Za poduk in kratek čas. Reka. II. Reka s 15.000 prebivalci ima prav čedae, visoke aiše, čiste ia proatorae alice. Napisi so po večem italijanski; magvarskih ai po drugod kakor na vladiaib poslopjih. Morebiti še ae ve vsak eitatelj, da je Reka (ital. Fiume) ogersko mesto, da^iravno je narod hrvatski. Ogri so hoteli imeti lastao pomorsko pristanišče. ker je Ludovik Kossuth vedao upil: Tengerre a magvar — na morje magvaril In Reka je postala z okolico vred ogerski litorale. Ogri žele, da postaae Reka drugi Trat, ali pa da prekosi to emiaeatao tržao mesto. Vendar je Reško tržno življeaje pr.ecej zaapano. Za že- lezaico iz Budimpešte do . se milijoai mečejo zastoaj u . _ .^^. ae zida nov kamaat aasip — molo, k,_,coršaega najdeš v Trstu. Ogri res mnogo potrosijo za Reko, da jo povzdigaejo do zaameaitega trgovišča; da bi se jim le trošek poplačal! Cerkve so mi skoro vse prav dopadale. Cerkvo sv. Vida, aekdaj lastniaa oo. jezuitov, ukazala sta cesarja Ferdiaaad 11.(1619—1637) in Ferdinaad III. (1637—1857) pozidati. Cerkva sv. Roka pripada nuaam Beaediktiaarcam ia cerkva Marije Device oo. kapaciaom. Dobre pol ure od mesta aa veselem hribu Tersatu stoji daleč aa okrog sloveča romarska cerkva Matere Božje. Semkaj je bila priaešena iz Palestine Marijina hiaica in še le od tod v italijaasko Loreto. Vaacega leta prihaja obilo romarjev k Tersatski Materi Božji. Cerkva ai posebao prostorna, ali je bogato ozaljšaaa. Po stenab visŁ razae podobe, katere pričajo o maogib. čudežih, ki so se prigodili aa priprošajo Marije Tersatske. Dobrih 30 korakov od cerkve ia samostana fraačiškaaskega stoji dedinski grad po razaih zarotab. slavnih Fraagipanov, sedaj je last grofa Nageata. Po sobab shraajeno je maogo staria iz razaih časov ia raznih krajev. Gredoc še aaj omenim, da je v Reki od 1. 1820—22 kot gvmaazijalai učitelj služboval slovenski Mezzofaati — Matija Cop (roj. dae 26. janaarija 1797; amrl 6. julija 1835). Učeai mož je aeki govoril 18 jezikov. A maogo več jih je razumel kardinal Mezzofaati (rojen 19. sept. 1774 v Bologai; umrl 15. marca 1849 v Rimu), ravaatelj slavnega rimskega zavoda za razširjaaje sv. vere. Di: Alfoas Bellesheim dokazuje v posebaem životopisu (Wiirzburg, L. Worl. 1879), da je ta živi polyglot, ki bi bil zamogel za časa zidaaja babiloaskega stolpa služiti za občega tolmača, gladko govoril 39 jezikov; uepopolao 17. Slovniški jih je razumel 12, a ae govoril; 30 narečij je ali govoril ali le pozaal po ajibovih posebnostib. V tej stroki je ta mož aajčudaejša prikazea vseli časov. Prekosil je daleko vse raože, ki slove po zaaaji maozih jezikov p. Mitbridates-a, Pico della Miraadola, Joaadab Alhaaar-a ia Sira AVilliam Joaes-a, ki so le po 20 jezikov urneli. Smešnica 1. Celjski lisjak je uže tako prismukajen, da ae poje sloveaski, ampak ,,jodla" nemški: ,,Eia Ganisbart aai deai Hut — Im Herzea friscbea Mutb — Ein Stutzerl ia der Haad" itd. V novem leti ategae pa zakroliti: ^Hoseakaopf, Leibelknopf — Hab' i aa schoa Steirerkropf" itd.