GDK: 182.2:(497.12 Kras) Življenjski prostor "nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka in trajen raziskovalni laboratorij The Live Space "the Low Karst", an Example of Human Destructive Activities, of Live Energy, of the Hope into the Man and Permanent Research Laboratory Dušan MLINŠEK• Izvleček Mlinšek, D.: Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življe- nja, upanja v človeka in trajen raziskovalni labo- ratorij. Gozdarski vestnik, št. 5-6/1993. V sloven- ščini, s povzetki v angleščini, nemščini in italijan- ščini. Kras, umetna puščava una robu evropskega gozda in na robu Sahare. Clanek obravnava 150 let revitalizacije gozda na Krasu, kar pomeni uspešno zdravljenje zemlje. Povrnjena naravna vegetacija nam omogoča, da dojamemo resnično naravo "kraškega naravnega življenja" v davnini. V preteklosti je nekaj entuziastov brez razumeva- nja ukonzervativnih" množic zastavila in začelo .z ponovno ogozditvijo tega prostora. Gozdar ·je bistveno pripomogel k "bifurkantnemu preobratu k ponovni ozelenitvi Krasa". Plot (zaščita pred človekom) je postala tudi to pot najizdatnejši varovalni mehanizem. Danes je Kras po velikih naporih energijsko rešen. Vrnila se mu je "gozdno zelena pra-moč". Kraška krajina se z energijo zopet napaja. Njen energijski rezevoar se zopet polni. Kras postaja zgled naravi dopadljivega zdravljenja nekoč povsem uničene krajine. S tem je postal Kras revitalizacijski naravni laboratorij mednarodnega pomena. Tako je gozdarstvo v bistvu povečalo našo deželo za najmanj 1 O%, v času ko so druge stroke denaturirale zemljo v deželi npr. z umetnimi agroekosistemi. Ključne besede: Kras, Ressel, ogozditev. PONOVNO ODKRIVANJE ŽIVLJENJSKEGA FENOMENA KRAS Gozdarji govorimo o krasu kot o poseb- * Prof. dr. D. M., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljublja- na, Večna pot 83, SLO 280 GozdV 51, 1993 Synopsis Mlinšek, D.: The Live Space »the Low Karst«, an Example of Human Destructive Activities, of Live Energy, of the Ho pe into the Man and Permanent Research Laboratory. Gozdarski ves- tnik, No. 5-6/1993. ln Slovene with the summaries in English, German and ltalian. The Karst is an artificial desert, situated on the edge of the European forest and the Sahara. The article deals with 150 years of forest revitalisation in the Karst, which is at the same time also a successful treatment of the Earth. The reintroduc- tion of natural vegetation enables the perceiving of the real character of »the Karst natural living« in the ancient time. ln the past some enthusiasts, without being understood by »conservative« mas- ses, started the process of reforestation of this area. The merits of foresters, as to the turn in order to make the Karst green again, are great. A fence (protection against the man) again be- came the most widerspread protection mecha- nism. Due to great efforts, the Karst has been saved as regards the energy. It has again got its »green power«. The Karst landscape has again been supplied with energy and its energy store is being filled again. The Karst has become an example of forest treatment close to nature, the treatment of a region which ance used to be barren land. Thus the Karst has become a revita- lisation natural laboratory of international signifi- cance. Thereby Slovene forestry increased the area by at !east 10%. That was in the period when the soil was denaturated by other profes- sions by means of artificial agroecosystems. Key words: Kras, Ressel, afforestation nem življenjskem prostoru, kjer se je ohra- nilo naravno življenje z zastopniki bukovega in jelovo-bukovega gozda ( = visoki kras), in o nizkem krasu, kjer je človek tako zelo poslabšal življenjske razmere, da je izrinil življenje na eksistenčni rob. Oba življenjska prostora sta po svoji naravi zelo občutljivi tvorbi. Prva - visoki kras je nekoliko odpor- Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. nejša, zato se je v njej gozd kot krajinska in življenjska prvina ohranil. Nizki kras, njegov sosed, o katerem se razpravlja če­ dalje več, pa je zaradi človekove brezobzir- nosti klonil in se spremenil v umetno puš- čavo na robu evropskega gozda in tudi na robu saharske puščave. V južnem delu Evrope, pri nas in v naši bližini, sta dva takšna pojava, ki ju kaže hkrati zapisati v zgodovino uničevanja in varstva narave. Na eni strani uničena goz- dna prostranstva na Balkanu in revitalizira- nje le-teh po odpravi koz po drugi svetovni vojni, in na drugi nastanek golega krasa s preobremenitvijo naravnih kraških gozdnih ekosistemov ter 150 let poskusov revitalizi- ranja gozda v tem submediteranskem ob- močju. Z revitaliziranjem teh prostranstev so pridobile te dežele, z njimi pa tudi Evropa in ves svet, v katerem sicer blisko- vito uničujejo pokrajine, sposobne življenja, precej življenjskega prostora. Vsaj za naše kraško območje velja, da lahko govorimo o uspešhem "zdravljenju zemlje", o zdravlje- nju, ki postaja zahteva in dolžnost nas in vseh rodov na poti v prihodnost. Po 150 letih različnih poskusov je tudi nizki kras znova ozelenel. Povrnjena na- ravna vegetacija omogoča, da dojamemo resnično naravo "kraškega naravnega živ- ljenja" v davnini, se dokopljemo do novih spoznanj o "nepresahljivi moči življenja", spoznamo strategijo njegovih mehanizmov, dojamemo pomen gozdnih ekosistemov za popolno življenje krajine, hkrati pa se stre- znimo in zavemo, kako silovito uničujemo neizmerna prostranstva zemeljske oble. Nevarno pa je, da bi pozabili še nedavno podobno golega krasa, ki je grozeče opo- zarjala, kaj se bo zgodilo, če bo človek nenehno preskakoval ojnice naravnih živ- ljenjskih procesov. Goli kras pa je vendarle pripomogel, da so zaradi tega opozorilnega znamenja še dovolj zgodaj vzklile zamisli, da je' treba z gozdom ravnati tako, da to ne bo škodovalo njegovi naravi. ln prav zaradi našega šibkega zgodovinskega spomina bomo morali v prihodnje vse te resnice nenehno zapisovati in ponavljati. Že dana- šnji popotnik po Krasu si ne predstavlja