KRONIKA SPOMINA VREDNIH DOGODKOV IN NENAVADNIH VREMENSKIH RAZMER NA GORENJSKEM, POSEBNO V MESTU KRANJU IN OKOLICI.
Sestavil Ivan   O vin.   Priobčil   dr. Fr.  Štele.
1859.   To leto so umrli v Radovljici v teku šestih tednov Vincencij grof Thurn, njegova soproga Jožefa in njegova sestra Frančiška grofica Thurn.
25. julija je prišel od zahoda sem čez Čirčiče orkan,  ki je v okolici vasi podrl in izdrl več smrek.
1860.   V noči od 31. maja na 1. junija je nastal v Kranju na pristavah ogenj in je pokončal v vrsti kizelštajnske pristave osem pristav, tri tedne pozneje je pogorela zopet ena pristava.
1862. Septembra sta pogoreli dve veliki pristavi.
ULICA V ODRINU.
1864,   29. junija je padlo veliko snega v gorovju, tako da je postalo v nižavi tako hladno, da smo morali v  zimskih  suknjah hoditi okoli.
Ta dan je obiskal ljubljanski „Južni Sokol" v svojih  slikovitih nošah  Kranj.
1865.   Dolgo trajajoča zima. Spomladi je snežilo, sicer ne po veliko, toda vsak dan do 3. aprila. Zemlja je bila do tedaj vedno trdno zmrznjena. Meseca maja pa je  nastala nenavadno huda vročina,
Pozno jeseni tega leta so pogorele v Kranju še ostale pristave, in sicer: Šavnikova, obe pristavi med cestami in cela vrsta pristav ob cesti proti Fidru, Požar je zahteval tudi štiri človeške žrtve, S tem zadnjim in največjim ostankom še obstoječih lesenih pristav je  izginila  do   sedaj   vedno  preteča  ognjena  ne-
(Konec.)
varnost za celo mesto, ki se je nanjo le s strahom mislilo,
1866. Meseca julija je gorelo v Stražišču. Tedaj je pogorelo več kmečkih posestnikov. Pozneje, novembra, je pa pokončal ogenj pri močnem viharju vso ostalo vas Stražišče. Ta ogenj je prizanesel le nekaterim na samem stoječim bajtam.
1869. Jeseni so začeli zidati železniško progo Ljubljana—Trbiž.
18. oktobra je bila huda nevihta, padel je sneg in čez noč je nastala nenadoma povodenj, ki je pri zidavi proge med Podnartom in Kranjem odnesla čez 200 na savskem bregu ležečih vozičkov. Dne 27., 28. in 30. oktobra je zopet padal sneg, ki je pokril zemljo okoli dva čevlja visoko. Od 1. novembra dalje zopet hud mraz; v decembru je precej snežilo, kar je močno oviralo  dela na progi.
1870.   Meseca januarja je večkrat snežilo. Poleti je bilo navadno vreme, decembra pa je zopet zelo snežilo, kar je oviralo promet na začetkom decembra otvorjeni progi Ljubljana—Trbiž. O Božiču  je bilo  jako  mrzlo.
1871.    Zgodnja pomlad, V začetku novembra je padel sneg, sicer le nekaj palcev visoko, nato pa je nastopil hud mraz (10 — 120R,), ki je trajal do konca decembra.
1872.   Pri nizkem snegu iz novembra je trajal decembrski mraz še do 6, januarja. Dne 6, januarja ob 2. uri popoldne je pa mraz ponehal, Jelo je deževati. Zemlja je bila trdno zmrznjena, zato so bili manjši jarki precej prenapolnjeni, posebno je izstopil potok Bla-tenca, ki pride od Begunj, in preplavil okolico radovljiško in lesko. Okoli polnoči od 6. na 7. januarja je bila hiša in ovčja staja Legatova v Lescah v vodi; v staji je utonilo 20 ovac. Leska cesta
je bila pri Radovljici močno razkopana in pri Predtrgu pretrgana. Iz Radovljice je bilo mogoče v Lesce samo čez polje. Voda se je stekala v jarku Dol in je raztrgala na južnem koncu Radovljice okoli 15 sežnjev daleč progo; relze so visele v zraku kot kak most na verigah. Podobna povodenj je nastala tudi čez osem dni, in je zopet pretila progi. Da so obranili progo, so izdali precej  denarja.
1873.   Mrzla zima, brez snega,
1874.   To leto so začeli zidati trdnjavo (Briicken-kopf) za zopetno zidanje leta 1827, podrtega kameni-tega mostu čez Kokro pri Primskovem. Delo je bilo pretrgano,  ker je podjetje financielno propadlo.
1875.   Zopet so začeli zidati trdnjave za kokri-ški most  kakor  tudi dovozno  pot čez  kranjske njive.
—    474    —