V Ljubljani, dne 10. julija 1927 IX. leto Poštnina platana v gotovini. Štev. 19. Glasilo Zveze drfavnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Cena posamezne št. 1*50 Din. .NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40• — Polletna naročnina ..... 20'— Četrtletna naročnina.....10-— Za inozemstvo je dodati poštnino. -------- Oglasi po ceniku. =- Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno Irankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici !e v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.46/. Ante Lešie, umirovlj. generalmajor. Zašto čekamo? Od naših političkih stranaka neodvisno činovništvo najglavniji je uvjet poboljšanju naše administracije. Od stranaka samih očekivati, da one u tom smjeru djeluju, organiziraju, to bi bilo previše. Za takovu samozataju su one nesposobne. Iz toga razloga nije čudo, da se iz redova samih činovnika javljaju glasovi za depoiitizacijom či-novništva. To je znak. da je činovništvo samo pripravno, doprinijeti svoje, riješenju toga pitanja. Ah kako? Javili su se glasovi, koji predlagahu da se čmovništvu oduzme pravo aktivnog glasa. Misao je zabačena, ker je nesavremena. Pravo glasa je za svakog gradjana u državi jedino sredstvo, kojim mu se daje vlast, uticati na razvoj državnih i društvenih prilika, ne samo u političkom, nego i u socijalnom smislu, što je u tem slučaju sigurno najvažnije. Toga prava se odreči i još k tomu svojevoljno, značilo bi toliko, kao sama sebe osakatiti. Dokaz tomu, da oduzimanje prava glasa vrijedi kao kazna. Sigurno i bez dvojbe je i za činovnika Dravo glasa jedino sredstvo, da dodje do onog upliva i položaja u državi, koji mu pripada. Dakako samo onda, ako tom činovništ-vu podje za rukom, snagu toga prava: dotjerati do maksimuma. To će biti, ako se činovništvo stavi na vlastite noge, neodvisno od nikoga, do od Boga i obstanka države. Vlade se mijenjaju. Stranke se razvijaju, danas su jake, sutra slabe a prekosutra može-biti čak i propale. Samo Bog i država ostaju, a njima na strani mora da ostane i činovništvo. Toj osnovnoj misli poslužiti će činovnik samo onda, ako pravo svoga glasa uporabi, da iz svoje sredine izabere povjerenike za narodno zastupstvo. Za činovnike je država poslodavac, a ne niože biti, koja stranka, kao što je to danas slučaj. Ta neprirodnost je uzrok, da je kod nas svaki radnik sigurniji u svom položaju i u svojoj obskrbi nego činovnik. Toga se činovništvo može riješiti samo jakom i složnom organizacijom, ne proti državi, nego -Proti političkim strankama. Još veća pastorčad nego činovnici, to su državni penzioneri. Stvar tih nesretnika je još zamršenija, što ili ima mnogo, koji ni-kada nijesu imali kakve spone sa kojom 'Nudila od njih nema razloga lm biti zahvalna, pa ih se zato i samo onda sjećaju, kad su izbori na vidiku. Interesi činovnika i državnih penzionera isti- Imaju uzroka, da se podupiraju, da složno i zajedno. U slogi bi oni mogli po-ftati moć. Osobito ako bi im se pridružili i mvalidi, koji se takpdjer može pribrojiti me zaupati! Zato naj na visokih merodajnih mestih dobro premislijo, kaj delajo tn naj naše davčne izvrševalce puste kakor so, ako jim nočejo v svojo in državno korist pomagati do njim pristoječih višjih pravic in višjih službenih prejemkov. Tudi našo «Zvezo» opozarjamo, in prosimo, da stori vse potrebne korake ter vporabi ves svoj vpliv v finančnem ministrstvo, da se prepreči nameravani Poniževalni