več, kaj se je dogajalo na tem območju; potuje mimo podob in zdijo se mu nekaj samo po sebi umevnega. ln prav zato mora postati Kras naša posebna, trajna "učilni­ ca". RAZLIČNE PREDSTAVE O NIZKEM KRASU Različne predstave o krasu kaže jemati s pridržkom, ob vsaki pa razmišljati, da bi lahko presodili, koliko je objektivna. V ustnem izročilu je veliko resnice. Tako so Izraelci, pregnani v suženjstvo, nenehno sanjarili o zeleni domovini, tja naj bi se nekoč vrnili. Ko pa so se vrnili iz suženjstva, so našli puščavo, ki jo je povzročila paša. Podobne so predstave o našem krasu; tudi ta naj bi bil, kot povedo izročila, v davnini porasel z močnim drevjem, z go- zdom, značilnim za submediteranska ras- tišča z ohranjeno naravno rodovitnostjo. Vse kaže, da je bila naravna rodovitnost na zavidljivi ravni in da je bil prav človek tisti, ki je s svojim rušilnim početjem iz nekoč zelo rodovitnega Krasa s klesal strah zbuja- joča kamnito skulpturo. Kraške ekosisteme so načenjali lliri, Rimljani, Benečani, fev- dalna doba in še posebno manchesterski gospodarski liberalizem ter uveljavljanje rimskega ded nega prava z drobljenjem po- sesti. Razni predpisi in zakoni na koncu prvega tisočletja in v tem tisočletju le opo- zarjajo, kako kritične so bile razmere. Res, da je mediteranski in submediteranski pro- stor pripomogel k razvoju kmetijstva; npr. h kultiviranju žit, k temu, da je Sredozemlje postalo zibel pšenice. Nihče pa se ne vpraša, kako zelo je bila narava v tem delu Evrope zaradi tega prizadeta. Sedanjim rodovom je Kras prikazovan kot skalnata krajina s črnim barom kot dodatnim simbolom naravne revščine. Skale in črni bor so poleg drugega navdiha- vale tudi pesnika, da je razmišljal v verzih o naravi življenja na Krasu. ln vendar mo- ramo pesniku prisluhniti, saj je govoril o podobi Krasa, ki jo je z lastnimi očmi videl v vsej takratni resničnosti. Da gre za resnič­ nost, opozarjajo podobe dalmatinskega in hercegovskega krasa, ki je še vedno tak- šen, ~ol je še nedavno bil slovenski. Gozdarji so v svoji delovni vnemi odkrili GozdV 51, 1993 281 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... način za ozelenitev krasa - s črnim barom. Tako se je razvila predstava o kraški krajini, ki naj bi ji dajal pečat prostran gozd črnega bora; morda po zgledu s smreko ustvarjene krajinske podobe Srednje Evrope. V zvezi s tem se je pojavila tudi prevladujoča teh- nika pogozdovanja s črnim borom, ki je pomenila vračanje gozda na kras. Zelo utemeljena je predstava o kraški krajini in njeni veliki krhkosti. Vendar je to krhkost povzročil predvsem človek, zato je Kras v resnici simbol občutljive narave, in to bo v prihodnje treba upoštevati tudi pri ravnanju z njim. Ob tej ugotovitvi kaže razmišljati o uniče­ nem Krasu in si ob tem priklicati v spomin Frommovo anatomijo človekove destruktiv- nosti, prikaz izničenja energijskih tokov in uničevalno moč "podivjana" energije. Pov- sod, kjer je bil gozd odstranjen, je namreč prenehal delovati njegov energijsko-regula- cijski mehanizem, ki je usmerjal energijo pri ohranjanju življenja. Današnji Kras pa je tudi enkraten primer, ki potrjuje pravilo, da ni etično usmerjene · (osveščene) množice, temveč da so le etično prebujeni posamezniki, ki so bili sposobni preusmeriti tok dogajanja v smer, ki nam je dala z gozdno vegetacijo znova ozeleneli Kras. Šele pogled v notranjost nove zelene gozdne substance nam od- kriva strukture "pragozdne narave", ki dajo slutiti, kako pomembno vlogo ima na novo porajajoči se gozd na Krasu. Pred našimi očmi nastajajo nove podobe, nove strukture kraškega gozda. Le-te opozarjajo na svojo dinamično navzočnost. Iz nečesa navidez neuglednega nastaja gozd in se po svoji sestavi približuje gozdnim tvorbam, ki si jih pretekle generacije niso mogle niti zamišlja- ti. Vendar zadeve ne kaže idealizirati. Po tako dolgotrajnem uničevanju ni mogoče pričakovati, da bi se življenje lahko v 50 letih normaliziralo. Tudi v prihodnje bo treba s tem naravnim območjem ravnati izredno previdno in ga zavarovati - "ograditi". Pred nami je živ laboratorij, ki postaja vse boga- tejši ter ponuja nova in zanimiva presene- čenja. Vse to pa potrjuje, da je gozd proces, ne pa "proizvod", kakršen je na primer agrarni umetni ekosistem. 282 GozdV 51, 1993 NAČELNA VPRAŠANJA UNIČEVANJA NARAVE NA KRASU Resnične organske revitalizacije Krasa, tako kot narave nasploh, si ne znamo zamišljati, če se ne poglobimo v uničevalne procese, ki jih povzroča človek v naravi; v našem primeru na Krasu. Kraški prostor spada med naravne ekosi- steme, ki so bili zgodaj uničeni. Uničil ga je razvoj sredozemskih kultur, ki so potre- bovale čedalje več energije, sredstva, s katerimi so Kras uničevali, pa so bila sprva sekira, ogenj in živina; pozneje so sledile monokulture in v zadnjem času turizem. Večina teh motenj je delovala integralno in zato tem bolj učinkovito. "Ekskavacija" Krasa je potekala pritajeno, z na videz majhnimi, toda nenehnimi uničevalnimi motnjami. Prav iz zgodovine uničevanja kraškega prostora bi lahko razbrali, kako škodljivi so tudi "majhni trajni odmerki" in dokončno ovrgli teorijo "mejnih vrednosti" o škodljivosti kakega dejavnika. Zaradi tak- šnih zaporednih posegov je kraška krajina veliko pretrpela. Oddahniti si mora, sicer bo še naprej propadala. Kraška krajina, razde- ljena, kot je bila, se ni mogla uspešno upirati ujmam, kot so žled ipd. Vsaka na- ravna motnja jo je, tako bolno, huje prizade- vala, kot pa bi jo ob normalnih razmerah - če bi bili krajinski ekosistemi ohranjeni. Energijsko gledano pomeni odvzemanje gozda kraški krajini odstranitev osrednjega mehanizma za uravnavanje toka energije, ki vstopa v ta prostor in izstopa iz njega. Razvoj obalne in priobalne človekove de- javnosti so v tem delu Evrope spodbujali prav zaradi zelo ugodnih energijskih raz- mer; med drugim še posebno zato, ker je bil prevoz po morju energijsko poceni. če­ dalje večja človekova dejavnost, ki je po- časi presegla okvire razpoložljive energije v obalnem