ETO XLVIII. ŠT. 23 PTUJ, 15. JUNIJ 1995     CENA 99 T9LARJEV
JIRŠOVCI, JANEŽOVCI / PREVEČ VODE ZA
POTOK ROGOZNICA IN OBCESTNE JARKE
Icena nastale škode
mana v naslednjih dneh,
Močan dež je v torkovih popoldanskih urah povzročil precej
ibde na infrastrukturnih objektih in kmetijskih površinah v
občini Destrnik-Trnovska vas, predvsem v vaseh Jiršovci, Ja-
nežovci in Biš. Točno oceno nastale škode še ni znano, soj jo
bodo oškodovanci prijavljali do jutri v krajevnih pisarnah no
Destrniku in v Trnovski vosi.
Kot jc povedal svetovalec za
zaščito in reševanje pri obrambi
Pluj Jože Korban, je pomoč v
m^\enih vaseh stekla zelo hi-
iro, Med prvimi so pomagali
mk\ L Deslrnika, svoje delo
pase dobro opravili tudi delav-
ci Cestnega podjetja Ptuj. Prav
liso namreč zavarovali nekaj
poškodovanih odsekov cestišč
že v torkovih večernih urah in
delo nadaljevali naslednji dan.
Prav gotovo je bilo najhuje v
jJiršovcih, kjer jo voda poškodo-
^°5edo Franc Čuček in Jože Potočnik imata po močnem dežju škodo tu-
ostrog svojih hiš. Foto: Dušan Sterle
^'''a nekaj odsekov cestišč in
"^^cdila veliko škode na kmetij-
^'^'h površinah.
Prane Čuček iz Jiršovcev
povedal, da tako močnega
ne pomnijo vse od leta
Takrat so namreč nazad-
y'^n\c\\ vodo v hiši, vendar ta-
Jhudo le ni bilo. "Začelo seje
.^^'^g 17. ure in vse do dvain-
^^^jsetih ni prenehalo. Nad za-
jJ'Jom Gomile se utrgal oblak
^ '^'iialu za tem je bilo povsod
jj'^''^^o vode. Ta je prestopila tu-
''^'■cgovc potoka Rogoznica,
g ^ dolina Ricinje je bila mno-
f preozka za velike količine
He?*^: "hcestni jarki so bili kar
^.^^jkrat premajhni, med moč-
lalivom pa se ni videla no-
U«? cesta, "je povedal Franc
ij^^^' ki mu je voda pov-
yJ^^} precej  škode tudi  na
vj *^''Jskih površinah. Po njcgo-
(](j,^c^ni je popolnoma uničen
hektar kmetijskih povr-
i-Hj^-čan naliv pa mu je uničil
ter odnesel pre-
cej lesa. Brez vode ni bil tudi
kletni prostor, kjer so pred leti
še imeli potočni mlin, vendar jc
ta voda kmalu po močnem
dežju usahnila v zemljo.
Tudi bližnji sosed Jože Po-
točnik v sredo ni mogel verjeti,
da ima voda res takšno moč.
Uničila mu je namreč več kot
polovico kmetijskih površin;
najhuje bo na njivah, kjer je po-
sejana koruza, pesa in ječmen.
S teh površin je voda odnesla
zgornjo plast zemlje ter s hriba
prek cestišča nanesla kamenje
in mulj. Jože je povedal, da ima
uničenih osem do dest hektarjev
kmetijskih povšin in zato bo le-
tošnji pridelek prav skromen.
Delo na terenu je opravila tudi
komisija za oceno škode in med
drugim ugotovila, da so poleg va-
si Jiršovci in Janežovci utrpeli
škodo še v Trnovskem Vrhu, kjer
je ena družina ostala brez cestne
povezave s krajem najverjetneje
zaradi zemeljskega plazu. V ob-
čini Destrnik-Trnovska vas se je
sestala še samoiniciativna komi-
sija za elementarne nesreče ter se
seznanila z nastalo škodo, med
drugim pa se je tudi dogovorila,
da bo mogoče še 4jd konca tega
tedna nastalo škodo prijaviti v
krajevnih pisarnah na Destrniku
in v Trnovski vasi. Škodo na
cestiščih so do ponedeljka prija-
vili vaški odbori, iz skupne ocene
pa bo razvidno, koliko denarja bo
potrebnega za sanacijo poškodo-
vanih cestišč. ^ . , ,
Tatjana hAonorko
Delavcem Cestnega podjetja Ptuj je močan dež povzročil precej preglavic. Foto: Dušan sterle
BITI ČLOVEK DO ČLOVEKA ...
Dobra prireditev,
slab obisic
Dobrodelna prireditev pod
naslovom Biti človek do člove-
ka, ki je bila v petek, 9. junija,
v dvorani Srednješolskega cen-
tra v Ptuju, je bila po vsebini
zelo kvalitetna in dobro pri-
pravljena — žal pa ne tudi do-
bro obiskana. To je v pozdrav-
nem nagovoru ugotovila tudi
gostiteljica Zalika Obran,
predsednica območne organiza-
cije Rdečega križa Slovenije v
Ptuju. Tudi podžupan mestne
občine Ptuj Ervin Hojker je
poudaril, da gre za človeka, za
tistega ki mu nekaj manjka, ki
potrebuje prijazno roko in srce.
Toda teh src jc bilo v dvorani
resnično premalo, da bi odtehta-
la prizadevanja organizatorjev
in okoli 14 izvajalcev, med ka-
terimi so bila tudi vrhunska
imena slovenske estrade New
Swing Quartet, Darja Švajger in
Edvin Fliser, Sanja Mlinar, an-
sambla Ekart in Ptujskih 5, Mi-
ran Tetičkovič in celo gostja iz
sosednje Hrvaške Tereza Keso-
vija. V odmoru so izvedli še na-
gradno žrebanje vstopnic, ma-
nckenska skupina Eror iz Le-
narta pa je predstavila modno
revijo Metkinega doma iz Ptuja.
Skratka popolna in izredno
uspela večerna prireditev, ki ji
je zaradi napol prazne dvorane
manjkala le pika na i.
-OM
Med tistimi, ki so še posebej navdušili, je bila zagotovo večno mlada,
vedra in odlična pevka Tereza Kesovija. Foto: M. Ozmec
Dr. Janez Drnovšek
— gost radia Ptuj
Dr. Janez Drnovšek v studiu radia Ptuj; z njim se je pogovarjal odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar. Foto: M. Ozmec
Po osrednji proslavi ob 90-
letnici Perutnine Ptuj v petek, 9.
junija, je bil predsednik Vlade
Republike Slovenije dr. Janez
Drnovšek nekaj po 17. uri gost
radia Ptuj. O aktualnih političnih
in gospodarskih temah v domo-
vini in v svetu se je skoraj tri-
četrt ure z njim pogovarjal od-
govorni urednik Ludvik Kotar.
Zatem se je dr. Drnovšek ude-
ležil še strankarskega pogovo-
ra s člani in simpatizerji ptuj-
skega odbora Liberalne demo-
kracije Slovenije, ki je potekal
v gostišču Ribič. -OM
iz vsebine:
90-LETNICA PERUTNINE PTUJ: Desetletja izkušenj in preizkušenj stran 2
PRVEGA JULUA NOV OBRAZEC ZA RECEPTE: Lekarnarji so se uprli zavodu
stran 2
SVETOVNI TEK MIRU TUDI V PTUJU: En svet, en dom, en mir stran 3
LUTKOVNA SKUPINA LUTKA LUTKICA IZ PODLEHNIKA: Igrati moraš, kot da bi
bilo res stran 5
ZASEBNA GLASBENA ŠOLA NOCTURNO V DORNAVI: Študij v tujini - poučevan-
je doma stran 6
POGOVOR S PSIHIATRINJO DR. MARTINO TOMORI O VLOGI OČETA: "Oče,
potrebujem te'" stran 7
OBISKALI SMO BIOENERGETINJO GALINO IN MANUALNEGA TERAPEVTA
VLADIMIRJA: Roke. ki vračajo dobro počutje stran 12
FINALE POKALA MNZ PTUJ: Drava : Aluminij 1:3 stran 15
600 KILOMETROV Z MONOCIKLOM PO SLOVENIJI: "Vozniki pozor ■ tudi počasi
se daleč pride'" stran 15
NOVA POŠTA 62251 PTUJ: Pošta in telefonska (xntrala za desni breg stran 24
2» _ DOMA IN PO SM:1 1
15. JIMJ 1995 —
TEDIIii
PTUJ / OSREDNJA SLOVESNOST OB 90-LETNICI PERUTNINE
Desetletja izkušenj in preizkušenj
Devet desetletij razvoja Perutnine je vsekakor usodno poveza-
nih z dogajanjem na območju Ptuja in Slovenije. Iz začetne
trgovske dejavnosti je podjetje preraslo v gospodarskega veli-
kana evropskega in svetovnega formata s sedanjo uspešno
proizvodnjo in marketinško naravnanostjo. Letna prireja
piščančjega mesa dosega 24 tisoč ton, kar 90 odstotkov ga
vzredijo zadružniki.
Razvojne načrte vežejo na
vse večjo ponudbo gotovih iz-
delkov, ki jih potrebuje sodob-
no gospodinjstvo za hitro pri-
pravo hran*^. Letos bo proizvod-
nja finalnih izdelkov dosegla 9
tisoč ton, njihov cilj pa je pre-
delati polovico vsega piščančje-
ga mesa. Perutnina je po izgubi
jugoslovanskega trga v začetku
tega desetletja zašla v precejš-
njo krizo, a jo je premagala z
doslednim sanacijskim progra-
mom, ki je zahteval 36-odstotno
zmanjšanje obsega osnovne
proizvodnje in 27-odstotno
zmanjšanje števila zaposlenih.
Iz tega obdobja je izšla notranje
prenovljena, s šestimi profitni-
mi enotami in neposredno po-
drejenostjo devetčlanskemu vod-
stvu podjetja. Z novo marke-
tinško naravnanostjo so dosegli
odločilne uspehe na domačem
in tujih trgih. Danes uspešno iz-
važajo v Veliko Britanijo,
Švedsko, Italijo, Romunijo,
Nemčijo, Hrvatsko, Makedonijo
ter Bosno in Hercegovino. Med-
tem ko so leta 1985 izvozili za
milijon dolarjev manj kot uvo-
zili, je bi! lanski izvoz že za
skoraj polovico večji od uvoza.
S približevanjem Slovenije Ev-
ropski uniji si v Perutnini obe-
tajo še boljše izvozne čase, saj
bodo evropske države za naše
izdelke občutno zmanjšale za-
ščitne carine.
Osrednja slovesnost ob 90-
letnici Perutnine je bila v petek
popoldan na ptujskem gradu.
Poleg številnih gostov, med nji-
mi so bili ministri, državni se-
kretarji, tuji ambasadorji in po-
slovni partnerji, se je slovesno-
sti udeležil tudi predsednik slo-
venske vlade dr. Janez Dr-
novšek. V slavnostnem govoru
je poudaril pomen obletnice
podjetja, ki je uspešno prestalo
preizkušnje devetih desetletij,
ko so se izmenjale kar štiri dr-
žave. Uspešnost Perutnine je dr.