udarec na naše najmlijše davčne izvrševalce. Ako pa bi vse prizadevanje naletele nä gluha ušesa v Beogradu, naj se Potem dela na to, da se sprimejo v« davčni izvrše vtiči v finančne tarnt rok fn se «ato kot taki dodele v izvrševalno službo davč- I nim uradom, da se s tem končno stori enkrat konec večnemu mrcvarjenju, poniževanju in zapostavljanju davčnih izvrševalcev! Viiloš Štibler: Osnova zadružništva je boj proti gospodarskemu izkoriščanju človeka. (Konec.) V dobi tlačanstva so si močnejši prilastili ogromna posestva. Cele pokrajine z vsem prebivalstvom so bile last mogotcev. Ljudstvo je moralo obdelovati zemljo in večino pridelkov oddajati gospodarjem (grofom, grajščakom), razen tega je moralo gospodarjem opravljati razna druga dela in tudi sicer ni uživalo skoraj nikakšne svobode. Tako je grajščak često imel pravico določati, kateri podložnik se sme ženiti, kateri se sme izseliti itd. — Torej zopet nekaka doba suženjstva, dasiravno v bolj mili obliki. Kajti tlačana grajščak n. pr. ni smel ubiti brez odgovornosti, tudi ga ni smel prodati kot osebo, nego kvečjemu z zemljo vred itd. Vkljub temu pa, da je položaj tlačanov nekaj boljši kakor je bil položaj sužnjev, vendar miti tlačani svoje usode niso hoteli mirno prenašati, ker so se začeli zavedati, kako krivično je, da oni delajo in trpijo, a največ koristi od njihovega dela in trpljenja imajo le grajščaki. In tako je prišlo do kmetskih uporov ali puntov, to je do uporov od grajščakov, zemljiških veleposestnikov tlačenega ljudstva. Kmetski upori so trajali stoletja. Enkrat so se pojavili v ostrejši, potem zopet v milejši obliki. Prenehali pa so šele takrat, ko je kmet na svoji zemlji postal svoboden neodvisen gospodar. — V naših krajih je to nastopilo 1. 1848. Takrat je doba tlačanstva nehala za slovenskega kmeta. Na Angleškem se je to zgodilo okoli 80 let poprej, na Francoskem 1. 1789, ko je izbruhnila velika francoska revolucija, ki v bistvu ni nič drugega, kakor boj tlačanov proti grajščakom. Nastopa tretja doba, doba svobode vsakega človeka. Nikomur nisem več podložen: nihče nima pravice me ubiti ali prodati; zemljo, ki jo pošteno kupim in Obdelujem, je moja last; svobodno si iščem dela in zaslužka, ter z dohodki svobodno razpolagam, kupujem potrebščine, vlagam denar v denarne zavode Itd. Sama svoboda na vseh koncih in krajih, kamor človek pogleda. In vendar je tudi ta doba svobode polna pojavov, ki pričajo o tem, kako skuša človek gospodarsko izkoriščati sočloveka. V tej veliki svobodi so se zopet pojavili močnejši in sicer gospodarsko močnejši, ki skušajo gospodarsko slabejšega sebi podvreči, zasužnjiti, podjarmiti. To se je kmalu pokazalo na neštetih slučajih: Delavec je iskal dela, a podjetnik ga je hotel zaposliti čim najceneje — v kolikor večji stiski je bil delavec, tem nepovoljnejše pogoje je moral sprejeti-Kmetovalec je pri prodajanju svojih pridelkov bil navezan na trgovca; čim bolj je bil kmetovalec prisiljen prodajati, ker je potreboval denar, tem bolj ga je trgovec pri ceni pritisnil. Konzument, ki je rabil razne predmete za svojo prehrano ali za svoje delo, ie bil odvisen od lastnika predmetov; lastnik # izkoriščal vse mogoče okolnosti, samo da bi dosegel od konzumenta čim največjo cen0-In še celo vrsto podobnih slučajev bi se dah’ navesti v dokaz, da je gospodarsko močntt51 v dobi osebne svobode sflcušal gospodarsko slabejšega izkoriščati. Kakor « de izkoriščanj uprl v dobi sužeiu stva