pasu (zakon lokalnosti življenja) je začela zajemati energijo iz zaledja (pri- morskih krajin) v hrani, lesu za kurjavo, tehničnem lesu idr. Visoka kalorična in žarilna vrednost lesa avtohtonih drevesnih vrst je pospešila kuhanje oglja in trgovino s tovrstno energijo. Vse kaže, da je na Krasu že tedaj veljalo pravilo, kakršno velja Življenjski prostor »nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... zdaj za dežele v razvoju, in sicer, "da je več vredno tisto, kar se da pod lonec, kot tisto, kar gre vanj". ln vendar sta paša in pridelava živalskih proteinov dodali k uniče­ vanju Krasa prav usoden delež. Gozdni ekosistemi so se skrčili, ostalo jih je skrom- nih 5 do 10 odstotkov celotne površine. Prebivalstvo si je moralo pridobivati kurjavo celo s izkopavanjem korenin. V prvi polovici 19. stoletja je kraško-krajinski naravni ener- gijski sistem povsem razpadel in gozd je prenehal biti naravni regenerator energije v krajini. ln tako je bilo več stoletij; v tem čc/su se je ustavilo tvorjenje biosubstance, in! tudi energija se ni več akumulirala. Kra- jina je izgubila svoje varovalne mehanizme, na milost in nemilost je bila prepuščena uničevalnim učinkom sončnega sevanja, ki ga povzroča presežek energije. Drugi za- kon termodinamike se je pokazal v vsej svoji groteskni učinkovitosti, ki jo po svoje opisuje E. Fromm v Anatomiji človekove destruktivnosti. Destruktivno obravnavana kraška krajina je bila spremenjena v odpa- dek (entropija = energija, ki ni več spo- sobna opravljati dela, z vsemi negativnimi Slika 1 a. Detajl s pogozdovanja (leta 1895) posledicami). Tedanji kras je izražal upor narave proti civilizacijskemu tujku, ki ga tako nastali Kras ponazarja v naravi sami. Gre za pojav klasičnega, dolgotrajnega uni- čevanja narave, ki je danes zajelo precejš- nja območja celin. Apokaliptične tehnologije nove dobe pa so neprimerno bolj usodne. V nedotaknjeni naravi ne nastajajo od- padki, če pa se to že zgodi in začno odpadki motiti naravno delovanje, jih na- rava samodejno onemogoči. REVITALIZACIJSKI PROCESI V KRAŠKI KRAJINI Vrsta okoliščin, o katerih govore drugi referati, je omogočila znova priklicati narav- nejše življenje na goli kras. Med njimi je bil prav gotovo Ressel tisti, ki je dojel pomen celostnega dela z naravo. O teni pripovedu- jejo njegovi, imenujmo jih prvi projekti za revitalizacijo kraške krajine. V stiski iskanja različnih rešitev so se porodile različne zamisli, ki so bile - tako domnevamo - iskateljske narave. Med prvimi uspehi naj GozdV 51, 1993 283 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. omenim leta 185r izvedeno uspešno pogo- zditev s črnim barom v Bazovici, ki jo je zasnoval J. Koller. Prav gotovo je tudi to pripomoglo k še večjemu zagonu za po- novno ozelenitev Krasa in k uspešnim na- daljnjim pogozditvam. Led je bil prebit in uspehi so se vrstili. Glede na prostrani izpraznjeni prostor to po količini ni pomenilo veliko, izredno pomemben pa je bil kako- vostni prispevek; sprožen je bil proces revitalizacije kraške gozdne vegetacije, to pa je prineslo v ta prostor novo življenje. Gozdar je pripomogel k bifurkacijskemu "preobratu na Krasu". Prebivalstvo je zapu- stilo (ekonomski emigranti) Kras šele s tem pa se je prižgala zelena luč za resnično uspešno vrnitev življenja. Z varoval nim me- hanizmom (plotom), ki je spontano nastal s človekovim odhodom, z odstranitvijo ži- vine in kose, se je pokazalo, kaj v resnici pomeni tak varovalni mehanizem. (Ustvar- janje možnosti za ponovni samodejni razvoj homeostaze v nastajajočih naravnih ekosi- stemih v krajini.) Sproženi so bili različni procesi z zanimivo življenjsko strategijo članov nastajajočega gozda. Črni bor se je začel spontano širiti zunaj nasadov - ta drevesna vrsta že po nekaj letih semeni, kar je odziv na skrajno nepri- jazno in pusto okolje kraškega talnega skeleta. Seme se z vetrom širi v okolico nasadov. V ekstremnih primerih tudi 17 m na leto. Proces je opisan v Žgajnarjevi diplomski nalogi (1971; lmigracija črnega bora na krasu). Tako nastajajoča gozdna biosubstanca, četudi v majhnih količinah, je pomenila bistven kakovostni prispevek k inicialnemu ustvarjanju razmer za novo živ- ljenje. Ob tem pojavu, pa tudi sicer, se je v kraškem prostoru neopazno sprožil proces priseljevanja, ali bolje, vračanja gozdne vegetacije povsod, kjer pokrajine niso več uničevali sekira, živina in kosa .. Proces vračanja pregnanih vrst traja prikrito 1 OO - 150 let in dobiva šele v zadnjih desetletjih izrazitejše poteze; te je mogoče prikazati kot hipoteze pa tudi kot dejstva, vredna posebnih raziskav. Sto let in več se je gozdna vegetacija vračala na Kras pritajeno, plazeče. Posa- mezni elementi gozda so se le stežka Slika 1 b. Pogozdovanje kraške goličave v bližini vasi Jurišče v letu 1895 284 Gozd V 51, 1993 Življenjski prostor »nizki kras", primer či ,ek'l\~ destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... nase ljevali med kraške skalP ... 1 a11 so pot (pripravljali tla) sebi in na oovo prihajajočim ter spreminjali življenjske razmere. Zadnja desetletja, predvsem po vojni, je to vračanje prešlo v eksponencialni vzpon. Gozd v različnih stadij ih je preraste! nad 50 odstot- kov kraškega prostora in se prav tako pospešeno širi na preostalo polovico k raške kraii11e. , ~ ..... Lej puti vračanja se uveljavljajo žival- ske vrste, ki prihajajo in odhajajo ter bi- stveno pripomorejo k osvajalni poti primar- nih producentov. Njihova vloga je zelo po- membna, raziskav o tem pa je zelo malo. Na pomen tega pojava opozarjajo novejše študije po izbruhu ognjenika Svete Helene v ZDA; tam so ugotovili, kako pomembno vlogo ima živalstvo pri vračanju življenja v to gorsko krajino, prekrilo z la vo in pepelom. Tudi v našem primeru lahko ugotavljamo, da smo gozd pregnali, pojavile pa so se živalske vrste, ki so pomagale in še poma- gajo pri njegovi vrnitvi. Strategija vračanja gozda je vidna iz množice različnih razvojnih stadijev- različ­ nih kombinacij vrst in raznolikih strukturnih