je prijpomnil Sullivan, da se pogosto najdejo steklenice s poročili enake vrste. ,
Misterija se je glasno nasmejala.
—	Po mojem mnenju je to čisto navadno norčevanje.
In ponovila je Sullivanove besede:
—Gotovo je, da se pogosto najdejo steklenice s poročili enake vrste . . . toda vrgli so jih v morje ljudje, ki se na grd način hočejo norčevati iz drugih.
—Milostiva, je dejal Lionel resno, motite se. Tu ne gre niti za roman, niti za zlobno norčevanje. Imam dokaz, da je klic na pomoč, raziskovalca Parker j a popolnorrfa Avtentičen.
—	In kakšen je ta dokaz?
—	Takoj sem brzojavil Har-vardski univerzi.
—In kaj so vam odgovorili? Lionel je potegnil iz žepa brzojavko in jo prečital:
"Professor Parker izginil na raziskovalnem potovanju.
Harvardska univerza."
—Res izredna stvar, je za-mrmrala komtesa s svojim angelskim nasmehom; to so stvari, ki se dogajajo samo vam . . . Toda pri teh besedah je počasi približala svojo roko, da bi se polastila kosa platna, na katerem je bilo poročilo raziskovalca. Lionel je videl gib in nežno odrinil roko.
—Posodite mi to-le, je dejala ponižno proseče.
- Nemogoče, milostiva, ne morem dati iz rok te listine.
—Prijazni pa res niste, je zamrmrala, ne da bi pokazala svoje nevolje. Sicer vam pa ta listina ne more dosti služiti.
—Zakaj ?
—Ker ni popolna. Dolžina na njej ni označena. Kaj niste tega opazili? Saj ste vendar mornar!
—Da, in moral bom iskati malo dalje kakor sem mislil . . . To je vse.
Misterija je bila vsa iz sebe zaradi mirnosti in smehljajoče se hladnosti Lionelove.
približala:
—Vse to pa, moj dragi Lionel, je dejala z očarujočim nasmehom, nam ni razkrilo vaših načrtov.
—Nimam nobenega razloga, da bi jih skrival, je odvrnil mladi mož tako glasno, da so ga vsi slišali. Na mestu hitim profesorju Parker ju na pomoč. Jutri bom že na potu v Mehiko.
Ta izjava je popolnoma spremenila mnenje klubovih članov, ki so bili pravkar jezni zaradi novice, da se ne udeleži dirke.
—To je junaško, moj mladi Lionel, je zaklical komandant.
—Ta je možak, je dejal Kennedy, pravi Yankee.
V tem trenutku je prinesel eden natakarjev na velikem'
podstavku tovor kozarcev in častitljivo steklenico kalifornijskega vina.
—Pijmo na zdravje Lionela Bradyja, je predlagal Sullivan. Predlog je bil sprejet z navdušenjem.
Med tem ko je natakar napolnjeval kozarce, je Misterija, katere vprašanja so imela gotovo poseben namen .vprašala Lionela:
—	Ali mislite vzeti seboj mnogoštevilno ekspedicijo?
—Odpotujem sam.
—	Blazni ste, Brady! Hitite katastrofi naproti!
Lionel je dvignil svojo čašo in se nasmehnil:
—Gospodje, pijem na zdravje blaznosti, ki je često mati poguma in uspeha.
Vsi navzoči so trčili z yacht-manom, ki je postal heroj dneva.
Misterija je bila zadnja trčila ob kozarec moža, ki ga je tako zelo ljubila in tako silno sovražila.
V dušku je izpila dragoceno tekočino; v trenutku, ko je postavila svoj kozarec na mizo, pa ni mogla obvladati nervoznega giba in zadela je ob Brady j ev kozarec, ki se je razletel na kosce. Za trenutek je njeno obličje smrtno prebledelo, toda
,seje»sii'
skoraj ob istem času lijma obvladala.
*—Nič hudega, Brady, ^ j al a s svojim najmilej»®»
som. Razbila sem vašo ^ vam to prinese srečo.
Niti Lionel, niti priwt®J polagali važnosti na ta dek in nekaj trenutkov P se je mladi yachtman P0> od klubovih članov.
(Dalje prihodnjič!
Kupujmo obrambne obv«1 roke!
in znar