in v dobi tlačanstva, tako se je uprl tu ^ v dobi takozvane svobode čkVveka. V f**’' nerii lahko rečemo, da imamo v lej dobi dve vrsti upora: fina vrsta je OZIia/Lj, z besedo revolucija, torej krvavi upor izko Ščanih proti izkoriščevalcem; druga vrsta pa je označena z besedo zadruga, to je z vstvar-jajočim gospodarskim delom, ki pa je organizirano tako, da izkoriščevalca izloča. Na mesta, kjer je stal izkoriščevalec, se postavi zadruga kot združenje izkoriščanih. Na mesto trgovca stopi nakupna zadruga kot združenje izkoriščanih konzumentov, ali prodajna zadruga kot združenje izkoriščanih producentov — mesto fabrikanta stopi produktivna zadruga kot združenje vseh v fabriki zaposlenih in od fabrikanta izkoriščanih delavcev; na mesto hiš. posestnika stopi zadruga najemnikov; na mesto lastnika mlatilnice, ki stroj za čim višjo ceno posojuje kmetom, stopi zadruga kmetov kot strojna zadruga itd. Polno takih primerov bi se dalo navesti, a jedro je povsod isto. Kjerkoli se v modernem takozvanom svobodnem gospodarskem življenju pojavi gospodarsko izkoriščanje sočloveka, povsod se izkoriščani združijo v zadruge z namenom, da bi te zadruge izločile izkoriščevalca. Zadruga po vsem tem ni nič drugega kot bojno sredstvo proti gospodarskemu izkoriščanju ljudi. Ima to veliko prednost, da more Pri pravilnem funkcijoniranju izkoriščevalca temeljito izločiti, nadalje ima pa tudi to prednost, da vstvarja delo in nove vrednosti, a Dokončuje le slabe strani — izkoriščevalca smatram za slabega — med tem ko n. pr. revolucija pokončuje vse vprek, slabo in dobro. Zadruga pomeni v boju gospodarsko izkoriščanih na vsak način, silen napredek, kar narodi priznavajo, kakor dokazujejo stalno naraščajoče številke, ki govore o uspehih zadrug. Osnova zadružništva je torej boj proti gospodarskemu izkoriščanju sočloveka. Našim rodbinam priporočamo ^Kolinsko cikorijo, okusen in izdaten pridatek h kavi Uradniški kreditni zakon. Ivan Rostan. Gosp. Vlad. Vuiinović, inšpektor min. soc. politike in upravnik »Saveza Nabavliačkih Zadruga« V 'Beogradu je v številki 136. od 15. maja 192(7 *£imavničkega Glasnika« zaključil serijo svojih kritičnih izvajanj, s katerimi je podal svoje mne-nie o mojem znanem poročilu v »Našem Glasu« jji- 3. od 31. januarja 1927, ki se tiče Uradniškega kreditnega zakona. Kot avtor imenovanega poročila se čutim počaščenega, da je o stvari podal svojo oceno stro-kovnjak in odlični uradniški publicist, čutim se tudi dolžnega, da njegovim izvajanjem dodam ekoHko replike. Gosp. Vuiinović je mojo zamisel o Uradnem 1 reditnem zakonu čisto pravilno ocenil. V temelj-h vprašanjih sva si edina. Če se pa v gotovih tankostih me strinjava, sem temu kriv le jaz, er moje poročilo mestoma res ni dovolj jasno 1,1 konkretno. Tako nejasnost sem n. pr. zagrešil v onem od-j^ku, ki se tiče organizacije tostvarnfh krcdit-T Tam sem med drugim dcial: »‘Prav j ‘ tega se z izvrševanjem tega zakona pover- bodo uprav me bo smelo centralizirati, marveč , - morale te uprave biti porazdeljene po po- rajinah, oziroma po oblastvih.