oblik, ki so vsaka po svoje odsev posame- znih življenjskih funkcij pri oživljanju primar- nega življenja v kraški krajini. Posebnost v strategiji vračanja so raz- lične oblike, kot so različno oblikovana jedra, ki se postopno združujejo in obliku- jejo enkratne dolge "sestojne robove", ti pa učinkovito in pospešeno pripomorejo k po- zitivni energijski bilanci prerojevajoče se kraške krajine. Pri razvoju novega gozda so opazne tele smeri razvoja: 1. nadaljnje širjenje črnega bora v oko- lico sestoj ev črnega bora; 2. vdor avtohtone vegetacije listavcev v notranjost odraščajočih sestojev črnega bo- ra; 3. neposredno širjenje avtohtone goz- dne vegetacije na območju umetnih in ne- zavarovanih ekosistemov, kot so opuščeni pašniki, ipd. Vsako kartiranje opisanih procesov bi bilo nepopolno in bi nam zoževalo naš poskus da bi čim širše interspecifično daje- mali skicirane procese. Vrste, ki se vračajo, vsaka po svoje GozdV 51, 1993 285 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. pripomorejo k ponovnemu uveljavljanju energijskih procesov in samodejnemu delo- vanju ekosistemov in kraške krajine. Kras je energijsko rešen. Ozelenel je. Energija se_ mu vrača, entropija se čedalje učinkovi­ teje zmanjšuje; vedno manj energije gre v prazno da bi uničevala. Za življenje na Krasu je to pomemben preobrat! Kraška krajina se energijsko spet napaja. Po tisoč in več letih uničevanja nekega dela narave se zeleni energijski rezervoar spet polni. Ustvarjene so možnosti za prihodnost, za zdrav življenjski utrip kraške krajine. če dojamemo bistvo skiciranih procesov, nam postaja razumljivo, kakšno pomembno vlogo opravljajo "ostanki" vegetacije, raztre- seni v prostoru, pa naj gre za posamezna drevesa, grme, ostanke korenin ipd. V na- ravi je lahko vsaka podrobnost bistvena. O ekoloških nišah, posameznih vrst pa tudi posameznikov vemo zelo malo, skorajda nič. V nenehni težnji k proizvajalni unifor- mnosti smo postali slepi za pomen ekolo- ške niše (torej funkcije). časovno in prostorsko prepletanje skici' ranih razvojnih trendov prinaša v kraški prostor enkratno raznovrstnost, ki sama po sebi pripomore k ekološki stabilnosti: "Po- sreče no načrtno" vključevanje črnega bora v veliki proces revitalizacije bi bilo lahko sicer usodno, prav zaradi interakcij razvoj- nih procesov pa se populacije črnega bora postopno redčijo. Vsi trendi kažejo, da se v prihodnosti obetajo mešani sestoji. V tej zgradbi se bo črni bor pojavljal sicer še zmeraj kot tujek; vendar kot ekološko spre- jemljiv in gospodarsko zanimiv, zato ga bo treba ohranjati. Prihod črnega bora, prevla- dujoči položaj in njegovo širjenje po kraški krajini je treba dojeti kot dinamičen proces. Črni bor na Krasu bo ostal, spremenila pa se bo njegova ekološka, oziroma ekološko- gospodarska niša. Posebno zanimiv je vpogled v notranjost razvijajočih se gozdnih ekosistemov Krasa. Raznovrstna, izrazito pionirska vegetacija grmovnih vrst in trav s svojo morda energij- sko potratne vlogo opravlja "težaško" delo, ko postopno zaustavlja silo entropijskih pro- cesov. O njeni pripravljenosti za tovrstne Slika 2. Borovi sestoji osvajajo Kras (foto: S. Čehovin) 286 GozdV 51, 1993 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. funkcije vemo še zelo malo. Z opazovanjem gozdnega roba v notranjosti spreminjajoče se krajine počasi dojemamo pomen oblik gozdnega roba, njegovo veliko razgibanost in nepregledno dolžino. Ta fenomen zbuja veliko pozornost tudi v savanskem prosto- ru, kjer gre v bistvu za mejni prostor med gozdom in travnimi ekosistemi. V razvoju vegetacije si narava pomaga različno, med drugim s strategijo gozdnega roba. V eks- tremnih razmerah, in takšne razmere bodo na Krasu še dolgo, je tako oblikovani gozdni rob s svojo vsestransko raznovrstnostjo življenjska nuja. Ob vračanju življenja v prazni kraški pro- stor se manifestira enkratni pomen struk- ture in funkcije gozda, igra dolgih robov in jeder. Gre za boj med živo in mrtvo naravo, ki traja desetletja in stoletja. Življenje se hoče uveljaviti. Gozd in njegove tvorbe so zastopniki življenja nasproti "puščavi". Gre za revitalizacijske začetke tal, prehranje- valne komponente različnim živalskim vrstam, ki jih Kras v tem času potrebuje. Med drevesnimi vrstami se poleg mno- žice črnega gabra in malega jesena vse bolj pojavljajo hrasti; cer, puhavec in gra- den. Tudi o funkciji (ekološki niši) teh vrst vemo še zelo malo. Množični pojav črnega gabra - predvsem na zelo skalnatih tleh, opozarja na njegovo enkratno pionirsko naravo, pa tudi na njegov nagli razpad sicer kot kost trde lesne substance. Zanimiva je tudi njegova dinamika prekoreninjanja skal- natih žepov (podobno kot pri malem jese- nu); vse to opozarja na enkratno poslanstvo te in podobnih vrst. Neverjetno so se raz- mahnili tudi hrasti ter opozarjajo, da je njihovo poslanstvo v tem prostoru trajnejše. Razvoj gozdne biosubstance vrst, ki si sledijo, in nekatere izmed njih imajo že trajnejši položaj (mali jesen, črni gaber, lipe, javorji, hrasti, pa tudi bukev), dobiva v energijski bilanci in v življenjskem procesu pomembno vlogo. O njej smo doslej ko- majda razmišljali. Skratka, odpirajo se nove presenetljive razsežnosti, in prinašajo - raziskovano iz energijskih izhodišč- bolj celostno spozna- nje na področje dela z gozdom in drugačen pogled na življenje. Ponovna tvorba tal na Krasu hitreje napreduje zaradi dolge tople dobe, toda le, če so ponovno ustvarjene tudi druge razmere, kot so npr.: gozdna biosubstanca; relativno brezvetrje in ohra- njanje vlage v tleh za nemoten razvoj drob- nih živali in mikroorganizmov, revitalizacija učinkovitosti talnih žepov v medskalnem prostoru, ki v revitaliziranem stanju po- novno postanejo sposobni ohranjati vlago (vodozadrževalni mehanizmi), itn. V sestojih črnega bora opazujemo, kot smo že povedali, vdor avtohtone vegetacije različnih listavcev. Pri tem je naglica rasti v višino zelo zanimiva. Kljub svetloljubnosti doseže mali jesen pod krošnjami črnega bora v 20 letih višino 