Drnovšek primerjal z uspeš-
nostjo Slovenije. "Ko bo Perut-
nina Slavila lOO-letnico," je po-
udaril, "bo imela mlada sloven-
ska država šele 14 let. Ker smo
v prvih štirih letih samostojno-
sti dosegli precejšnje uspehe,
lahko v naslednjih desetih na-
doknadimo trenutni zaostanek
za Evropo."
Predsednik podjetja dr. Ro-
man Glaser pa je poudaril, da
pomeni jubilej Perutnine 90-let-
no akumuliranje znanja in iz-
kušenj, pa tudi preizkušenj.
Prvih 40 let je minilo v znamen-
ju trgovanja, naslednjih sociali-
stičnih 50 let pa v znamenju
Dr. Janez Drnovšek: "Slovenija lahko v naslednjem desetletju dobiti
Evropo."
razvoja, ki ga je bolj ali manj
diktirala država in le delno trg.
Sedanjost in prihodnost Perutni-
ne je v visoki kakovosti izdel-
kov in sledenju trendom v Za-
hodni Evropi. Uspeh podjetja
na kakovostnem področju po-
trjujeta tudi prehrambeni verigi
McDonald's in Dairy Queen, ki
sta med slovenskimi proizvajal-
ci izbrala prav Perutnino kot ek-
skluzivnega dobavitelja. Slove-
snost trenutka v viteški dvorani
ptujskega gradu so obogatili
svetovno znani Trio Lorenz ter
igralca Zvezdana Mlakar in
Valler Dragan.
J. Bračič
Foto: L. Cajnko]
Predsednik Perutnine dr. Roman Glaser: "Imamo 90-letno tradicijo
akumuliranja znanja in izkušenj."
PTUJ / PROBLEM ODPUSTOV NAJTEŽJIH
BOLNIKOV IZ BOLNIŠNICE VSE VEČJI
Ko Si star, si sam...
Ko smo se prejšn i četrtek pogovarjali s predstojnikom interne-
ga oddelka ptujske bolnišnice specialistom gastroenterologom
dr. Ivom Sodo, je bilo na oddelku stacioniranih 76 bolnikov ali
štirje več od dovoljenega števila postelj. Skladno s pogodbo z
Zavodom za zdravstveno zavarovanje ima interni oddelek le
72 postelj - število postelj so morali znižati za 22, saj so jih
včasih imeli 94. Glede na potrebe, bi jih toliko tudi potrebovali.
Prejšnji ponedeljek so na pri-
mer imeli 21 sprejemov, v sredo
18. Dnevno povprečno odpusti-
jo petnajst pacientov, spreje-
mov pa je od 12 do 20. Glede
na število dovoljenih postelj bi
jih morali dokaj hitro diagnosti-
cirati in terapevtsko obdelati ter
odpuščati. Povprečna ležalna
doba na internem oddelku bi
glede na plan lahko bila 8,94
dni, v prvem tromesečju leta
1995 pa že presega 10,84 dni.
Pri 76 bolnikih prejšnji četrtek
jih je bilo ncpokrctnih kar 29.
Gre za najhujše bolnike, pretež-
no paciente z možgansko kapjo.
Po diagnostični obdelavi, kon-
siiltaciji ustreznih specialistov,
maksimalni terapiji, fizikalni tera-
piji z razgibavanjem in drugim po-
trebnim zdravljenjem so takšni pa-
cienti običajno po tritedenskem
bivanju v bolnišnici pripravljeni
za odpust. Tu pa se pojavijo
težave: svojci, ki so sicer bolnika
pripeljali v bolnišnico, se po tele-
fonu zanimali za zdravljenje, ga
obiskovali, naenkrat "izginejo".
Ponavadi se tudi ne oglasijo pri
oddelčnem zdravniku, da bi
vprašali, kako bo z njihovim svoj-
cem po odpustu iz bolnišnice, kam
bi ga dali, da bo zanj najbolje po-
skrbljeno. Ker so pacienti, ki so
pripravljeni na odpust, običajno
tudi brez obleke, jih iz bolnišnice
ne morejo odpustiti. Pred nekaj le-
ti se jim je primerilo, da so pa-
cienta poslali domov v pižami, kar
je imelo temu primeren odmev v
javnosti. Ker najtežji bolniki ne
morejo biti sami, otroci pa zanje v
večini nočejo ali ne morejo po-
skrbeti, prevzame vse breme za
takšnega bolnika bolnišnica oziro-
ma njena socialna služba, ki skuša
najti najboljšo rešitev v povezavi s
centrom za socialno delo in do-
mom upokojencev. V tem času se-
veda ti pacienti čakajo na
"rešitev" v bolnišnici. S tem se po
nepotrebnem podaljšuje ležalna
doba, pacienti, ki so pripravljeni
za odpust, pa po nepotrebnem za-
sedajo postelje, ki jih potrebujejo
za tiste, ki jih nujno potrebujejo,
oziroma tiste, ki so potrebni bol-
nišnične obdelave in terapije. Za-
radi tega negodujejo tisti, ki čaka-
jo na sprejem v bolnišnico.
Začaran krog, ki mu ni videti
izhoda. Tako se tudi dogaja, da na
internem oddelku včasih pacien-
tom, ki čakajo na sprejem, rečejo,
da "naj pripeljejo posteljo s seboj,
pa jih bodo sprejeli".
ustanova_
Dr. Ivo Soda ob tem poudar-
ja, da niso problem pacienti,
zanje poskrbijo glede na zahte-
ve sodobne medicine, ampak
svojci, ki nočejo poskrbeti za pri-
zadete bolnike, saj ti po hudih
stanjih, kot so možganske kapi
in drugo, ne morejo več živeti
sami. V bolnišnici poskrbijo za
potrdilo, da potrebujejo nego in
pomoč, pa vendar večina svoj-
cev ostane "gluhih". Najbolj
sveži primer je možakar, ki je po
tretji možganski kapi paraliziran
po desni strani, ne govori in je v
bistvu pri dveh otrocih ostal re-
vež, ker pač ne moreta poskrbeti
zanj. Problem je tudi, ker otroci
bivanje staršev v domu upoko-
jencev nočejo plačati. Najpogo-
stejši izgovori so, da naj
"plačajo" tisti, ki so prevzeli zem-
ljo in podobno. Hudo je, ker se
tudi ti ne oglasijo.
Kje pa bi vendarle lahko bil
izhod v takih primerih, če izlo-
čimo center za socialno delo in
dom upokojencev?
Dr. Lojze Arko, direktor
ptujske bolniš.iice, ga vidi v t.i.
socialnem programu. "V sploš-
ni bolnišnici dr. Jožeta Potrča
Ptuj načrtujemo novo dejav-
nost s socialnim programom, v
katerem bi oskrbeli bolnike, ki
potrebujejo stalen medicinski
nadzor, ne potrebujejo pa več
bolnišničnega zdravljenja. To
pa predvsem iz razloga, ker se
iz dneva v dan pojavljajo teža-
ve pri odpuščanju takšnih bol-
nikov iz bolnišnice bodisi v do-
mačo oskrbo z zdravniškim
nadzorom bodisi v organizira-
ne institucije za ostarele. Gle-
de na to, da niso potrebna za-
gonska vlaganja v objekt z vso
potrebno infrastrukturo in ker
bi bil ta program samoplač-
niški, je socialni program tudi
ekonomsko zanimiv."
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki ga je usta-
novil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja
Zavod za radijsko in časopisno dejavnost
fl40;0-TEDNIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor m
glavni vrednih), Ludvil( Kotar (odgovorni
urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgovor-
nega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo
Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija
Slodniak, Dušan Starte, Vida Topolovec m
Milena Zupanič (novinarji).
TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribanč.
PROPAGANDA: Oiiver Težak
telefon 776-207
Naslov: RADtO-TEDNIK, Raičeva 6.
62250 Ptuj. p.p. 95: telefon (062) 771-261,
779-371, 771-226: faks (062) 771-223.
Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tuji-
no 8.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor
Po mnenju Ministrstva za informiranje Re^
publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2|
1992 se šteje Tednik za izdelek informativ4
nega značaja iz 13. točke tarifne številke 3|
za katerega se plačuje davek od promeaf|
proizvodov po stopnji 5 odstotkov.        :|
PTUJ / V ZOBOZDRAVSTVU UPORABUAJO ENEGA PRVIH LASERJEV V SLOVENIJI
Laser je izziv
Fotona Iskro iz Ljubljane je izdelalo aparaturo, na kateri je la-
ser za čiščenje zobnega kamna in kirurški laser. V ptujskem zo-
bozdravstvu ga uporabljajo že četrti teden. Kot pravi vodjo or-
ganizacijske enote Zobozdravstvo v Zdravstvenem domu Ptuj
specialistka pedontologinjo dr. Jožica Reberc, je laser v zoboz-
dravstvu izziv.
Slovensko zobozdravstvo ga še
ne uporablja, veliko pa se uporab-
lja v Nemčiji, Avstriji in drugih
evropskih državah. Izkušnje so
dobre, celo otroci pravijo, da jih
ne boli, ko jim zobozdravnik z la-
seijein očisti kariozne mase v zo-
bu. Potrebno znanje za delo s tem
aparatom sta si na posebnih uspo-
sabljanjih pridobili dr. Jožica Re-
berc in dr. Tanja Tantegel. Z njiin
sicer ne moreš delati vsega, je pa
po navedbah dr. Reberčeve zelo
priineren za čiščenje v dentino in
za manjše operacije v sluznici
ustne votline.
Nova aparatura stane 90 tisoč
neinških mark. Ptujsko zobozdrav-
stvo tega denarja nima, zato ga po
vsej verjetnosti ne bodo mogli ku-
piti, razen če jih bodo podprli do-
natorji.
Laser je v sodobni medicini ne-
pogrešljiv del, vse bolj pa si utira
pot tudi v zobozdravstvo. Ptujsko
zobozdravstvo uporablja enega pr-
vih laserjev v slovenskem zoboz-
dravstvu, drugega iinajo v uporabi
na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer je
tudi stomatološki oddelek. Njiho-
ve nekajtedenske izkušnje so po-
dobne ptujskim. Laser je priklju-
čen na zrak, vodo in elektriko, na-
stavitev je računalniška.
Laser, ki je sicer v začasni upo-
rabi, ni edina pridobitev v ptuj-
skem zobozdravstvu v zadnjem
času. Druga so prostori v pritličju,
kjer so po odhodu nekaterih zo-
bozdravnikov v zasebništvo uredi-
li prepotrebne prostore za potrebe
pljučnega dispanzerja in zoboz-
dravstva ter s tem omogočili .seli-
tev dejavnosti pljučnega dispan-
zerja iz Čučkove stavbe. Tretja
poinembna pridobitev je arnbulan-
ta za odstranjevanje zobnih oblog,
ki je namenjena predvsem odra-
slim pacientom. Obisk te ambu-
lante zobozdravniki zelo pripo-
ročajo, ker daje vsaj delno zagoto-
vilo, da bodo zobje tudi v starosti
ostali v ustih. Precej pa so v ptuj-
skem zobozdravstvu v zadnjein
času naredili pri obnovi opreme v
posaineznih zunanjih ambulantah.