« ^Tp sem se bij slabo Izrazil. Priznam, da naj-pod vtisom slabih izkustev. Mislil sem pri , m. «a neupravičeno in neraolionaltio zbiranje. Pičen je ati centraliziranje v premnogih "^nereb od plač državnih nameščencev prtdrZa-odtegljajev v državnih blagajnah, odnosno na °manjkljvost uredb, ki naj bi preprečavale, da m se taki odtegljaji svojemu namenu od tez ali, ®sto da bi se zaposlovali v korist ornih svrh, za so bili namenjeni. . Vzemimo primer o »Uredbi o nabav Uabuh *a-rugab«. Po členu 70. dtirame uredbe mora dr» .klajiajna (zakaj singular?! vsote pod 2) 'v (dotične odtegljaje) koncem vsakega me- seca izročiti blagajni Zveze: te vsote preidejo končno v last Zveze. Dejansko pa so se na podstavi odločbe gene-Talne direkcije drž. računovodstva DR br. 180.441/ 1920 vsi odbitki, ki so se odtegovali uradnikom od mjihovih prejemkov za račun nabavliamih zadrug, polagali,- oziroma preodkazovali najbližji podružnici Narodne banke v korist računa ministrstva financ. Le tako je mogoče, da se ogromna vsota ca. 60 milijonov dinarjev Savezu nabav-Ijalnih zadrug še do dones mi odvedla. Če sem torej v emi svojih resolucij zahteval, naj se naše slanovske organizacije zavzamejo za to, da se tisti denar odvede svojemu pravemu namenu, ne smemo te enuncijaoije razumeti kot vmešavanje v avtonomijo Saveza, marveč jo moramo smatrati bolj za kritiko 'interesovane javnosti, ki je upravičena vedeti, kako se upravljajo naši denarji. Še en primer. Na podstavi uredbe Dr broj 99.000/1936 iste generalne direkcije so se državnim nameščencem zmanjšale osebne dra.ginjske doklade, češ da se bodo ti odbitki uporabili za pomoč poplavljencem ob priliki znane lansko-jesenske katastrofe. Toda naša javnost še danes ni prepričana o tem, da bi se biia doslej le ena para od teh naših odtegljajev v resnici izročila kakemu poplavljencu. To sem bil moral povedati zavolio tega, da bi se pravilno tolmačil eventualni odpor "od strani državnih nameščencev, če bomo že enkrat prišli tako daleč, da bo dobil Uradniški kreditni zakon konkretnejšo obliko. Odpora ne bi bilo toliko zavoljo odtegljajev samih, kolikor zavoljo negotovosti, ali se bo denar tudi res izročil v dotiranje kreditnih ustanov v smislu nameravanega Uradniškega kreditnega zakona, t. j. v korist državnih nameščencev. Samoposebi se umeje, da mora voditi tako ve-levažno in obširno kreditno organizacijo neka centrala. Po mojem naj bi bila taka centrala v Beogradu, imela Pa naj bi tudi svoje podružnice po vseh večjih mestih države, kakor v Zagrebu, Ljubljani, Subotici, Splitu, Sarajevu, Nišu, Skoplju i. t. d., skratka povsod tam, kjer so sedeži podružnic Narodne banke ali Poštne hranilnice, pri katerih naj bi imela beograjska entrala svoj giro, oziroma Clearingkonto. Prav tako bi morale imeti tam svoje konte tudi dotične kreditne .zadruge. Vse odtegljaje v korist kreditnih zadrug bi morali državni uradi ali organi (izplačujoče blagajne) redno odvajati najbližjim podružnicam Narodne banke ali Poštne hranilnice na račun entrale urad. kred. zdrug v Beogradu. Državni uradi in omenjene podružnice pa bi morali poročati glavni blagajni te centrale o vsaki Izročeni vsoti. (Nadaljevanje sledi.) Vestnik. Važno za vsakega našega naročnika ie, da prebere opozorilo uprave v zadnji številki pogleda, če in kak znesek ima označen kot dolg na naročnini poleg naslova ter istega nemudoma .nakaže po položnici s tekočo naročnino vred. Ne zbirajte naših položnic, marveč izpolnite jih in vporabite v namen1, v katerega so poslane. Uprava. Uradniški kreditni zakon. Ker smo že objavili misli im pomisleke g. Vojnoviča, ravnatelja Saveza nabavljalnih zadrug, ki jih je razplel o zamišljenemu kreditnemu zakonu g. Rostana, je he-obhodno potrebno, da predložimo našim pt. bralcem tudi repliko g. Rostana, ki jo ie objavil v »Cin. Glasniku«. Vsekako