3 - 4 metre, črni gaber pa enako višino celo v 15 letih. Pri vračanju avtohtone gozdne vegetacije ima vegeta- tivna reprodukcija izredno pomembno ener- gijsko - varčno vlago. Koreninske sisteme - potem ko so ustvarjeni, razviti v skalnatih tleh, narava več generacij izrablja - vse dotlej, dokler se ta koreninski sistem ne utrudi in ne odmre. Zanimivo je, kaj se dogaja po kraških sestojih, in kako se oblikujejo najrazličnejši stadiji. Črni gaber se umika in ostaja v izrazitem skalnatem svetu. Prihajajo hrasti, hitreje kot smo priča­ kovali, itn. Rastlinskosociološke študije, predvsem pa njihov sukcesijski aspekt, bodo v marsičem spremenile dozdajšnje domneve. Zadrževalni mehanizmi in zakon lokalnosti kot pogoj za ohranjanje in razvoj življenja se ponovno uveljavljajo. Vsak del Krasa postaja pod gozdom organsko bogat. K temu odločilno pripomore pospešen raz- voj avtohtone vegetacije. Zaradi omejenih posegov v nastajajoče gozdne sestoje do- bivajo ti sestoji naravo pragozda - pač v "inicialnih stadijih". Naš kras postaja zgled pravega, naravi dopadljivega zdravljenja krajine. ln tak bo tudi v prihodnje, toda le pod pogojem, če bodo tudi drugi porabniki tega prostora sposobni, predvsem pa pri- pravljeni razvijati okolju prijazne tehnologije dela pri "cepljenju" kraške krajine z različ­ nimi krajinskimi tujki. GozdV 51, 1993 287 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. KRAS- REVITALIZACIJSKI NARAVNI LABORATORIJ MEDNARODNEGA POMENA V preteklih 150 letih so se razmere na Krasu zelo spreminjale. Tako se je izobliko- vala podoba kraške krajine, nastajali so procesi, kot smo jih prikazali. Drugje v sredozemskem prostoru so potekali do- godki ponekod podobno, marsikje pa dru- gače. Velika vnema v posnemanju agrikul- turnega pojmovanja narave je privedla do velikih homogenih prostranstev umetnih, torej tujih tvorb v tem uničenem prostoru (npr. prostrani uniformni nasadi različnih vrst bora). Temu tujku je treba prišteti še boleča, čeravno za krajši čas ekonomsko privlačno, infrastrukturo (turizem, industrij- ski razvoj, kmetijske plantaže, promet idr.), ki ta krhki prostor enkratno obremenjuje in sproža ekološko škodljive procese ireverzi- bilne narave. Mnoge sredozemske dežele so postale resnične onesnaževalke okolja, čeravno mnogokrat v prepričanju, da so storile nekaj pozitivnega. Metoda preskoka - uničenega golega prostora v gospodarski gozd (npr. z barom) z bagateliziranjem vseh vmesnih razvojnih stadijev naravne vegetacije - se v sredozemskem gozdar- stvu ni obnesla. Izučilo nas je, da po tej poti zabojnika za odpadke, kot lahko imenu- jemo sredozemski prostor, ni mogoče spre- meniti v zdravo krajino. Primer Krasa v Sloveniji nas uči, kako to storiti tako, da to ustreza naravi, brez grobih posegov buldo- žerja, in to po kognitivni poti. V kraškem naravnem laboratoriju v me- rilu 1 : 1 smo dojeli vso grotesknost krajine - odpadkov, torej reči, ki jih ne smemo več počenjati. Novejši čas pa prinaša tudi nove usodne ugotovitve, med njimi predvsem spoznanje, da je pri iskanju poti k revitaliza- ciji k raške krajine treba u"poštevati ekološko usmerjanje energije v takšnem prostoru. Poraba energije je v naravi izredno skromna in "varčna". Vsaka motnja v tem procesu sproža negativne učinke delovanja energije, ti pa imajo dolgotrajne posledice. Iz tega se lahko veliko naučimo: če hočemo nekaj uničenega oživiti, moramo razmišljati bolj celostno, spremeniti svoje ravnanje na 288- GozdV 51, 1993 podlagi razvijanja celostne informacije. Spoznali bomo, kako je treba ravnati, po- tem ko je narava že povsem izčrpana in ji ni mogoče ničesar več odvzeti. Spoznava- mo, da se morajo takšne krajine, kot so Kras, najprej "odpočiti", sicer bodo vsi na- daljnji posegi, namenjeni kratkoročnim iz- boljšavam, nestrokovni. Uničene krajine po- trebujejo, zato da si naberejo novih moči, razmeroma veliko časa. Vsako izsiljevanje zdravja pomeni zgolj škodljivo potratnost energije. Znova morajo biti ustvarjene mož- nosti za vračanje avtohtonih vrst, še po- sebno primarnih proizvajalcev. Zato bo v prihodnje treba odmeriti eno osrednjih skrbi avtohtonemu. Ob takem razmišljanju bomo dojeli resnično večciljnost narave, zato da bi laže tudi uspešno dodajali naše, gospo- darsko usmerjene smotre. Svet se danes pogreza v odpadke, ki jih povzroča človek. Mednje spadajo tudi tile najpomembnejši, toda pre malokrat omenje- ni; uničena prostranstva zaradi izrabljan ja gozdov, kmetijsko izrabljene prerije, sava- ne, nerodovitna tla kmetijsko razvitih deže- lah itn. Osrednji problem človeštva postaja naloga, kako ravitalizirati vsa ta uničena prostranstva. Sem spada skoraj vse Sredo- zemlje pa tudi vsa Srednja in Zahodna Evropa. Nihče nima prave predstave, kako to storiti. Nikdar nobena družba ne bo imela dovolj denarja, da bi te krajine lahko ozdra- vila po dozdajšnji vprašljivi poti (mehani- stična pot). To potrjujejo tudi poskusi po drugih celinah. Rezultat je v večini primerov tale: trajnih uspehov ni, neuspehi pa se kopičijo. Manjši krog izbrancev odhaja s polnimi žepi. Vest znanstvenika in tehno- loga je pri tem odpovedala. ln če že ni povsod tako, pa je očitna nesposobnost izvedencev ali njihovih menedžerjev, ki ne dojemajo, da je takšna pot napačna. Treba je poudariti še nekaj: kraški prostor postaja laboratorij za študij revitalizacije termofilnih življenjskih združb. Ker pa so le-te v svetov- nem prostoru ena od najbolj prizadetih in zamolčanih kategorij, postaja ta prostor toliko zanimivejši. Pouk z ekstremnejših rastišč pa je tudi sicer bogata informacija za praktično delo z naravo. Pot revitalizacije uničenih površin je mo- Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruklivnosU, energije življenja, upanja v človeka .. goča le kot pot "mehkega" usmerjanja ener- gije v neki uničeni krajini. Energijsko inten- zivne tehnologije (s porabo velikih količin energije), so v bistvu ekstenzivne (potrat- ne). Energijsko intenzivne tehnologije so tehnologije s skromnimi energijskimi vložki, toda z