MG
Dr. Jožica Reberc ob laserskem aparatu. Foto: OM
PRVEGA JULIJA NOV OBRAZEC ZA RECEPTE
Lekarnarji so se uprli zavodu
Prvega Julija letos naj h\ začel veljati nov receptni obrazec za predpisovanje in izdajanje
zdravil v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Novost je tudi, da zasebni
zdravniki, ki nimajo pogodbe z zavodom, in zdravniki, ki delajo v samoplačniških ambulantah
oziroma v zasebnih zdravstvenih podjetjih brez koncesije, ne bodo mogli več predpisovati zdra-
vil v breme obveznega zavarovanja. Inštitut za \arovanje zdravja pa Je izdal tudi poseben re-
ceptni obrazec, s katerim bodo predpisovali zdravila, ki ne sodijo v obve/,nosti Zavoda za
zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Nov receptni obrazec naj bi bil enostavnejši za
izpolnjevanje, lekarniška stroka pa meni drugače.
Na skupščini lekarniške zbornice Slovenije
prejšnji petek so sklenili, da bodo soglasno za-
vrnili navodila zavoda, saj novi obrazec zahteva
dodatno administriranje. Pri njegovem nastajanju
lekarniška stroka ni sodelovala, trdijo lekarnarji.
Medtem so lekarnarji od zavarovalnice že dvakrat
prejeli navodila o uvedbi novega receptnega
obrazca, glede na svoj sklep o njegovi zavrnitvi
pa še nobenega odgovora od zavarovalnice.
MG
BOSNA IN HI RCECn
VINA:   Na   Igmaii je
okrepitev prispelo     fra^;.^
skih vojakov s šestimi |2fj
miliinelrskimi minomcii. g'
sanski Srbi so izpusijij ||
zajetih vojakov miro\nj|^^|,
vsaj toliko pa jih se /adrž^j^;
jo. Z minomeli še /iiicraj
streljujejo sarajevska prim^'
stna naselja. Pcuajanja
Srbi in Uniiniloijcni na p'
lah so obrodila sadove, saj
se proti v/hoiiiiini ohniočje-v
Bosne napotili irijc konvo:
ZN s hrano za vojake Linpr^
forja. S hitro akcijo hclikop,
tcrjev in marincev je Anie
ričanom uspelo najii iii rcšji
pilota lovskega letala F-i^
ki jc bil sestreljen prejšnji
dcn. 45-letni Šved CarI Bild
bo v mednarodnih pogajal
skih vrstah zamenjal lord
Ovna.
* *
LUXEMIJOL'RG: Na red
nem dvodnevnem sestanki
so se sestali zunanji ministr
Tivropske unije. Posvetili
se predvsem pripravam n;
evropski vrh konec mesecai
Cannesu in razmeram na ob
močju nekdanje Jugoslavije
govorili pa so tudi o pri
družcncm članstvu Sloveniji;
RUSI.JA: Po treh letih pc
gajanj med Rusijo in Ukraji
no sla predsednika Jelcin i
Kučma v Sočiju podpisal
zgodovinski sporazum
črnomorskem ladjevju, na
pomembnejšem podedov;
nem delu vojske nekdanj
SZ. Razdelili so ga na pok
vico, glavno oporišče ruskf
ga ladjevja pa bo v krimsker
(ukrajinskem) Sevastopolu.
EGIPT: V Kairu sta se:
pobudo ameriškega zunai.v
ga ministra Christopherjas-
stala izraelski premier Rab:
ter egiptovski predscdn;'
Mubarak. Povod je napcios
v odnosih med državama, I
jo Mubarak ocenjuje le ki
občasno iti jo je potrebno o(
pravljaii po diplomatski po
s podobnimi srečanji, koti
bilo zadnje.
FRANCIJA: V Parizu,
potekala tridnevna konfere;
ca o gospodarskem razvo.
Balkana in JV Evrope. Ek'
nomisti vseh bivših jugosl'
vanskih republik, Albanije
Bolgarije so se zavzeli za 1
beralizacijo trgovine, skupi
projekte na področju infr
strukture, vzpostavljanje I
nančnih mehanizmov in i
stitucij ter druge oblik povcz
vanja in sodelovanja, niso i
podali konkretnih predlogov.
:i(: :^
HRVAŠKA/SLOVENI
JA: "Sporni Trdinov vrli
dokazano na Hrvaškem," ■
po primerjavi hrvaških
slovenskih katastrskih knj
ugotovili v Zagrebu. Za
upajo, da bo slovenska vc
ska do konca junija izroči
vojaški objekt na Trdinove
vrhu hrvaški obmejni vojsk'
*r *
AVSTRIJA; Tako ^
Švedi so po šestih mcscc
članstva tudi Avstrijci ra»
čarani nad vstopom v Evro
sko unijo. Po javnomnenj^
raziskavi se hi /anjo pono
no odločili le d\c pelini Iju'
Kanclerju in ministrom 1
očitajo, da so pred referenc'
mom preveč obljubljali.
* -* *
RUSIJA: V sahalin.skc
mestu Ncftegorsk, ki i-^
potres devete stopnje 2S. 'i'
ja porušil do tal, so kon*-"'
reševalno akcijo. Potres
uradno zahteval 184! /rt'^
od tega 268 otrok.      ^
Pripravil- ^

!5. JUNIJ 1995
POROČAMO, KOMKM IRAMO — 3
druga posluka dohodninskih odlcxb
v ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke so pred dne-
• prejeli drugo pošiljko dohodninskih odločb. V njej je 9175 odločb,
I-    jih te dni že pričeli pošiljati zavezancem. Med njimi jih je največ
^'vračili, doplačil je 1795.
_     nova^^
Ker sta bila dosedanja svetnika v mestnem svetu Ervin Hojker in Ivan
jurkovič imenovana za podžupana v mestni občini Ptuj, ju bosta v me-
šincui svetu nadomestila strankarska kolega: Ervina Hojkerja iz stranke
2clcnih dr. Rajko Brglez, Ivana Jurkoviča iz Slovenskih krščanskih de-
,iiokiatov pa Stanislav Kosi. Bodoča svetnika sta podala pisni izjavi, da
želita opravljati funkcijo člana mestnega sveta v času, ko le-te ne moreta
opravljati člana mestnega sveta, ki sta bila imenovana za podžupana me-
stnega sveta. Občinska volilna komisija je predlagala mestnemu svetu, da
g novih članih odloča skladno s sprejetim statutom.
_šrečanj^^
v mariborski bolnišnici bo danes srečanje z novinarji, na katerem \
(,odo predstavili novo opremo bolnišnice in projekte za obnovo neka- j
h-rih oddelkov. Z novinarji se bodo pogovarjali direktor bolnišnice dr. |
gudi Turk, pomočnik direktorja za finančne zadeve Marjan Javornik j
ju pomočnik direktorja za investicije Edvard Žak.
v soboto ob 10. uri se bo na prostoru med Lackovo ulico in Novim i
trsom pričela zabavno-modna prireditev, ki jo pripravlja Emona-Mer- i
kur. Na njej bo ansambel Čudežna polja predstavil svojo novo kaseto, i
nianckenska skupina Pavline Maurin pa bo prikazala modo za letos, ki
jo ponujajo v prodajalnah Emone-Merkurja Ptuj. Prireditev bo oboga-
tila sobotni dopoldanski utrip v mestnem jedru.
__zborT^ov^^
Po novem obrtnem zakonu so zasebni trgovci, če imajo samo trgovi-
no, prostovoljni člani območne obrtne zbornice. V ptujsko se jih je i
vključilo 70 in imajo tudi svojo sekcijo. Med osrednje naloge so si za- i
pisali izobraževanje članstva, zaposlovanje, vprašanje najemnin in ;
reševanje problemov nelojalne konkurence. Naloge za zdaj ostajajo na i
papirju, ker kljub velikim problemom, s katerimi se srečujejo, ne naj- i
dejo časa za delovna srečanja.
_broluraobrdesetljtnici
Mariborsko društvo nekadilcev, ki ima 3.100 članov, je ob desetlet-
nici delovanja izdalo lično brošuro, v kateri predstavlja najpomem-
bnejše dogodke tega obdobja. Ustanovljeno je bilo z namenoin zaščiti-
li nekadilce, z vzgojno-izobraževalnim delom zlasti ndadim preprečiti
kajenje, kadilce pa v čim večjem številu odvaditi te razvade. Po neka-
jletnih težavah s prostori so jih v začetku letošnje pomladi le dobili v
zgradbi pljučnega dispanzerja.
___
I Pri Območni obrtni zbornici Ptuj so pričeli zbirati prijave za sodelo-
ra/ije na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo od 8. do 17. sep-
tembra. Sprejemali jih bodo do 25. junija.
i_vjoSotonT^ j
i  To soboto si bomo na ptujskem televizijskem kanalu lahko ogledali
: glasbeno oddajo z naslovom "Ročk koncert". Ponovitev bo v nedeljo.
Pripravila: MG
SVETOVNI TEK MIRU TUDI V PTUJU
En svet, en dom, en mir
V prejšnji številki Tednika smo pisali o Svetovnem teku miru, ki
med 31. majem in 13. junijem poteka tudi po Sloveniji. Na poti
iz Celja se je simbolna plamenica miru, ki so jo nosili mladi lju-
bitelji teka, v Ptuju prvič ustavilo minulo soboto.
S plamenica miru med tekom po ptujskem stadionu.
Prizor na ptujskem stadio-
nu, kjer je zaključila svojo
pot, je bil zaradi velikega
števila gledalcev, ki so v tem
času prisostvovali pokalne-
mu nogometnemu finalu med
NK Dravo in NK Aluminijem,
še lepši. Med polčasoma je
skupina tekačev pretekla še
zadnji krog, občinstvo pa jo
je navdušeno pozdravilo.
Med tekači je bil tudi Cha-
nakya Jakovic iz New Yor-
ka, ki je pred tekom v Slove-
niji že nekaj tednov spremljal
Tek miru v bivših jugoslovan-
skih republikah. Tako se je
po prihodu v Milano najprej
udeležil Teka miru po Hrva-
ški, Makedoniji, ZR Jugoslaviji
ter na koncu po Sloveniji. V
krajšem pogovoru nam je po-
vedal, da namerava po vrnitvi
domov še nekaj časa teči po
Ameriki in se udeležiti zaključ-
ne slovesnosti Svetovnega te-
ka miru v New Yorku avgusta.
Sicer pa je gospod Jako-
vic po očetu Hrvat, po materi
pa Anglež. Sedemnajst let že
živi in dela v New Yorku.
Tam je tudi član Sri Chinmo-
yevega centra, ki je pobud-
nik ter idejni vodja Svetovne-
ga teka miru.