je meobhodno potrebno, da posvetimo temu aktualnemu vprašanju vso pažnjo. Misli se križajo, hodijo roko v roki, naposled se bode, upajmo, vendar le izkristaliziral lik, morda v klealnejši formi kot si mislimo. Škoda le, da ne prime tudi kdo iz naših ožjih vrst za pero, da bi povedal svoje misli o tem problemu. Na razpotju? Gospod Košačan! Strinjamo se z Vašim izvajanjem popolnomal Mislimo, da je z Vami vse uradništvo razen nekaterih malodušmežev in koristolovcev ter onih neorganiziranih. M so vredni, da se itti zaznamuje kot izdajice uradniškega stanu. Poudarjam samo eno: NTkakeii cincanja In omahovanja! N* stati a* razpotju, »«pak takoj naprej! Odločno in naravnost naprej po začrtani peti! Ne poshsšajte fcrtvih prerokov in časopisja, ki bo pričalo javskati. Nič odlašati, ampak takoi naj se prične energična akcija za politično osamosvojitev državnih nameščencev. Le v enotni organizaciji in krepki osamosvojitvi je spas našega stanu, to čutimo vsi zavedni državni nameščenci! Žorže. Društvo javnih nameščencev in upokojencev v Konjicah obvešča tem potom svoje člane, da je k že znanim ugodnostim doseglo za svoje člane še Sledeče olajšave: 1.) Koncesionirani zobni tehnik Milan Perhavec v Konjicah daje 20% popusta na minimalno tarifo in prejema plačilo tudi na obroke po dogovoru. 2.) Občina Konjice - trg je dovolila za občinsko kopališče znižane cene: 1.50 Din za dnevne, 35 Din pa za sezijske vstopnice. Navedene olajšave veljajo za društvene člane in njihove družinske člane. Skupščina Saveza drž. namestenika za B. in H. v Sarajevu. Ta zveza, ki je od prvega dneva včlanjena v Glavnem Savezu, 'je imela dne 22. marca svojo glavno skupščino za leto 1926, na kateri so bila izpremenjena pravila. Sprejeta resolucija obsega 9 točk ter se v glavnem sklada z resolucijo G. S. s skupščine v Zagrebu. Izvoljen je sledeči odbor: predsednik Milan Cukovič, gimnazijski ravnatelj, tajnik Pero Miloševič, šef računskega urada policijskega ravnateljstva, blagajnik Spiro Stanišić, davčni uradnik, delegat neorganiziranih članov Ljuba Draškovič, cestni nadzornik, tajnikov namestnik Jovo Vuleta. uradnik zemljiške knjige, blagajnikov namestnik Jovo Bosiljčeč, davčni uradnik. Nadzorstvo: Dordje Krstič, sodnik, Mata Palandžič, ravnatelj trgovske akademije, Milenko Koprivica. profesor, Vlkgota Grčbač, ravnatelj pomožnega urada, dr. Avram 'Varče, sodnik, Miloš Grgič, sodnik, in Andrija Zivkovič, sluga. V odbor vstopijo po pravilih še delegati preatheznih strokovnih organizacij ter se izmed teh izvolita še dva podpredsednika. — Na prvi seji z dne 1. aprila je bil izvoljen za novega podpredsednika Jusuf Bf. Midžič, vrhovni šerijatski sodnik, za drugega podpredsednika Ilija Praštalo, upravitelj davčnega urada v p. Pred vstopom francoskih uradniških sindikatov v Glavno delavsko zvezo. V francoski uradniški zvezi se intenzivno vrše priprave za združitev Zveze z Glavno delavsko zvezo z oirom na sklep zadnjega uradniškega kongresa, ki se je vršil v Parizu. Ta sklep ni bil soglasen ter izgleda, da bo to dejstvo znatno vplivalo na njega izvršitev. Obstojata namreč dve delavski zvezi. Ena je obdržala staro delavsko sindikalno orijentacijo, druga pa ie v intimni zvezi s komunistično stranko. Uradniki so sklenili pristopiti k prvi, seveda s tem sklepom pa zopet niso zadovoljni ekstremisti, katerih politična načela se skladalo z ideologijo druge delavske zveze. Čeprav so ti drugi v manjšini, predstavlja