veliko intelektualnega truda. Rad bi opozoril prav na primer kraške oživljajoče krajine v Sloveniji, ki se ponuja kot zgled oživljanja neke krajine po sonaravni poti - nazaj k zdravi in h gospodarsko zanimivi deželi. V prejšnjem stoletju so kraško deželo obiskovali mnogi, da bi spoznali uspeh pog ozd itve na goli kraški skali. Ta in vendar danes povsem drugačna krajina, kot mo- zaik pionirskih ekosistemov, postaja znova zanimiva - prav zaradi naravi prijaznih, energijsko varčnih poti oživljanja narave kraškega geografskega prostora v Sloveni- ji. Kras mora postati zanimiv eksperimen- talni laboratorij za študij revitalizacije uniče­ nih krajin. Poglavitne možnosti za to so bile ustvarjene z delom že v preteklosti. Kar potrebujemo, je dodatna idejna in tehnična oprema za kvantifikacijo dokumentov za tiste, ki jim naravne podobe in to kar je ustvarjeno v naravi ne zadostuje, skratka za tiste, ki si ne znajo predstavljati, kakšen je bil ta prostor videti nekdaj. O PRIHODNJI PODOBI »NIČ VEČ KRASA« Vendar zgolj od podobe na novo ozele- nelega Krasa ni mogoče živeti. Zanimati nas mora prihodnji razvoj kraškega gozda, da bi znali prav zastaviti negoval no- obliko- valno dleto. Razvojne faze bodo v naslednjih desetle- tjih zagotovo dobile podobo različnih stanj, kakršna so bila v začetku optimalnih razvoj- nih faz gozda. Na velikih površinah bodo nastali novi pionirski stadiji, ki se jih ne bo mogoče ubraniti. Napak pa bi bilo, če bi se pionirski stadiji gozda razširili na tla, ki so za kmetijsko obdelavo najprimernejša. V nastajajoče optimalne faze naj se organsko vrastejo borove monokulture, ki so danda- GozdV 51, 1993 289 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... nes za kraško krajino zgolj zasilen obliž. V razvijajočih se optimalnih fazah se bo, ob nastajanju in oblikovanju popolnejših struk- tur, energija čedalje gospodarneje uporab- ljala. Posebno velik bo vpliv na spreminja- nje vodnega režima na Krasu. Verjetno bo gozd potreboval več vode. Vendar je že v doglednem času mogoče pričakovati pove- čano akumulacijo vode in s tem tudi trajen enakomernejši odtok vode; to bo pomenilo nov vodni režim v krajini. Opazovanje in poglobljeno razmišljanje o prihodnjem raz- voju gozdne vegetacije daje že slutiti, da bodo drevesne vrste občutno prestrukturi- rane. Na primer, svoj prostor bodo spet dobili hrasti, njihova ekološka vloga se bo povrnila. Kajti vse kaže, da je izginotje hrasta na Krasu povzročilo močne entropij- ske procese. Vrniti hrast krajini pomeni vrniti gozdu energoakumulacijski aparat za kraški svet in ga tako okrepiti, da bi znova lahko opravljal svoje ekološke funkcije tudi za tisti del krajine, ki bo v prihodnje ostal brez gozda (torej umetni ekosistemi). Ne smemo pozabiti, da je bil hrast v časih, ko so ljudje še živeli in čutili z naravo, uteme- ljeno simbol vzvišenosti, gostoljubnosti ter moralne in fizične moči, skratka, najrazvi- tejša oblika energije. Posebno pozornost zasluži razvoj prihod- njega strukturiranja biosubstance, njene raznovrstnosti in s tem učinkovitega uve- ljavljanja različnih življenjskih funkcij, med drugimi predvsem samodejne kontrole ali samodejnih varovalnih mehanizmov gozda in celotne krajine. Že ob dozdajšnjih velikih spremembah v vegetacijski odeji na Krasu je mogoče domnevati, da se tudi kraško ozračje spreminja. Zagotovo bodo nastale bolj občutne in blagodejne spremembe. Vse padavine, ki dospejo na Krasu do gozdne vegetacije, se ustavijo na krošnjah, v koreninskem sistemu z novimi tlemi ali pa potujejo skozi listne reže v ozračje. Samo slutimo lahko, kolikšno bogastvo po- meni to za Kras in za celoten vodni režim v kraški pokrajini, za katero je voda še posebno pomembna življenjska sestavina. Slika 3b. Pogled na isti objekt leta 1985 (foto: D. Robič) 290 Gozd V 51, 1993 Življenjski prostor »nizki kras«, primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. (Opomba: Glede spremljanja ekoloških sprememb smo se že začeli dogovarjati z mednarodnim inštitutom o včlenitvi opazo- vanj v evropsko mrežo.) Dežela, ki je bila pred kolapsom, je po- novno zaživela, vanjo se vrača življenje, hkrati pa se spreminjajo tudi življenjske razmere tamkajšnjega prebivalca - Krašev- ca. Dvomim, da se mlajši rodovi zavedajo razlik med nekdanjim in zdajšnjim življenj- skim okoljem, sprememb v okolju, ki se pospešeno zboljšuje. Vpliv teh sprememb pa ni zgolj lokalen ali območen, temveč sega tudi v zaledje naše dežele. Iz predvi- denega prihajamo do novih spoznanj. V razviti ohranjeni naravi kraške krajine v prihodnje ne bo mogoče več govoriti o ekstremnih ekoloških razmerah, temveč le o drugačnih razmerah. Prav ta drugačnost pa zahteva, da bo človek moral opustiti svoje moteče posege v krajino; ti posegi ustvarjajo ekstremne razmere, "porušili" so naravo, pospešili njen ekstremni fluktuacij- ski značaj in stopnjevano "nepredvidljivost" ali bifurkalnost. Skiciran prihodnji razvoj je zagotovo stvarnost. Prihodnost je torej zelo privlačna. Ugotavljamo, da je tokrat sistem uspešen, kako dolgo bo takšen in kolikšna bo njegova kakovost, je odvisno od nas samih. Morda je prav Kras najprimernejši objekt za opozo- rilo, kaj pomeni "ograja" kot simbol varstva pred človekom. Razvoj "ograje" med notra- njim in "zunanjim", kot je to na primeru pri celični membrani, homeostatičnih mehani- zmih pri ekosistemih, v imunskem sistemu pri organizmih itn. opozarjajo na pomen in genialnost te naprave v naravi. Prav naravo moramo posnemati, in dokončno dojeti, da se meje demokracije z varstvom življenj- skega okolja vse bolj zožujejo. Kras je zgled in potrdilo te trditve. Na podlagi vsega povedanega lahko do- ločimo nove gozdnogospodarske in še po- sebno gozdnogojitvene cilje ter oblikujemo teorijo in prakso nege gozdov in krajine v ekosistemih za prihodnost. Pri tem je treba spoštovati nego naravno nastalega in nove energijske tokove, ki jih z gozdom v ta prostor vnaša narava. NEKAJ MISLI NAMESTO POVZETKA Po stopetdesetih letih iskanja, prizade- vanj, odpovedovanja, razvijanja