Plamenico miru je razen v
soboto bilo moč videti tudi v
ponedeljek popoldan, ko se
je na poti iz Varaždina usta-
vila pred ptujsko Mestno
hišo. Tja so jo prinesli člani
ptujskega kluba Maraton,
hkrati pa so ji osnovnošolci
pripravili svečan sprejem.
Na pot proti Mariboru in av-
strijskemu Gradcu jo je v na-
daljevanju ponesla uspešna
ptujska kegljalka Andreja
Razlag v spremstvu mladih
ptujskih športnikov.
Tekst in foto: DS
Nev/yorčan Cbanakya Jakovic:
"Ljudem sirom po svetu želimo
dati možnost dojeti pomen pleme-
niče, teka in miru. Vsi smo nam-
reč en svet, en dom in en mir!"
PTUJ / SEDMA SEJA SVETA MESTNE OBČINE
Odlok o proračunu
Osrednja točka dnevnega reda
današnje sedine seje sveta mestne
občine Ptuj je osnutek odloka o
proračunu občine v tem letu.
s^;upni prihodki znašajo
■■505.761.600 tolarjev. Kot je po-
sedal župan dr. Miroslav Luci, bo
"d tega šlo za obvezno porabo (za
financiranje zakonsko določenih
"^log) 1.225 inilijonov tolarjev,
^^etniki bodo torej lahko odločali
uporabi več kot ene inilijarde to-
'^dev, ki pa jih bo treba nameniti
^3 že začete investicije, saj jih je
'^^l^a dokončati oziroina imajo
p^i^dnost. To pa so investiciji v
l'^eh osnovnih šolah — Ljudski
in Hajdina, komunalna infra-
^'fijktura ob Osojnikovi ulici, na-
'pevanje gradnje socialnega blo-
I ^ ob Potrčevi, ureditev deponije
in nekateri drugi projekti, ki so
podprti z interesi nekaterih ob-
inočij zunaj samega inesta. Že
zdaj pa je jasno, da pri globalnih
investicijah sprememb ne bo, pri
vseh drugih pa so še možne glede
na pripombe posameznih odborov
pri svetu in poslanskih skupin, če
se bo svet zanje odločil.
Kakorkoli že, osnutek odloka
proračuna mestne občine Ptuj za le-
tos je znatno višji, kot so odgovorni
še do nedavnega trdili — le za 800
milijonov tolarjev je nižji od pro-
računa nekdanje ptujske občine. Pa
tudi sicer bodo seštevki vseh pro-
računov v novih občinah na ob-
močju bivše ptujske pokazali, da bo
v tem prostoru za skupne naloge v
letošnjem letu na voljo več javnih
sredstev kot doslej. MG
DESTRNIK-TRNOVSKA VAS
Odstopil predsednik občinskga sveta
v ponedeljek so se sestali svetniki občinskega sveta občine De-
'"trnik - Trnovska vas na tretji izredni seji. Obravnavali in sprejeli
"^^j bi proračun občine, vendar se je prej zataknilo pri sprejemu
dnevnega reda.
Svetniki, ki dajejo prednost statutu občine, so zahtevali dopolni-
j'^^' dnevnega reda z obravnavo in sprejemom statuta občine in izvo-
"^ijo nadzornega odbora. Župan občine Franc Pukšič pa je poudar-
ili; da če svetniki ne sprejmejo proračuna občine, bo občinski svet
^■"'v za zaustavitev vseh akcij v občini, in argumentiral, da če v
°^<^ini nimajo statuta, itnajo argument več za razdružitev. V razpra-
^' o dnevnein redu je bilo preveč različnih innenj, zato je predsed-
'^''^ občinskega sveta Ivan Lovrenčič, odstopil. Svoj odstop je argu-
"^cntiral: "Odstopain kot predsednik sveta in kot svetnik. Moj od-
^'"P je povezan z inoralno odgovornostjo. Vedno sem se zavzemal
^prcjein statuta, ki je pravna podlaga za delovanje občine."
Tako ostaja občina Destrnik-Trnovaka vas brez proračuna, brez
^'uta in brez predsednika občinskega sveta. Kako bo delovala y
P'''hodnje, ni potrebno posebej ugibati. Z.S.
LEKARNE PTUJ / priprave na gradnjo v majsperku
Za gradnjo in prostor
soglasja vseh občin
Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti iz leta
1992 zahteva izvedbo verifikacije vseh lekarniških enot v treh
letih. Rok poteče avgusta letos, do tega datuma pa morajo svo-
je enote verificirati tudi Lekarne Ptuj. S temi zahtevami so le-
karnarji pravočasno seznanili ustanoviteljico - bivšo občino Ptuj
in ta jim je za ureditev enot v Kidričevem in Majšperku izdala
pisno soglasje.
Do preobrazbe lokalne sa-
mouprave, ki je ustanoviteljske
pravice razdelile med vse no-
voustanovljene občine, jim je
uspelo obnoviti in preureditvi
enoto v Kidričevem, ne pa tudi
majšperške. Ne glede na to so
na organih upravljanja zavoda
sprejeli sklep, da lekarno ust-
rezno usposobijo, čakajo samo
še na ustanoviteljsko privolitev
oziroma potrditev, da velja že
omenjeno soglasje iz leta 1994.
Po strokovnem navodilu mini-
strstva za zdravstvo iz januarja
letos za izvajanje nalog občin
na področju zdravstvenega var-
stva naj občine ustanoviteljice
do ureditve oziroma razmejitve
ustanoviteljskih pristojnosti
med občinami do javnih zavo-
dov ne začenjajo investicij ozi-
roma naj ne povečujejo števila
zaposlenih v teh zavodih. Obe-
nem pa navodilo pravi, da mo-
rajo pri urejanju ustanovitel-
jskih pravic in obveznosti nove
občine zagotoviti, da zaradi or-
ganizacijskih, pravnih in last-
ninskih vprašanj ne bo ogrože-
no nadaljevanje zdravstvene de-
javnosti in oskrba prebivalstva
z ustrezno dostopnim in celovi-
tim programom zdravstvenega
varstva.
majImSaiekSa"
nima pogojev
za verifikacijo_
Za lekarniško enoto v Majš-
perku se ve, da ne izpolnjuje
zahteve pravilnika o pogojih za
opravljanje lekarniške dejavno-
sti glede na opremo in zlasti
prostore. Direktor ptujskih le-
karn Jože Gorenc je povedal,
da so ugotovili, da bi bila novo-
gradnja cenejša od preureditve
starih prostorov, ki so v lasti
majšperške tovarne. Obstoj le-
karne na majšperškem območju
z več kot pet tisoč prebivalci je
nesporen. Ker se rok za verifi-
kacijo lekarn neusmiljeno pri-
bližuje, so v javnem zavodu po-
spešili aktivnosti za pridobitev
soglasja od občin ustanoviteljic
za gradnjo nadomestne lekarne
in za iskanje prostora. S tem ne
bodo povečali obsega dejavno-
sti in ne števila zaposlenih, z
novogradnjo bodo le zadovoljili
zahteve pravilnika o pogojih za
opravljanje lekarniške dejavno-
sti v prostorskem pogledu in
glede na opremo, da ne bo
ogroženo nadaljevanje zdrav-
stvene dejavnosti in oskrba pre-
bivalstva z zdravili na že omen-
jenem območju. Doslej je lekar-
na dobila sklepe sedmih občin
na območju bivše ptujske ob-
čine, da se zemljišče v Skrbljah,
kjer je vknjižen kot lastnik up-
ravni organ Občina Ptuj, imet-
nik pravice uporabe pa zdrav-
stveni dom Ptuj, uporabi za no-
vogradnjo lekarne.
Kot sta povedala direktor le-
karne Jože Gorenc in pomočni-
ca za ekonomsko in splošno ka-
drovsko področje Darinka Pe-
tek, so se zadeve okrog tega
prostora sedaj tako zapletle, da
se ne ve, kdo je lastnik te parce-
le. Kot lastnik je sicer vknjižen
upravni organ Občine Ptuj,
imetnik pravice uporabe pa
zdravstveni dom Ptuj, zemljišče
pa je v denacionalizacijskem
postopku. Soglasje občin lekar-
ne potrebujejo za vlaganje na
omenjeni parceli, ne vedo pa,
ali bodo lahko gradili. Nobene-
ga zagotovila namreč ni, da bo
novo lekarno delal javni zavod
Lekarne Ptuj. Edino svet majš-
perške občine je to v svojem
sklepu posebej poudaril in zapi-
sal. Drugi sveti občin so spreje-
li le formalne sklepe o izrabi
parcele v k.o. Skrblje za novo-
gradnjo lekarne. MG
4 _ PO NAŠIH KRAJIH
15. JUNIJ 1995 — TEDHl
IZJAVA ZA JAVNOST
Na silo združena občina
Problemi, ki se pojavljajo v
občini Destrnik-Trnovska vas že od
prve seje občinseka sveta, imajo "iz-
virni greh" v zakonu o ustanovitvi
občin, kjer je zapisano, da občino
sestavljajo vse vasi treh krajevnih
skupnosti. Vse tri KS so na svojih
referendumih izglasovale zahteve po
samostojnih občinah, kar je zgodo-
vinsko gledano tudi utemeljeno. Vsi
tri KS so vložile ustavne spore za
samostojne obbčine. KS Dcstrnik je
vložila ustavni spor tudi zaradi se-
deža nove občine. KS Vitomarci ja-
sno zahteva, da se tudi ime njihove
KS vpiše k i.iienu nove občine. KS
Trnovska vas in KS Vitomarci zah-
tevata, da imata vsaka svojo volilno
enoto, kar je seveda možno s po-
večanjem s 16 na 19 članov občin-
skega sveta.
Vse navedene zahteve posainez-
nih KS so avtohtone in upravičene,
svetniki pa se morajo zanje boriti
prek občinskega sveta, saj so dobili
mandat vsak v svoji volilni enoti. In
prav navedena problematika je
takšna, da ni bilo soglasja pri sprej-
manjii statuta občine.
V občini imamo sprejet začasni
poslovnik sveta in ob tem tudi statu-
tarni sklep, ki veljata do sprejetja
statuta. Statutarni sklep sveta daje
možnost sprejema občinskega pro-
računa, zato je občinska uprava z
zunanjimi sodelavci pripravila
občinski proračun, o katerem so se
vsi svetniki pohvalno izrekli, ker je
naravnan "razvojno-investicijsko".