ta pojav vendar nepriliko v delu francoskih uradniških organizacij, ki mote dati kot rezultat razdvojitev uradniške zveze na ta način, da bi ena frakcija pristopila eni, druga pa drugi delavski zvezi, Ta razcepitev bi urad-ništvu brezdvomno več škodila kot pa koristila. To bi kompromitralo sam cilj, h kateremu se je težilo s sklepom o združitvi z delavskimi organizacijami. Namesto okrepitve bi bilo uradniško gibanje oslabljeno, če ne onemogočeno doseči uspehe v boju za uradniške pravice. Sicer pa kažejo uradniki veliko odločnost v boiu za zboljšanje svojega materijalnega položaja. Proti sedanji vladi nastopajo javno. V vsaki številki zveznega uradniškega organa »La Tribune du fbnetionnaire« objavljajo vedno težje življen-ske pogoje v zvezi z zboljšanjem finančnega položaja v Franciji, kar dokazujejo s podatki o gibanju cen posameznih življenskih potrebščin. Iz teh podatkov se vkM, da so cene, izvzemši industrijske predmete, na isti višini kot pri nas z ozirom na kurz francoskega franka. Plače niso nič boljše kot pri nas, ako niso Še slabše. V ma-terijalnem pogledu so Francozi v istem položaju kot mi. Samo moralni položaj njihovih uradnikov je neprimerno boljši od našega. Ne majhna zasluga za to pripada ravno njihovim močnim organizacijam. p. Državni nameščenci v drugih državah. V »Vestniku« smo pričeli objavljati tudi pokrete državnih nameščencev v inozemstvu. Vse te vesti posnemamo deloma iz »Činoviiiškega Glasnika«, ki je postni poslednje čase pregleden In dobro upravljan Mst. ki nudi obilo tnforrrtatfvnega gradiva. h Franclje. Na svojem podedujem kongresu Zveze uradniških sindikatov je odtočeno, da pristopi ta Zveza k Glavni delavski zveze. Pristop k tej Zvezi otežujejo izvestne formalnosti. Po statutu Delavske zveze smejo pristopiti samo de- Stran 4. NAS GLAS Štev. j 9. lavci, industrijske Zveze, a samo do ena Zveza za vsako vrsto ali stroko industrije: uradništvo, oziroma Zveza uradniških sindikatov oa obstoji iz vseh mogočih strok. Vendar pa je administrativna komisija pri delavski Zvezi načeloma sklenila, da sprejme v svojo sredo tudi Zvezo prijavljenih uradniških sindikatov. Obvezen ta sklep ni, kajti definitivno bo sklepal o sprejetju šele glavni kongres, ki se bo vršil v juliju 1927; tedaj se bodo določile tudi ostale formalne podrobnosti o pristopu. Do te ratifikacije se namerava ustanoviti pod vodstvom Delavske zveze nekakšen kartel organizacij državnih nameščencev. Do kongresa v juliju morajo vse organizacije proučiti formalnosti, ki so zvezane z združitvijo v delavski Zvezi in izjaviti svoje mišljenje o sklepu kongresa. Iz Ceho - Slovaške. Čeboslovaška vlada je publicirala pred kratkim interesantno knjigo, ki vsebuje »zakone, s katerimi so regulirane plače in nagrade državnih nameščencev«. V tej knjigi niso raztolmačeni prejemki državnih uslužbencev samo Čeho - 'Slovaške (stran 131 do 165), ampak tudi prejemki uslužbencev v Franciji, Avstriji, Nemčiji, Švici, iBelgiji, Italiji, Poljski, Jugoslaviji, Bolgariji, Španiji, Angleški, Danski in v severnih ameriških Zedinjenih državah. — Francoski uradniški organ misli, da se zrcali v tej publikaciji težnja vlade, ki gre za tem, naj bi vse države vstvarile analogen sistem uradniških plač. Nemška uradniška glasila komentirajo to očividno tendenco s takim-le komentarjem: »Razume se, da ne bodo vlade zagrabile za najugodnejši način reguliranja uradniških plač, pač pa se bodo vzgledovale po najneugodnejšem načinu.