kognitiv- nega dialoga z naravo je kraška krajina s prihajajočim gozdom zastavila komponente svoje večdimenzionalnosti; dimenzije, ki nakazujejo pot nazaj k naravi in hkrati dimenzije človekove ustvarjalne moči v so- žitju z naravo. Gre za pojav, ki je na svetu velika red- kost, in za del narave, v kateri počasi dojemamo pomen energijskih procesov kot temeljno ekološko izhodišče pa tudi kot temeljno izhodišče za človekovo gospodar- sko delovanje. Z vsem tem postaja ta prostor čedalje dragocenejši raziskovalni gozdnokrajinski laboratorij, ki ga kaže brez- pogojno ohranjati in se ob naravnih proce- sih v njem učiti. Z drugimi besedami: nastajajoča kraška gozdnata krajina nam ponuja vse možnosti, da se pri prihodnjem delu z gozdom in obnovljivimi naravnimi viri naučimo in doja- memo, kakšen mora biti informacijski si- stem pri ravnanju z naravo. Gozdnata kraška krajina, takšna je na- stala in se bo še razvijala, je enkratni pripomoček, ki nam lahko pomaga, da us- pešno prebrodimo nepredvidene, in vendar napovedujoče naravne motnje ali katastro- fe. Vse to zahteva, da se kot dežela in še posebno kot Evropa, po tisočletju uničeva­ nja zavzemamo za kraško krajinsko drago- cenost - laboratorij v naravi s 150-letno eksperimentalno tradicijo. Pri tem se vpra- šajmo, ali ne bi kazalo vse entropije, ki prihaja z vetrovi in s padavinami iz pro- strane industrijske in agrarnoindustrijske padske nižine, zaustaviti doma. Mar ne bi morali ustaviti ekološko škodljivih tehnologij bolnega kmetijstva na Krasu, ki uničuje naravno okolje (buldožiranje reliefa in tran- sport zemlje). Ali ne bi bilo nujno sporočiti snovalcem obalnega in priobalnega razvo- ja, kaj se je zgodilo z naravo Krasa, da ne bi obalno območje znova tako kot nekoč uničevala zdaj oživljajoče kraške krajine. Obala je organska sestavina zaledja in nasprotno. O tem govore zgodovinska dej- GozdV 51, 1993 291 Življenjski prostor »nizki kras", primer človekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka .. stva. O vsem bi mc ·aJi biti dodobra poučeni, prav zato, da pri varstvu okolja ne bi bilo treba začenjati zmeraj znova, pri temeljih. ln končno; kraška gozd nata krajina je živ, živahno razvijajoč se monument uniče~ nja in revitaliziranja hkrati, prostor, v kate- rem je gozdar s črnim borom, podobno kot tisti v Srednji Evropi s smreko, poskušal zdraviti uničeno krajino. Za svoj čas je delo uspelo. Vendar oboje - črni bor in smreko lahko ob takih posegih primerjamo z drogo, ki deluje le določen čas, njena učinkovitost pa je dvomljiva. LEBENSRAUM- "DER NIEDERE KARST« EIN BEISPIEL DER MENSCHLICHEN DESTRUKTI- VITAT, DE.R LEBENSENERGIE, DER HOFF- NUNG FUR DEN MENSCHEN, UND EIN DAUERNDES FORSCHUNGSLABORATO- RIUM ZUGLEICH Zusammenfassung Der Niederungskarst wurde jahrhundertedurch vernichtet und in den letsten 150 Jahren revitali~ siert. Die Vernichtung von Wald war ein Produkt der menschlichen Destruktivitat: Die KUstenzivili~ sation ausbeutete die Karstlandschaft bis zum kahlen Fels und bis auf einige Prozent von Obriggebliebenen Waldresten. Der Karstland~ schaft wu rde das energetische System~ der Wald ~ zerstčrt; so wurde sie zum Abfallprodukt einer extensiven Wirtschaft. Var ca 150 Jahren wu rde mit den ersten Auffor- stungen begonnen. Das war die lniziative von einigen Forstleuten; darunter J. Ressel. Das mOh~ same Fussfassen von Wald wurde durch viele gUnstige Umst8nde erleichtert; darunter "der Zaun", welcher, als wirksamstes Mittel, das Fer- nhalten var menschlichen Destruktivitat symboli- siert. Die Karstlandschaft hat nun ihr "energetis- ches Wirkungssystem" ~ den Wald wieder zurOc- kgewonnen; darunter aber auch die Vorbedingun- gen fUr ein lebensfreundlicheres Klima, fOr eine bessere Wasserversorgung, kurz fOr eine neue Mitwelt und darunterfOr eine bessere Lebensqua- ntat. Das gegenwartige Waldbild ist eine Selten- heit. Der Wald wird sich von nun an sprunghaft 8.nderen. Seine Biosubstanz nihmt zu. Sie wird reichlich strukturiert um ihre 6kologische Funktio- nen zu erfUIIen. Eine neue Destruktion wOrde eine internationale Verurteilung hervorrufen. Das Ph8.nomen - der Karst in Slowenien wird zu einem internatlonalen Naturlaboratorium in wei- ehem die Revitalsierung des Waldes auf ver- nichteten Bčden (ihre Naturgesetzmassigkeiten) und die sanfte, naturfreudliche und energiespa- rende Technologien studiert und entwickelt wer- 292 GozdV 51, 1993 den. Denn nur solche kčnnen und dUrfen in der Zukunft bei der Revitalisierung der weltweit zer~ starten Landschaften ihre Anwendung finden. THE LIVE SPACE "THE LOW KARST«, AN EXAMPLE OF HUMAN DESTRUCTIVE ACTIVITIES, OF LIVE ENERGY, OF THE HOPE INTO THE MAN AND PERMANENT RESEARCH LABORATORY SUMMARY After a hundred and fifty years of the searching for appropriate solutions, eflorts, difliculties, the developing of cognitive dialogue with the nature, the Karst landscape got the components of its multi dimension character with the emerging of the forest; these are the dimensions which indi- cate the way back to nature and at the same time the dimensions of human creative power in the coexistence with the nature. The phenomenon is quite a rarity in the world and it represents a part of the nature in which the significance of energy processes representing the basic ecologic starting-point as well as the basic starting-point of human economic activities can be perceived with difficulty. Taking all this in consideration, this area is becoming more and ·more valuable research forest landscape labora- tory, which has to be preserved unconditionally and which offers lessons with all the natural processes going on there. With other words: the emerging Karst forest landscape offers all the possibilities to learn from the future work with forest and renewable natural resources and to realize what should information system in the dealing with nature be like. The Karst landscape, rich in forests as it already is and which is going to develop in the future as