Kljub pohvalnim ocenam med
razpravo o osnutku proračuna
pa je nerazumljivo, da so svetniki
prevzeli na svoja rainena odgo-
vornost za neizvajanje investi-
cij; s tem so se tudi odrekli držav-
niin sredstvoin, za katera smo pri-
pravili programe in jih prijavili na
razpise. Iz osnutka proračuna je
razvidno, da bi občina gospodarila
z okrog 50 milijoni tolarjev po
glavarini in za prav toliko smo se
prijavili na natečaje. Občinski
proračun je bil sestavljen v dveh
variantah: ena z najetjem posojil
(okrog 12 inilijonov SIT), kar bi
nain omogočilo dokončanje neka-
terih investicijskih projektov. Od-
govornost občinskih svetnikov in
to prav tistih, ki so se nazadnje ta-
ko radi razpisovali po časopisu, da
so za razvoj občine, je toliko več-
ja, ker so s tem dejanjem zavrli in-
vesticije v lastni občini in investi-
cije v drugih novih občinah. Prav
posebej je bilo neodgovorno de-
janje predsednika občinskega sve-
ta Ivana Lovrenčiča, ki ni dal na
glasovanje nobene dopolnitve
dnevnega reda, kaj šele celotni
dnevni red (predlagal sein ga kot
župan). Sejo je po dveh urah za-
ključil z besedami: "Dajein nepre-
klicni odstop kot predsednik in član
sveta, pisna izjava sledi." To je bi-
lo takrat do občanov "neodgovor-
no" in vendar zanj "najlažje".
Zupan občine Destrnik-
Trnovska vas: Franc Pukšič
ZDAJ V KULTURI
••• UNESCOVA
POLETNA ŠOLA
v Brnu na Češkem se je ta teden
pričela Unescova poletna šola za
muzealstvo, ki se je že tretjič ude-
ležuje tudi kustos ptujskega muzeja
Aleš Gačnik. V 15 dneh bodo preda-
vatelji z vsega sveta predavali o mu-
zejski prezentaciji, komunikaciji in
pedagogiki.
KNJIGE ZA SARAJEVO
Ste se pripravljeni odreči kateri
izmed svojih dobrih knjig? V Sara-
jevu želijo odpreti knjižnico in čital-
nico. Zavod za odpno družbo iz
Ljubljane, ki zbira pomoč v imenu
svetovne fondacije Open Society In-
stitute, i.šče trenutno podarjene knji-
ge za sarajevsko čitalnico. "Potrebu-
jemo toliko knjig, kolikor jih lahko
zberete," je dejal Aininar Mirašči iz
Sarajevo. Pošljete jih lahko na na-
slov Miklo.šičeva 13, Ljubljana.
••• KOLIKO DENARJA
_ZA KULTURO?
Lani je bilo kulturi iz ptujskega
občinskega proračuna namenjeno
208.453.549 tolarjev. Sedaj je ptuj-
ska občina seveda manjša, zato je
tudi znesek manjši. Za dejavnosti je
predvideno 99.511.367 tolarjev, za
investicije, investicijsko vzdrževan-
je in obnovo spomenikov pa
65.320.000 tolarjev. Zneska do za-
ključka redakcije še nista bila po-
trjena pri odbora za kulturo in se bo-
sta morda še bistveno spremenila,
saj še ni odločeno, ali bodo nekatere
institucije plačane po sedežnem
principu ali ne. Nato pa bo proračun
sprejemal seveda še mestni svet.
Pripravila MZ
ORMOŽ / ŠESTA SEJA OBČINSKEGA SVETA
Poslovnik na
prihodnji seji
Kratek dnevni red šeste seje občinskega sveta Ormož z mogoče
ne preveč vsebinskimi točkami se je zapletel pri sprejemanju
predloga poslovnika, ki ga bodo sprejemali na eni izmed pri-
lodnjih sej, z dnevnega reda pa so izločili tudi poročilo odbora
za premoženje, finance in gospodarska vprašanja o koncesijski
pogodbi za plin. Tokrat se je seje občinskega sveta v Ormožu
udeležil tudi državni svetnik Andrej Hrastelj.
Pobude in predlogi ter vpra-
šanja svetnikov so bila na šesti
seji tako izčrpna, da bi lahko bi-
la o vprašanjih, ki so jih svetni-
ki nakazali, povsem samostojna
seja sveta. Pričelo se je s košnjo
in ureditvijo predela ob lokalnih
cestah, nadaljevalo z oskrbo z
vodo, kjer jc svetnik Ivan Ku-
kovec predlagal, da v zvezi s
tem vprašanjem najamejo neod-
visne strokovnjake, ki bodo
ugotovili, kakšni problemi so
vse pri vodi, kako je z bogaten-
jem podtalnice in drugo. Svet-
nik Martin Rudolf je govoril o
dostavi pošte v oddaljenih kra-
jih, svetnica Irena Janežič pa o
tem, da naj bi bila ormoška
knjižnica odprta za bralce tudi v
času malice. Svetnika Branka
Kukca je zanimalo, komu je bil
poslan sklep občinskega sveta o
ustanovitvi gimnazije v Or-
možu, svetnika Antona Kiriča
pa o izrabi gramoza v občini
Crmož. Svetnik Otmar Medik
je vprašal, kako je z novimi par-
celnimi izmerami v Središču ob
Dravi, ki zavirajo gradnje hiš.
Kot je ugotovil svetnik Jože
Granduč, vsi ti nakazani pro-
blemi niso nerazrešljivi, zato bi
morali svetniki postavljati pisna
vprašanja pristojnim občinskim
službam, te pa naj bi na sejah
podale odgovore na postavljena
vprašanja.
V nadaljevanju seje se je
svetnikom predstavil v.d. načel-
nika Upravne enote Ormož dipl.
oec Janez Zadravec. Govoril
je o nekaterih perečih proble-
mih, ki so nastali z razmejitvijo
pristojnosti med občinsko in
državno upravo. Tako imajo ve-
liko težav pri izvajanju denacio-
nalizacije, saj so ljudje, ki so
prej delali na tem področju, se-
daj na drugih dolžnostih. Svet-
nike je zanimalo, kako denacio-
nalizacija, ki ni obrobni prob-
lem, temveč eden resnejših in
zaskrbljujočih, poteka.
Soglasno, celo s pripombo, da
se z obvoznico ne sme odlašati
niti minute, so potrdili sklep o
javni razgrnitvi osnutka lokacij-
skega načrta za obvoznico.
Potrjen je bil tudi program
naložb za sredstva za demograf-
sko ogrožena območja, kljub te-
mu daje svetnike pri tem moti-
lo veliko nejasnosti, še posebej
ker območja, ki so obmejna in
resnično ogrožena, ne dobijo ti-
stega, kar bi za ureditev komu-
nalne infrastrukture ter iz-
boljšanja standarda ljudi mora-
la. Lep primer so Pukšičevi, ki
še vedno dobivajo elektriko iz
sosednje Hrvaške in bi njihove
težave po vseh predpisih morala
reševati država neodvisno od
krajevnih in občinskih ter sred-
stev za demografsko ogrožene.
dva občinska
poslovnika
Zataknilo se je pri spreje-
manju občinskega poslovnika,
ki je ob občinskem statutu te-
meljni akt in naj bi zagotavljal
konsistentni sistem za uspešno
delovanje občinskih organov pri
zagotavljanju pogojev za kvali-
tetno delo oziroma uspešno in
učinkovito izvrševanje nalog lo-
kalne oblasti. V gradivu za sejo
sveta je bil predložen dokaj za-
jeten s 184 členi, ki ga je pri-
pravila občinska statutarna ko-
misija, ob gradivu pa so svetni-
ki dobili še drugega, veliko
krajšega, z 68 členi. Slednjega
je predložil urad župana, pripra-
vil pa ga je Institut za javno
upravo pri Pravni fakulteti v
Ljubljani z obraložitvijo, da je
občina Ormož članica poola In-
stituta za javno upravo ter je ta-
ko deležna pravne strokovne
pomoči. Tako seje urad župana
dogovoril s predstavniki institu-
ta, da bodo pripravili strokovno
podlago za pripravo poslovnika,
kakor hitro bo sprejet statut
občine Ormož.
Zataknilo se je pri rokih, ki
so bili dokaj kratki, pa tudi pri
občinski statutarni komisiji,
kjer vedno manjka kateri od
ključnih članov. Menda je bilo
tudi nekaj nagajanja županu, ki
si je po menju nekaterih "dovo-
lil" svetu predlagati krajšo, a tu-
di strokovno boljšo varianto po-
slovnika, po katerem bi poteka-
lo nadaljnje delo. Kar nekaj
časa se je zapletalo z glasovan-
jem, zato se je sestala politična
koordinacija strank, na kateri so
najbrž ugotovili, da za sprejetje
nobenega od predloženih po-
slovnikov občinskega sveti
bodo zbrali potrebne dvotre
ske večine. Svetniki so p(3
soglasno sprejeli sklep, da
slovnika na šesti seji ni me
sprejeti, sprejeli pa ga bo(
eni izmed prihodnjih pred
četkom poletnih počitnic,
ločili pa so, da se do 15. ji
predložijo statutarni komisi
bo obravnava oba osnutka
stega, ki ga jc preložil ura(
pana, in tistega, ki so ga sv
ki dobili skupaj z gradivor
sejo sveta — morebitne pri[
be, amandmaji pa se lahko
dajo na sami seji sveta.
Vida Topola
Lenarške novk
SVETNIKI NEZADOVOUNi
_S PREDLOGOM OBČINSKE UPRAVp
Na zadnji seji lenarškega občinskega sveta so svetniki in svet,
niče med drugim razpravljali tudi o nekaterih investicijskih pro,
gramih in sprejeli program za gradnjo prizidka osnovne šole Be-
nedikt, kjer bodo zgradili še dve učilnici. Tako bi že v prihodnjem
šolskem letu tain potekal enoiziuenski pouk. Za izvajalca gradbe.
nih del so izbrali Obrtno zadrugo Lipa iz Lenarta, celotna investi,
cija pa bo znašala deset milijonov tolarjev. Potrdili so tudi pr^.
dlog za rekonstrukcijo in inodernizacijo lokalnih cest. S predloJ
goin se bo občina prijavila na natečaj za sofinanciranje lokalne
gospodarske infrastrukture na deinografsko ogroženih območjih
Takih cest je v lenarški občini letos sedein. Pogovarjali so se tudi
o javnih delih za letos in ugotovili, da po izteku lanskoletnega
prograina, ki trenutno nudi delo trinajstim osebairi, do rebalaiuj
občinskega proračuna v prograinu javnih del ne bodo mogli /apo.
sliti več nobene brezposelne osebe.
Največ časa in najbolj vroča pa je bila razprava, kakšna naj bi v bo-
doče bila občinska uprava. Ta naj bi imela dva oddelka (za gospodar-
stvo, družbene dejavnosti in finance ter za okolje in prostor, kjer še njso
jasne, kakšne bodo razmejitve pristojnosti med državo in občino)
službo za splošne in tehnične zadeve ter urad župana. Župan Slavko
Kramberger je predlagal, da bi bilo zaposlenih 22 delavcev, vendar se
nekateri svetniki niso strinjali z njegovim predlogom, da bi nekatera de-
la tudi v bodoče združevali, in sicer da bi tajnik občinske uprave Edo
Zorko še naprej vodil tudi oddelek za gospodarstvo, družbene dejavnsti
ter finance, prav tako menijo, da nista združljivi delovni mesti Ivana Je-
menška, ki opravlja delo .sekretarja občinskega sveta, .sočasno naj bi bil
vodja službe za splošne in tehnične zadeve. Županu so predlagali, da
svoj predlog še enkrat preuči in pri drugi razporeditvi upošteva njihove
pripombe. Občinska uprava naj bi po njihovem .štela 18 delavcev, ki bi
bili tudi ustrezno strokovno usposobljeni.