« — Zato smatrajo Nemci, da ie potrebna skupna organizacija na 'mednarodni podlagi, da bode boj mednarodnih organiziranih napadov na njihovo eksistenco uspešnejši. Iz Avstrije. (Sporazum med vlado in nameščenci.) Med avstrijsko vlado in med uradniškim sindikatom je sklenjena začasna pogodba. Na.i-nižja plača je doočena s 162.50 šilinga mesečno kot povišica 12.5 za vsakih sto od vse plače. Začasna pogodba se imenuje vsled tega. ker so pristali nameščenci nanjo samo zavolio trenotnih finančnih težkoč, v katerih je republika; kajti svoje zahteve nameravajo ponoviti tako':, čim se pojavi ugodnejši moment. »Der Bund« piše povodom tega pakta: Doseženi rezultat nas zado-; voljuje samo deloma. Uspeli smo, ker smo za-; grozili z najhujšim sredstvom in pritiskom na I vlado: s štrajkom vseh uradnikov in uslužbencev I v državi. Na ta način je podan odgovor na vpra-! Sanje: Ali bi štrajk pripomogel k znatnemu poboljšanju v prestopku, ki ga je zakrivila vlada? Da bo mogoče objetkivno preceniti doseženo poboljšanje, ki ga je vsekako smatrati za nov korak naprej v čin ovni škem pokretu iz ieseni 1925., se je treba najprej ' spomniti, kaj smo zahtevali pred dve mi leti in kaj smo efektivno pridobili v minulem letu. — List zaključuje, ko ie navedel ves historijat borbe: Pokret za izboljšanjem naših prejemkov, ki je sedaj zaključen, še ni rešil j problema; je pač samo ena mnogih etap na poti , do zadovoljujočega rešenja uradniškega vpra-I Sanja. Tako vlada kakor nameščenci morajo računati s tem, da prične borba znova, kakor hitro se ponudi ugodnejša prilika, da dosežemo to, kar nam gre. Švica. Kakor znano, je združeno švicarsko j uradništvo v sindikatih. Da bi se organizacije iz-I pop o Inile in poglobile, je vodstvo sindikata pro-i glasilo vse proste nedelje za dneve, na katerih j se vrši propagandno delo za organizaciie. Te ne-; delje imenujejo »nedelje za novačenje« novih čla-; nov. Kakor javlja Zvczino glasilo »Der öffentliche Bund«, je pristopilo k Zvezi samo v eni nedelji 54 novih članov v Ženevi, 17 v Baselu. 49 v Zii-j richu, 9 v Losa ni itd. Osobito zimsko sezono so ; izrabili v propagnadne svrhe. Mnogobrojni shodi j so pripomogli k ojačen ju sindikalnega pokreta, ki j je zavzel že vse plasti državnih nameščencev. In Anglije. Vlada Velike Britanije zasleduje v , poslednjem času neko smer, ki ni prav nič v skla-’ du s toliko hvalisano angleško širokogrudnostjo; j kajti vlastodržci žele, da se vzame državnim na-j meščencem pravica do vstopa v delavske in I politične organizacije. Povodom te namere so '• osnovali naši drugovi specijalen obrambni komite, v katerem je zastopanih dosedai enajst strokov-i n ih Zvez. Med Zvezami je najmočnejša Zveza poštnih uradnikov in Zveza splošnih nameščen-I cev. — Ta komite je izdelal poseben načrt, ki predvideva grupiranje posameznih organizacij z ■ namenom, da nastopi po potrebi proti vladni ak- ciji. Znaki kažejo, da nastane oster spopad med vlado in med njenimi uslužbenci. L/. Združenih držav ameriških. Vrhovno sodišče (Supreme Cour) Združenih držav je odločilo na seji od 25. oktobra 1926 s 6 proti 3 glasovom, da ima predsednik republike edini še i nadalje pravico do odpuščanja uradništva, ki pripada- administrativni oblasti. Odlok, ki so z njim formulirane te pravice, obsega 50.000 točk. tako javlja francoska »Tribune du fonctionnaire«. Dne viličarji in penzija. Generalna direkcija državnega računovodstva sporoča pod DR br. 11.999/26 to-le: »Sa više strana stigli su upiti: da li ima lice, koje se nalazi kao dnevničar u dr-žavmoj službi, u smislu 51. 153, zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradjan-skoga reda od god. 1923, pravo na porodičnu penziju. Povodom ovih pitanja dala ie Centralna Komisija za izvršenje zakona o činovničima 1 ostalim državnim službenicima sledeče mišljenje: »S obzirom na to, što se u čl. 164, pod III. t. 4 zakona o činovničima govori o primanju državne službe kao razlogu za suspendivanje porodične penzije, a kod dnevničara, prema terminologiji zakonskoj, ne može biti govora o primanju državne službe, jer zakon, gdc govori o dnevni čarima, upotrebljava izraz: »primanje na rad u službi države« (čl. 2. i čl. 137.), lica, koja se kao dnevnlčari nalaze na radu u službi države, ne gube pravo na porodičnu penziju u smislu čl. 154, zak. o činovničima.« Za Tiskovni sklad »Našega Glasa« so darovali; Nabavljalna zadruga v Kočevju 100 Din, g. Josip Jaklič, Studenci - Maribor, 25 Dim. g. Anton Bezjak, Ljutomer, 20 Din, gg. Drago' Schmit, Trebnje, Miloš Štibler in Ivan Podboi v Ljubljani, po 10 Din, gg. Adolf Arko, Martin Majcen v Ljubljani, Drago Schmit v Trebnjem, J. Jekler v Gederovcih in Jakob Tominc v Kamniku, vsak po 5 Din. Najiskrenejša hvala vsem! — Uprava. Hektograpični aparati, zvitki, masa, hekto-grafični (rakovi vedno in najceneje v zalogi pri 4 LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Telefon 2980. Modna in športna trgovina za dame in gospode P. Magdič LJUBLJANA nasproti glavne pošte. Telefon int. 438. Cenejše kot pri razprodajah se dobi vsakovrstno manufakturno blago pri J.TRPIÜ, Maribor Glavni trg štev. 17. Obiščite novo urejeni oddelek za gospode Trpežno blago Najnižje cene Modna trgovina za dame in gospode A. Šinkovec D5Sl. K. Soss Liubjana, Mestni trg 18, 19. Kuoujfe domače izdelke: Pecivni prašek in vanlinl sladkor znamke „ÄDRIA“ L. Mikuš Ljubljane, Mestni trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se Izvršujejo točno In solidno Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana Veletrgovina kolonljalnega in špecerijskega blaga. Glavni založnik Ciril in Metodovih vžigalic Najnižje dnevne cene! Postrežba točna In solidna. Fran Iglič krojaški atelje _ LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 28 Izdeluje se za dame In gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke. fl 11 F. Sznntner, UuDljonn Šelenburgova ul. 1. Specijalna izdelovalnica obuval za bolne in občutljive noge in trgovina s čevlji po znatno znižan h cenah. Specijalna trgovina Motarskih Izdelkov priporoča tudi svojo veliko Izbiro spominskih Izdelkov, galanterijo In parfumerijo M. Mihelič Ljubljana, Šelenburgova uL Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje in krojače priporoča tvrdka A. Persche Ljubljana, Pred škofijo 21. Najboljši šivami stroji in kolesa znamk ‘Gritzner in fidler ter švicarski P1®", tilnl stroji .Dobi«” za rodbino, obn In industrijo Josip Petelin Ljubija«** Mfn Prttinem« n”1**:“ Pouk v teženju brezplačen. Večletna garand) Delavnica za popravila. Ut veliko Telefon 913 Na [ HAVMAMil Vam nudi naJsolidnejSi vir nakupa perila» opreme nevest» V« Sm ncmiaivilf novorojenčkov, perja In modnih potrebščin. Ljubljana t.c.-vv'" •ib i .•> '2YS AViv, ~ ■ ■ .-*tv Predtiskariia modernih ročnih del. Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljen« •v * v- 1 .vs>.".p5?nnc.', » -cm ese/ezir