well, is a unique aid to enable us to successfully overcome unforeseen natural catastrophes which are likely to happen. After a millennium of destroying, all this de- mands of the country, representing also a part of Europe, to engage in the preserving of the Karst valuable landscape, which is a natural laboratory with a 150 long experimental tradition. A question arises whether it would not be worth stopping all the entropies coming with the wind and precipita~ tions from the large industrial and agroindustrial Po Valley at home. Should not all ecologic harmful technologies of ili agriculture, whicb destroys natural environment (bulldozing of th!i! relief and spil transportation) be stopped in the Karst? Would it not be necessary to inform those who design the development of the littoral region of what has happened to the nature of the Karst so that the detrimental influence of this region would not again help to destroy the reviving Karst area? The Littoral represents a part of the inland and vice versa. Historical facts spea~ for.that. These Življenjski prostor »nizki kras«, primer , .ovekove destruktivnosti, energije življenja, upanja v človeka ... should be well known facts so •· .. 11 wuJld not be necessary to start from tl:9 very beginning and with fundamentals in environmental protection each time. And finally, the Karst forest landscape is a living, vividly developing monument of destroying and revitalization at the same time, the region where foresters tried to heal the destroyed country with the black pine, similarly as those in Central Europe did with the Norway spruce. The work •· ·-- """ out ""S! IL Yet both- the black pine and the .~u1 way spruce can in such measures be compa- red with drugs, having effect only for awhile and their effectiveness being of dubious character. LO SPAZIO VIT ALE SUL CARSO QUALE ESEMPIO DELLA INCLINAZIONE DEVASTATRICE DELL'UOMO, DELL'ENERGIA VIT ALE, DELLACREDIBILITA NELL'UOMO E QUALE LABORATORIO Dl RICE ACA Sunto 11 rimarginato manto vegetale sui Carso ci permette di intuire il nocciolo del .,ciclo biologico sontaneo« presente nel remoto passato. Alcuni entusiasti avevano da diversi decenni prospettato ed iniziato la riforestazione di questo ambiente, senza incontrare la comprensione della maggioranza scettica conservatrice. L'intuitiva vi- sione del forestale si era pero' decisamente allineata a favore dell'alternativa che propugnava la necessita' di .,restituire al Carso il verde man- to«. Uno dei mezzi di difesa di questa scelta fu allora la costruzione di recinti a difesa da altre attivita dell'uomo. Oggi il Carso puo' ritenere rimarginato il suo manto vegetale e la sua capa- cita' creativa - pur a prezzo di enormi sforzi - essendosi ricostituita la sua originaria »Verde energia silvestre«. 11 Carso e' un esempio di risanamento di un ambiente mutilato nel passato, essendosi trasfor- mato in un laboratorio nuovamente vivo che assume un' importanza internazionale. L'attivita forestale ha cosi' metaforicamente aumentato le dimensioni del nostro paese di un ipotetico 1 O%, nello stesso periodo in cui altre attivita' hanno denaturato l'ambiente con aritifi- ciosi agrosistemi. Oopo 150 anni di ricerche, di fatica, di rinuncie, di puntualizzazione delle cognizioni apprese dia- logando con la natura, il territorio carsico ha raccolto e riunito con il recente avvento del bosco, gli elementi che compendiano le sue dimensioni, e riaprono la via verso il naturalismo e contemporaneamente affinano le regole di con- vivenza potenziando la creativita' umana. E' qesto un fenomeno estremamente raro, che ci permette di capire l'importanza dei processi naturali quali fasi iniziali una stabilita' ekologica ed anche come punto di partenza per le scelte economiche. Considerando l'esposto punto di vista, pos- siamo supporre che questo ambito si ridimensioni in un prezioso laboratorio silvoambientale, che occorre mantenere tale, per poter trarre dal suo processo naturale materia di apprendimento. ln altre parole: l'ambiente silvano carsico ci offre tutte le possibilita' di trarne l'insegnamento per i futuri program mi di lavoro, studiando il modo di trarre profitto dai processi naturali. L'ambiente carsico silvano, cosi' come si e' formata e come continuera' ad evolversi, e' l'unico modo che puo' aiutarci ed evitare gli imprevedibili, anche se potenziali, incovenienti o addiritura qualche cata- strofe. Cio' pero' esige che il Paese ed ancor meglio !'Europa stessa, si batta per una preziosita' qual' e' l'ambiente carsico, per un laboratorio cioe', che vanta 150 anni di sperimentale tradizione. C'e' da chiedersi se non sia il caso di bloccare all'origine tutte le masse entropiche, che proven- gono, coi venti e con le precipitazioni, dalla vasta pianura padana, ricca di impianti industriali ed agroindustriali. Non potremmo farse bloccare le tecnologie ecologicamente dannose presenti neila malsana agricoltura carsica che distruggono l'ambiente naturale (s9avi e sconvolgimenti dei rilievi e del trasporto della terra)? None' forse il caso di informare i programmatori de Ilo sviluppo costiero e dell'ambiente limitrofo di che cosa sia successo nel passato con l'ambiente carsico, perche' non si ritorni a distruggere l'am- biente che sta rivivendo? La costa e' un tutt'unico col retroterra e vicever- sa. Dovremmo essere ben bene edotti di tutto, perche' neila tutela dell'ambiente non si debba sempre ricominciare daile fondamenta. lnfine: l'ambiente silvano carsico che si sta ecologicamente evolvendo, e' un monumenta vivo che rappresenta contemporaneamente la distruzione e la rivitalizzazione. E' to spazio in cuil il forestale ha cercato di guarire il paesaggio rnorente col pino nero, come· anche il forestale ha cercato di fare neii'Europa centrale con l'abete rosso. Tuttavia ambedue i casi - pino nero ed abete rosso - potrebbero essere paragonati ad una droga, che agisce solo per un certo tempo, la sua efficacia e' pero' di dubbio valore. GozdV 51, 1993 293