Strinjali so se z imenovanjein Jožeta Kranerja za načelnika upravne
enote Lenart in sprejeli za 20 odstotkov višje cene oskrbnega dne v
lenarškemin vrtcu. Imenovali so tudi uredniški odbor za pripravo in
izdajo Zbornika občine Lenart ob osemstoletnici mesta, ki jo bodo
praznovali prihodnje leto. Uredniški odbor vodi lenarški župan dr,
Slavko Kramberger.
_RAZSTAVriSi^^
Do 30.junija si boste lahko v Matični knjižnici Lenart ogledali
razstavo likovnih del mladega umetnika Branka Nikoliča iz Le-
narta. Na svoji prvi razstavi se predstavlja s trinajstimi abstrakt-
no-realističniini motivi, ki jih upodablja z ogljein, svinčnikom in
v akvarelu. Nikolič pa se zraven slikarstva ukvaija tudi s poezijo
in skladateljstvom.
Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo
do 17., v soboto pa do 12. ure. Marija Slodnjak
SEDEM CNEIPOMEMBNIH DNI
Drug proti drugemu
Kar prevečkrat se zdi, da skup-
ni državni interesi pri posameznih
(odločujočih) Slovencih niso naj-
pomeinbnejša stvar. Drugače si
pač ni inogoče pojasniti skrb zbu-
jajočega dejstva, da se glede če-
dalje več (poinembnih) nacional-
nih vprašanj ni moč dogovoriti in
poenotiti. Seveda pri tein ne ini-
slim, da bi se morali dogovarjati
in usklajevati s kakšnimi pritiski
in posebniini oblikami "disciplini-
ranja", prav tako kot tudi poeno-
tenje ne more biti posledica kakš-
nega diktata ali nove oblike vsilje-
ne "uniformiranosti". Poenotenje
je lahko samo rezultat medseboj-
nega spoštovanja in dogovarjanja,
dialoga, inedsebojnega dopolnje-
vanja in popuščanja, tudi koinpro-
misov. Ravno dogovarjanja pa v
Sloveniji očitno ni. Niti ko gre za
pot v Evropo niti ko gre za do-
ločanje najvišjih in najnižjih plač
niti ko gre za proslavljanje posa-
meznih jubilejev. Pogovarjanje za-
menjujemo s prepiri, s poiripozni-
mi propagandnimi akcijaini, s sa-
mohvalami in podcenjevanji dru-
gih. To inorda ustvarja vtis velike
dinamike in demokratičnosti poli-
tičnega življenja, v resnici pa je to
prosti tek brez pozitivnih rezulta-
tov. Izčrpavamo se s samoob-
toževanji, z delitvaini, namesto da
bi se združevali. Velika vladajoča
koalicija bi bila lahko splošni vzo-
rec za akcijsko združitev vseh ra-
zličnih slovenskih opcij tudi na
drugih, ne samo na vladneiu po-
dročju. Toda nainesto, da bi to
koalicijo utrjevali in izpopolnjeva-
li, jo kar naprej pretresejo krize in
očitki, da je nekaj "nenaravnega",
"nenormalnega". Ena izined veli-
kih priinerjalnih prednosti Slove-
nije kot majhne države bi lahko
bila (in bi tudi inorala) biti takšna
njena organiziranost, ki bi v vsa-
kem času (ne glede na vsakokratni
razpored političnih-^il) omogočala
maksimalno participacijo vsega
razpoložljivega znanja pri kreiran-
ju nacionalne politike, pri pripra-
vljanju posaineznih usodnih odlo-
čitev. V Sloveniji je preveč stro-
kovnjakov s posameznih področij,
ki jih nihče ne vpraša za mnenje
in poinoč, ko gre za posamezne
pomembne državne zadeve.
__——
Kar vprašajmo se, kako se je
država politično in strokovno pri-
pravila na kompliciran proces
vstopanja v evropsko zvezo. V
parlairientu je bdo še pred kratkim
"lišati, da ni celovitih študij o po-
sameznih vidikih tega vključevan-
ja. Ali še konkretneje: kako se je
vlada odločila za predlog o spre-
membi ustave? Je pred tein s po-
močjo najboljših strokovnjakov,
kar jih premore Slovenija, opravi-
la primerjalne analize razmer na
evropskem ustavnein področju? Je
opravila preliininarni razgovor s
člani slovenske ustavne komisije?
Če bi vse to storila, bi lahko re-
snično ocenili za čisto politikan-
tstvo, da bi se nekdanji predsednik
parlamenta in ustavne koinisije je
dr. France Bučar in dva ustavna
sodnika (celo nekdanji in sedanji
predsednik tega sodišča) solistič-
no pojavljali v javnosti s svojimi
ostriini ocenami o nepotrebnosti
in celo škodljivosti ustavnih spre-
meinb. Takšen način dela in pole-
mik nas kaže v neresni luči in
predvsem najbolj škodi nain sa-
miin. Kdo je pripravljal strokovne
uteineljitve in strokovno doku-
mentacijo predsedniku vlade, daje
javno izjavljal, da je takšne oine-
jitve pravic do lastništva nad zem-
ljo ine nepremičninaini, kakršne
vsebuje slovenska ustava, poznala
le še Mussolinijeva zakonodaja?
Zdaj predsednik ustavnega sodišča
razkriva, da so tudi v nekaterih
drugih evropskih ustavah takšne
omejitve. To so pokazale analize,
ki so jih napravili v ustavnem so-
dišču. Ali teh analiz ustavno so-
dišče ni pravočasno posredovalo
vladi ali vlada zanje ni zainteresi-
rana ali pa to gradivo predsednik
ustavnega sodišča potrebuje zgolj
za sainostojne (politične) nastope
v javnosti? Vsekakor je neresno in
nerazumljivo, daje vlada zožila in
zaprla krog tistih, ki se ukvarjajo
z vprašanji vključevanja Slovenije
v Evropo. Enako neresno pa delu-
jejo tudi poteze tistih, ki zdaj iz
užaljenosti ali pa zaradi izključno
strankarskih ineteresov v javnosti
s polresnicami in zgolj z doinne-
vaini širijo strah pred vključevan-
jein Slovenije v Evropo.
je kdo vprašal
direktorje?
Tako kot nismo sposobni, da bi
pri vključevanju v Evropo posedli
za isto mizo vse Slovence, ki bi
pri temu lahko pomagali, tako se
dogaja tudi na drugih področjih.
Pomembne zakone in odločitve
sprejemajo   v   parlamentu   brez
tehtnejšega premisleka in posveto-
vanj z najbolj zainteresiranimi - in
inarsikdaj tudi najbolj prizadetiini.
Dober primer za to je pravkar
sprejeti zakon o najvišji in najnižji
plači v Sloveniji. Zakon ni nav-
dušil niti tistih z dna plačne lestvi-
ce niti tistih, ki prejemajo najvišje
plače. Proti takšnemu zakonu, zla-
sti pa proti omejevanju najvišjih
plač so nastopili tako predstavniki
gospodarske zbornice kot deloda-
jalcev, vendar jih očitno ni nihče
poslušal. Eden izmed komentator-
jev je ob tem zapisal, "da bo Slo-
venija najkasneje v dveh letih
dežela zasebnega kapitala, večina
podjetij bo v rokah takšnih ali dru-
gačnih delničarjev. Od kod torej
neki potencialno evropski državi
pravica, da lastnikom podjetij do-
loči, koliko lahko največ zasluži
moštvo, ki so mu delničarji zaupa-
li vodenje v imenu njihovega de-
narja in seveda dobička? Pre-
pričani smo lahko, da lastniki ne
mislijo po nepotrebnem razmeta-
vati denarja za operativce na vrhu,
po drugi strani pa je jasno, da lah-
ko najboljše ljudi dobite samo za
spodoben denar. /.../ Dobrih pet ti-
soč mark, kolikor jih po novem
največ dovoljuje država, seveda ni
tako inajhen denar, vendar so tudi
menedžerji, ki so vredni veliko
več. Že zdaj namreč iinamo pod-
jetja in podjetnike, ki so povsem
primerljivi s firmami in menedžer-
ji v državah, kjer za uspešnost ni
omejitev navzgor. Sprejetje nove-
ga zakona o plačah je potrditev
mnenja, da v Sloveniji nimamo ni-
ti enega človeka, čigar znanjo in
sposobnosti bi presegle 60 tisoč
mark na leto."
Komentator ima seveda prav,
da pet tisoč mark, ki jih po novem
največ dovoljuje država za naj-
višjo plačo, "ni tako majhen de-
nar". Prav gotovo so tudi me-
nedžerji, ki so vredni veliko več.
Problem je samo v tem, da pri nas
še nimamo meril, ki bi tudi med
direktorji kolikor toliko objektivi-
zirala "povprečne" in "najvišje
plače". Zdaj predvsem nihče ne
ve, koliko zaslužijo posamezni di-
rektorji in ali so med najbolje
plačanimi res predvsem tisti, ki se
lahko s svojimi podjetji v vsem
(tudi s plačami vseh zaposlenih)
primerjajo z najuspešnejšimi tuji-
mi podjetji.
Dosedanja naključna "odkri-
vanja" menedžerskih plač so po-
kazala, da na "vrhu" skoraj po
pravilu ni direktorjev iz takšnih
podjetij oziroma da v "dobrih pod-
jetjih" še kako natančno vedo,
kakšna naj bo res stimulativna po-
litika (tudi ko gre za direktorja in
druge vodilne ljudi). Resnično do-
bri direktorji se tudi sami zaveda-
jo, da morajo imeti njihove plače
nekakšne liinite in da se ne morajo
kar tako in zgolj s plačami primer-
jati z najrazvitejšo Evropo. Hkrati
tudi vedo, da menedžerske plače
tudi v Evropi niso kar nasploh ta-
ko visoke, da bi se morali svojih
sedanjih plač ravno sramovati. Di-
rektorjev kljub vsej njihovi po-
membnosti za razvoj posameznih
podjetij in družbe v celoti tudi ne
moremo kar tako izvzeti iz okolja,
v katerem živijo. Imamo tudi
vrhunske zdravnike, znanstvenike
z različnih področij in številne
druge pomembne poklice, ki v da-
nih razmerah ne morejo imeti av-
tomatično evropskih plač.
pri nas (vsaj zdaj) še mhčc m .s
soben dokazati, da so naj'
plače res izplačane za vrhu
dosežke. V načelu bi moral
zakon, ki določa najvišjo m(
plačo, ob striktnem funkcionii
lastnikov podjetij nepotreben
resnično najbolje vedo, kolik
njihov direktor "vreden", kfl
njega pričakujejo in kaj od i
dobivajo. Dokler pa za to podi
sprejemamo zakone, bi jih m
pripraviti tako, da ne bi bili d
mulativni in krivični do
boljših.