£*iiiuiiiiiittiiuaitiiiiiiiiitiMtiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiRi
V torek 2. novembra volite:
i FRANK J. LAUSCHE
|	ZA ŽUPANA
i	in
I JOHN J. PRINCE
f ZA MESTNEGA ZASTOPNIKA
|	mesta Clevelanda
'lllMMIlllllltlllllllimitIMIIIIIlItllMIlllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllf
IN OČETA
JOHN MODIC
ki je v Bogu za vedno zaspal dne 26. oktobra 1918.
Pet in dvajset let je že poteklo od bridkega spomina dne, ko Bog poklical Te je k sebi, dragi soprog in preljubljeni oče.
Pa, mi Te nismo pozabili, v srcih živi še blag spomin, počivaj v miru, blaga duša, in prosi pri Bogu za nas.
žalujoči ostali:
KAROLINA MODIC, soproga;
HČERE in SINOVI.
Cleveland, O., 26. okt. 1943.
Lionel Brady je prenehal za trenotek in v svečani tišini je nadaljeval:
—	Ko sem prišel domov, sem počasi odmašil vrat in s pomoč jo železne žice potegnil iz no tranjosti napol razpadlo platneno cunjo, na kateri sem zapazil pisavo. Poglejte jo.
Ob splošnem začudenju je Lionel potegnil iz svojega žepa rumenkast kos platna, na katerem so stale tri ali štiri vrstice, napisane z rjavim črnilom.
—	Rekla bi, je dejala komtesa Sara, da je to pisano s krv-
|jo.
-In s pomočjo koščka lesa mesto s peresom, je dodal Kennedy.
—Citajte napis, je dejalo več nepotrpežljivih glasov.
Lionel je čital:
5. maja 1919.
"Kdor najde to steklenico, naj to takoj javi Harwardski
—Res je čudno, je nadaljevala, da je profesor Parker pozabil tako važno dejstvo.
Komandant Huxley, ki je prisostvoval zadnjemu delu pogovora, se je vmešal in dejal:
—Dovolite mi, da vas prekinem, dragi moj Lionel; toda govorimo malo o jutrišnji dirki. Upam, da ste pripravljeni.
—Hvala za vaše zanimanje, Mr. Huxley, toda sklenil sem, da se ne udeležim regate.
Vsi prisotni so presenečeno vzkliknili:
—Toda to je izdajstvo!
—To je nesmiselno z vaše strani!
—Saj je skoraj izključeno, da si ne bi priborili darila!
—In jaz sem stavil na vas!
Lionel je klonil glavo pod plobo teh očitkov.
—Prosim, oprostite mi, je dejal mirno zelo žal mi je, tocla sklep, ki sem ga storil, je nespremenljiv.
—Lepa reč! se je jezil komandant, ki ni mogel skrivati svojega slabega razpoloženja. Računali smo na vas in sedaj je to pravi polom.
Misterija se je smehljajoč se
NAZNANILO IN ZAHVALA
smrt»
V globoki žalosti in potrtega srca naznanjam vsem sor prijateljem in znancem, da je nenadoma posegla nemila mi odvzela nadvse ljubljenega sina
John Marincle
ki je v cvetu mladosti zatisnil svoje mile oči 19.
septembra ^
Pokojni je bil rojen 8. novembra 1913 v Milwaukee, wiso]ožj]i opravljeni zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete smo 24. septembra 1943 k večnemu počitku na Kalvarijo pol'"""
Vitus

Najprej se želim prisrčno zahvaliti Rt. Rev. MsRT-barju za opravljeno sv. mašo in cerkvene pogrebne obrede.
v zskW1
Mojo prisrčno zahvalo naj sprejmejo tudi vsi, ki so ^ pozdrav pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in P1 ^ tudi vsi, ki ste darovali za svete maše, ki se bodo brale z pokoj duše mojega nepozabnega sina.
Prav lepa hvala tudi vsem, ki ste pokojnega prišli po
.Krop", i
pri njem čuli in ga potem spremili na njegovi zadnji ze
meljsfc11
avtom1
0
Na;
ivod«,
Prav tako najlepša hvala vsem, ki ki ste dali svoje brezplačno na razpolago ob priliki pogreba.
Najlepša-hvala tudi Jos. Žele in Sinovi pogrebneniu^^^ za vsestransko pomoč in postrežbo ter za lepo urejen P ■
Ti pa, dragi in ljubljeni sin. vse prezgodaj si Q1^1 pffl nega miru. Zatonj Te sedaj išče moje žalostno oko, srce.nj mir, lja goroče prošnje k Vsemogočnemu, da Ti On podeli ve°
Žalujoča
THERESA STRAUS, mati. Cleveland, O., 26. oktobra, 1943.
Ad je
°d
■ Tudi ženske,sb prav pridne pri izdelavi bombnikov. Na sliki jih .vidimo, ko ravno izgoiuvljajo nov Boeing B-17G bombnik, kakršne izdelujejo v Lockijear-Vega tovarni v Burbank, C al.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine ^ Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVEKSKA
KATOLIŠKA JEDNOTI
anizac,ja
Najstarejša slovenska podporna^org^^
v Ameriki . . . Posluje že Članstvo 38,200 Premoženje
$5:
,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša *27
'Hi
Si
>
S
pri
Z
Ce hočeš dobro sebi ln svojim dragim, zavaruj se Meni in nadsoiventni podporni organizaciji.	^
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI jE° )Je,
- Op®**^
kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In ženske od^ otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje
16.
V
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste
certlf^'
\
J
,
\S

Na glavnih cestah Alaske je tako silen promet, da se dvigujejo oblaki prahu, zato pa so številni vozniki trnkov preskrbljeni s posebnimi maskami, da ne vdihujejo tega prahu. Slika nam predstavlja voznika*s tako masko.
dobe od >250.00 do S5.000.00.	if
, o iS- f
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov ta ali članica te mogočne ln bogate katoliške podpor"
trudi se in pristopi takoj.
drug« ifggt
Za pojasnila o zavarovanju ta za vse «nib se obrnite na uradnike in uradnice kraj K. S. K Jednote. all P» n*'
K. S. K. Jednote. ali
i
351-353 No! Chicago
GL
U R A O Jojiet

r
Župan Lausche bo potreboval
vsak slovenski glas za izvolitev! Naj ne ostane na vo livni dan noben drzavija«
»k 1 K]