Prav to pa se je očitno
zgodilo. Na to je pred nekaj d
dramatično opozoril eden iz
najuspešnejših slovenskih in
evropskih direktorjev Miloš '
vačič, generalni direktor n
meške Krke. Kovačič poudarji
je novi zakon vzpostavil uri
lovko in enakost med "nepri
Ijivimi" direktorji. Trdi, da je
inogočil nagrajevanje na
kreativnih kadrov, torej tistih
di, od katerih so odvisni ra
proizvodnje, prodaja, nove i
sticije, nova delovna inesti
ohranjanje starih delovnih me
Kovačič javno sprašuje,
pelje to, da imajo enake pla^
rektor pekarne in direktor P<
ali direktor pogrebnega zavo<
direktor Leka. "Če kdo tega n
so to gotovo slovenski parlam«
ci, jaz pa vem — v katastr
poudarja Kovačič. '
Pa še eno vprašanje: zakA
nihče, ko so pripravljali noV
kon. povprašal za mnenje P
ralnega direktorja Kovačiča "
koga? Jak Kop
f0DNIKI
15. JIMJ 19«^5
KLI TI RA, IZOBRAŽEVANJE — 5
PODLEHNIK / LUTKOVNA SKUPINA LUTKA LUTKICA;
Igrati moraš,
kot da bi bilo res
^ola v Podlehniku ima 295 učencev. Nekateri porabijo za pot v do nje in domov vsak dan tudi
Jo tri ure. Pripeljejo se iz 16 km oddaljenih Kočie ali le nekaj bližjega Zgornjega Cruškovja ali
polene. Vendar kljub temu po pouku še pojejo pri zboru, obiskujejo planinski, kolesarski in ma-
lj,p,atični krožek, tekmujejo za Cankarjevo priznanje in v atletiki, plešejo pri folklori ali igrajo z
lutkami. Slednjih je še posebej veliko, saj se ukvarja z lutkarstvom kar 52 učencev od 2. do 7. ra-
zreda, L njimi pa se prizadevno ukvarja učiteljica četrtega razreda Zdenka Golub.
■i
"V lutkarstvo me je zaneslo
..j^to po naključju, ko sem
|,-.jla še v Žetalah," pripove-
jjje Zdenka Golub. "Našla
-^111 stare in zaprašene lutke
i„siiH) jih z otroki oči.stili. Po-
.,ovno so oživele. Kasneje
^pio pričeli skupaj z otroki
lutke izdelovati sami. Ko sem
pred pred šestimi leti prišla na
podlehniško šolo, sem tudi tu-
^^aj uvedla lutkarski krožek."
To so danes najstarejši lut-
l;arji šolske skupine Lutka lut-
kica. Obiskujejo sedmi razred
in so bili lani in letos na ptuj-
skem srečanju otroških skupin
izbrani za nastop na regional-
nem srečanju. Lani so se po-
tem kot izbrana skupina ude-
ležili še srečanja slovenskih
otroških lutkovnih skupin v
Murski Soboti. Nastopali pa
so večkrat na Ptuju, v Stoper-
cah, Žetalah, njihova igra pa
pospremi tudi veliko dogod-
kov v Podlehniku.
lutkarji sedmega razreda so igrali letos Čarovnico, ki ni mogla biti
so igrali Marsovčki hočejo na Zemljo.
Mentorica lutkarskega krožka
Zdenka Golub.
"Brez pomoči ravnatelja, ki
nam omogoči vaje in poišče de-
nar za nakup potrebnih rekvizi-
tov, ne bi šlo. Prav tako izredno
pomagajo starši otrok, saj pelje-
jo otroke, sceno in lutke, kamor
je pač potrebno. V Mursko So-
boto so nas lani peljali celo ga-
silci, pomaga pa nam še učitel-
jica Jožica Feguš, ki opremi
predstave z glasbo ali pa jo kar
sama spremlja s kitaro," pripo-
veduje Zdenka Golub.
Mladi lutkarji pa mi pripove-
dujejo o Čarovnici, ki ni mogla
biti zlobna. Tako je namreč na-
slov njihovi letošnji lutkovni
predstavi, v kateri so nastopili
osem čarovnic, čarovnik in goz-
dar Peter. Ena izmed čarovnic
ni mogla biti zlobna, ni mogla
metati smeti po gozdu, še več,
celo počistila je okoli sebe. Za-
to jo je gozdar Peter izpustil iz
kletke, v katero so jo zaprle nje-
ne tovarišice, preostale pa so se
spremenile v metle in za kazen
pometale gozd.
Nič manj zanimiva pa ni igri-
ca petošolcev, ki so bili letos
prav tako izbrani za nastop na
regijskem srečanju. Samo šest
jih je nastopalo, in sicer trije
Marsovčki, Deček, Termometer
in Žarnica. "Hop hop žoge smo
spremenili v vesoljske ladje in z
njimi prileteli na Zemljo, nato
pa so postale Marsovčki, ki so
hoteli spoznati ljudi. Igrati mo-
raš, kot da bi bilo res," so nav-
dušeno pripovedovali mladi lut-
karji. "V začetku moraš veliko
vaditi, naučiti se moraš besedi-
lo. Lepo je, če se gledalci sme-
jijo, če se pogovarjajo z nami,
ki smo na odru, in seveda če
ploskajo."
Zaigrali so tudi na kulturnem
maratonu minuli teden na Ptuju,
sedaj pa se približujejo počitnice.
"Vsekakor se bomo vsaj dva- ali
trikrat srečali s tovarišico," meni-
jo sedmošolci. Pravzaprav se bo-
do morali, saj želijo čez poletje
dobiti zamisel o igri, ki jo bodo
igrali v osmem razredu. Odločili
so se, da jo bodo sami napisali.
"Samo začeti je potrebno, nato pa
so učenci izredno ustvarjalni in
idej jim nikoli ne zmanjka," še
pove mentorica Zdenka Golub.
Pa potem, ko bodo končali šo-
lanje v domačem Podlehniku?
Bodo prenehali igrati z lutkami?
"O tem je šc prezgodaj govoriti,
vendar bi bilo vredno razmisliti o
ustanovitvi lutkovne ali pa gleda-
liške skupine v Podlehniku," me-
ni Zdenka Golub.
Gotovo, saj bo mladih
igralcev, ki se z lutkami spoz-
najo že v drugem razredu,
očitno vedno več. In na vajah
se imajo zelo lepo, pravijo,
ogromno se šalijo in smejijo,
med seboj pa so tudi pravi pri-
jatelji. M. Zupanič
OSNOVNA SOLA SELA
Šolarji iščejo pomoč
Sliši se povsem neverjetno. V zadnjih dveh letih so majhno šolsko poslopje sredi vasi Sela pri-
zadele kar štiri nesreče: dvakrat so vanjo vlomili, močno neurje je razkrilo del ostrešja, podrlo
dimnik in ograjo okoli šole, letošnjo pomlad pa je v šoli še gorelo. Šestčlanski kolektiv, ki sodi si-
cer k matični videmski šoli, je upravičeno obupan, saj se iz meseca v mesec dajejo z denarno sti-
sko, da bi omogočili svojim učencem takšne razmere za pouk, kot jih imajo druge šole.
Šolo, ki je bila zgrajena leta
1954 in je čedno urejena, obi-
skuje danes samo 49 otrok in 13
malih šolarjev. V razredu je ta-
ko po 12 učencev in učenk, ki
so doma na Selih ali v bližnjih
naseljih. Učiteljicam te šole go-
tovo zavidajo vse učiteljice več-
jih šol, predvsem pa mestnih,
kjer se v učilnici drenja tudi več
kot 30 otrok. "Vsakega otroka
zares poznam, tudi njegov značaj,
navade, družino," pove vodja
šole Ema Krajnc. "Nekateri
starši, ki so doma bližje mestu,
vendar še sodijo v naš šolski oko-
liš, vozijo otroke raje v mesto.
Tam imajo morda res bližje v
gledališče, kino in knjižnico,
vendar se malčki gotovo bolje
počutijo v manjši skupini, lažje
sodelujejo pri pouku in deležni so
večje pozornosti."
Vendar to ni glavna tema na-
jinega pogovora. Vrneva se v
leto 1993, ko so šolo kar dva-
krat oropali. Kaj je tatove (od-
krili jih še niso) primamilo v
šolo? Odnesli so praktično vse
učne pripomočke: štiri televi-
zorje in kasetofone, fotokopirni
stroj, harmonij, kompas, uro,
sintisajzer, telefonski aparat ...
Vodja podružnične šole na Selih
Ema Krajnc: "V zadnjih dveh letih
je šola doživela štiri opustošenja."
Knjige so pustili. Te pa je uničil
letošnji požar. Zaradi povratne
iskre se jc vnelo ostrešje, strop
je padel na tla in uničil tudi par-
ket, preden so prihiteli gasilci.
Strokovnjaki so ugotovili, daje
bilo škode za 2 milijona tolar-
jev, od zavarovalnice pa so jih
dobili 600 tisoč. Uspeli so po-
praviti najnujnejše, učilnico bo
v kratkem prcpleskal še Janko
Horvat, čigar hčerka obiskuje
šolo, pa tudi sicer so starši že
veliko pomagali. Šola je na
obročno odplačevanje kupila en
televizor, matična šola ji je od-
stopila svoj fotokopirni stroj, iz
prispevkov staršev pa videore-
korder. Niso še uspeli dokupiti
izgubljenih knjig, prav tako bi
potrebovali še nekaj tehničnih
predmetov, predvsem pa si želi-
jo še računalnik, da bi se četr-
tošolci, ki obiskujejo računal-
niški krožek, vendarle spoznali
tudi z njim. Tega so pred leti že
imeli, a seje pokvaril, tatovi pa
tudi niso bili kar tako - pokvar-
jenega niso vzeli s seboj. V šoli
pa bi morali obnoviti še parke-
te, pripeljati vodo v vsako učil-
nico, postaviti novo ograjo ...
Učiteljice so pred časom na
razne naslove razposlale 30 pi-
sem, v katerih prosijo za pomoč
podjetja, obrtnike, ministrstvo
za šolstvo ... Prijazno so se odz-
vali v Mipu, Majšperku in pri
Langerholčcvih. Morda bo tudi
naš zapis vzpodbudil še koga.
Sicer pa: obiščite kdaj šolo na
Selih in dopustite, da se vam
predstavi njenih 49 učencev.
Milena Zupanič
WD SVOBODA PTUJ — PLESNA SOLA TANGO
Uspešen zaključek plesne sezone
z malim plesnim turnirjem se
J'^ minulo sredo v restavraciji Pan
^Kidričevem končal program le-
'^^njc plesne šole. ki ga v okviru
[''^lavskcga prosvetnega društva
?\oboda Ptuj pripravlja Plesna
|ola Tango. Zato so se ob tej pri-
°'iiosti mladi plesalci predstavili
^ programom standarnih, latin-
^»ioaincriških ter modernih plesov.
Nastopilo je kakih trideset ple-
^,'^'^1 parov. Najprej so se pomerili v
^^•ifikacijah, nato pa v polfinalu
Hnaiu. In čeprav so nagrade
"^^ojiii le najboljši, so zmagali
''''5v?apiav vsi, saj so dokazali, da
1 i" se naučili plesati. To pa je zanje
' 5 "Jihove starše gotovo največja
,i: "Ograda.
I' ^'cer pa je bila sezona 1994/95
^ plesno šolo in klub Tango pol-
j j,^ dogodkov in uspehov. Poleg
' J, .'^^'ovanja na državnih kvalifika-
't ^J^kih turnirjih ter drugih držav-
' Uri ^5kmovanjih so se plesalci
r   ^'ežii, ^Q prijateljskih medna-
rodnih tekmovanj na Madžarskem,
v Nemčiji in Veliki Britaniji. So-
delovali so na javnih prireditvah
ob pustu, na Valentinovem in
Mercatorjevem plesu ter v oddaji
Poglej in zadeni. Upravni odbor
pa je med sezono poskrbel še za
organizacijo strokovnih predavanj
o premagovanju treme ter Učenju.
Tekst in foto: DS
Starši so ponosno opazovali svoje male plesalce
MNENJA O PTUJSKEM POKLICNEM GLEDALIŠČU
Gledališče ZATO. pred
profesionalizacijo
v Gledališču ZATO. Ptuj smo pred novo uprizoritvijo: na prostem bomo odigrali komedijo P.
Turrinija "Krčmarica" (prosto po Goldoniju). Hkrati pa se pripravljamo na ustanovitev novega
zavoda - poklicnega gledališča. Za mnenje o ustanovitvi poklicnega gledališča smo zaprosili ne-
katere ugledne someščane in druge, ki bi jih ta tema utegnila zanimati. V naslednjih tednih, vse
tja do premiere "Krčmarice" v avgustu, bomo objavili odgovore, ki smo jih dobili.
tri teze o ptujskem poklicnem
gledališču_
ali: Brskanje po spominu
s podnaslovom: Z MISLIJO NA JUTRI
L teza: Prizadevanja za poklicno gledališče
na Ptuju niso nekaj novega
Ptuj je poklicno gledališče že imel. Ustanovljeno
je bilo natanko pred 40 leti (31. avgusta 1955).
Teza: Prizadevanje za ponovno profesionaliza-
cijo gledališča na Ptuju se začenja 26. marca
1958. leta.
Razlaga:
Dan pred tem je bilo z odlokom št. 06/1-1564-2
Okrajnega ljudskega odbora Maribor ukinjeno ptuj-
sko poklicno gledališče. Predstavljam si, da jc bilo
poklicnega gledališča žal že naslednji dan vsaj tistim,
ki so bili do včeraj v njem zaposleni. In da so si žele-
li, da bi se jim vrnil nekdanji status. In predstavljam
si, da sta k profesionazizaciji težili tudi amaterska in
polpoklicna dejavnost, ki sta ukinitvi sledili.
Vsekakor pa vem, da sva se z našo gledališko
mentorico iz srednješolskih let Branko Bezcljak Gla-
zar veliko pogovarjala o ponovni profesionalizaciji.
Branka je s svojim osmišljenim in sistematičnim de-
lom vzgajala vsaj mlado gledališko občinstvo; sedan-
ja prisotnost Ptujčanov na igralski akademiji pa doka-
zuje, da tudi bodoči rod slovenskih gledaliških
ustvarjalcev.
(Trenutno stanje stvari v optiki ptujskih gleda-
liščnikov je naslednje: Zvezdana Mlakar in Igor Sa-
mobor sta uveljavljena dramska igralca. Gorazd Jako-
mini je končal študij igralstva lani, letos ga končuje
Vojko Belšak. Za njim prihajata igralca Nešo Tokalič
in Gregor Geč (sicer Ormožan) in dramaturginja Ro-
mana Ercegovič, v drugem letniku dramske igre je
Tadej Toš in v prvem Helena Pcršuh. Letos bo študij
na režiji začel kolega Peter Srpčič. Pred štirimi leti jc
končal prav tako režijo pisec teh vrstic.)
Kot vrhunec prizadevanj za obnovo poklicnega
giedlaišča na Ptuju razumem uprizoritev "Aneksa"
Vilija Ravnjaka.
Sledi pojav Gledališča Zato, Ptuj. Občina Ptuj raz-
piše javni natečaj za model profesionalizacije gleda-
lišča na Ptuju. Prispeli so trije predlogi in strokovna
komisija je izbrala model Gledališča Zato.
V letih 1993 - 1995 je bila uresničena faza A iz
modela gledališča. Obe pogodbeni stranki (Občina
Ptuj in Gledališče Zato.) sta se (v glavnem) držali po-
gojev, o katerih sta se pogodili s podpisom pogodbe.
Članki, ki bodo v prihodnje izhajali v tej rubriki,
so del aktivnosti Gledališča Zato. pred prehodom v
naslednjo fazo poklicne organiziranosti 1.1. 1996.
2. teza: Kaže, kakor da ima Ptuj vse, kar za
gledališče potrebuje
Za gledališče sta potrebna: igralec, ki nekaj na
odru počne, in gledalec, ki to/ga gleda. Vmes sta se
zapisala še samostalnik oder in glagol počne. To
početje pa je treba tudi plačati.
O igralcih: V Sloveniji je trenutno okoli 250
dramskih igralcev. Večina jih je v rednem delovnem
razmerju v 8 slovenskih poklicnih gledališčih (Trst,
Kranj, Maribor, Nova Gorica in 4 poklicna gledališča
v Ljubljani). Nekaj jih uživa status samostojnih kul-
turnih delavcev, kar pomeni, da so "na trgu delovne
sile". Tendence institucionalnih gledališč glede zapo-
slovanja v sedanjih razmerah gredo v to smer, da za-
poslijo igralca v glavnem z enoletno pogodbo in jo na-
to podaljšajo (ali tudi ne). Mnogokrat pa igralci delajo
v poklicnih hišah kot gostje. Ali se združujejo v izve-
ninstitucionalnih gledališčih za enkratne projekte.
O gledalcih: Menim, da ima Ptuj z okolico kako-
vostno gledališko publiko. To je posledica tako tradi-
cije gledališča v mestu kakor tudi kakovostnega in
premišljenega pedagoškega dela z mladimi in najm-
lajšimi.
O odru: Mesto ima gledališko stavbo. Ta stavba
se je v zgodovini večkrat različno imenovala (Stadt-
theater, Okrajno gledališče. Mestno glcdlaišče). Ves
čas pa jc nedvomno ostajala ptujsko gledališče.
O početju: Početje na gledališkem odru ima svojo
(s)miselnost. Zato je treba o stvareh (raz)misliti in se
odločiti, kako bo videti vsaka sekunda dogajanja na
odru. In to lahko naredimo tako ali pa kako drugače.
Razpon med dobrim in slabim gledališčem jc zelo ve-
lik. Profcsionalizem kakovost predpostavlja, vendar
jc vedno ne zagotavlja. Amaterizem se (največkrat)
sklicuje na ljubezen do gledališča, vendar to veliko-
krat (za dobro predstavo) še ni dovolj.
O denarju: Svoje početje okrog ponovne profe-
sionalicijc ptujskega gledališča gradim na oceni, da
je v tej skupnosti dovolj denarja in politične volje, ki
je denar pripravljena in zmožna zagotoviti. Dovolj za
dovoljšnjc plačilo slovenskih poklicnih ustvarjalcev,
ki bi delali na^Ptuju.
3. Teza: Če se gledališče ne bo profesionalizi-
ralo sedaj, se bo kdaj drugič /in kako drugače/
Gledališče. Fenomen z vsaj starogrškimi kore-
ninami ... Nacionalna gledališča kot posledica po-
java meščanstva ... Slovensko gledališče ... Slo-
venstvo proti nemštvu ... Slovenščina kot eden od
temeljev narodove samozavesti ... Tomaž Pandur
in slovensko svetovno gledališče. Nova, planetar-
na zavest. In nova, lokalna samouprava ...
Menim, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo
tudi to mesto ponašalo s poklicnim gledlaiščem.
In še nekaj /vsaj zame osebno/ bistvenih
vprašanj, ki gredo lepo zraven: kakšno bo, kako
bo izgledalo, v kaj bo verjelo, kako bo organizi-
rano ... ???
Želim si, da bi bilo dobro.
Samo Strelec
umetniški vodja gledališča Zato.
Nadaljevanje do premiere "Krčmarice" v
avgustu
6 — NAŠI KRAJI IN IJIDJE
15. JI NI J 1*^95 - TEDMll
POGOVOR Z GLASBENICO SIMONO ŽGEČ-VtSELIČ
/ ZASEBNA GLASBENA ŠOLA NOCTURNO
Študij v tujini —
poučevanje doma
Mnogi mladi glasbeniki želijo svojo kariero narediti v tujini, in
ko jim to uspe, sploh ne razmišljajo več o vrnitvi. Simona Žgeč-
Veselič iz Dornave je kot nadarjena glasbenica uspešno
končala študij na svetovno priznanem Hohnerjevem konserva-
toriju v nemškem Trossingenu. Zdaj že šest let počuje harmoni-
ko, električne orgle in klavir pri glasbeni šoli Musikhaus om
Kronenberg GMBH v Kaufbeuernu. Ima svoj orkester harmoni-
karjev, ki je s številnimi koncerti po Nemčiji zelo poznan ter
priznan. Simonini učenci dosegajo zelo dobre rezultate, sai e
mednarodna komisija za mlade nadarjene glasbenike dodeli a
njenemu učencu klavirja najvišje priznanje.
Simona Žgeč-Veselič pred vhodom v prostore Nocturna. Foto MS
Simona ni opustila igranja,
saj igra ter solira v Akkordeo-
norchestru, ki ga sestavljajo
priznani poklicni glasbeniki.
Kljub uspehom, ki jih je do-
segla v tujini, se namerava vrni-
ti domov. Zakaj, ko pa je kot
tujka vrjetno morala za uspehe
vložiti vclikojruda?
Simona Žgeč-Veselič: "V
Sloveniji primanjkuje glasbenih
pedagogov ravno za poučevanje
harmonike, klavirja itd. Rada
učim in prenašam svoje izkuš-
nje ter znanje mladim. Zelo po-
membno je, da se otrok lahko
uči igranja tistega instrumenta,
ki ga veseli. Pri nas se že doga-
ja, da glasbene šole ne morejo
sprejeti vseh učencev, mnogi
med njimi nikoli ne uresničijo
svojih želja. Vsa leta, ko sem
prihajala domov na dopust, so
me mladi spraševali, kdaj se
vrnem in kdaj bom začela učiti.
Res sem vložila veliko truda, da
sem uspela v tujini. Vendar je
to le ena izkušnja več, ki mi bo
zelo koristila pri mojem nadal-
jnjem delu. Vsa ta leta sem
spoznala veliko dobrih glasbe-
nikov tudi v tujini in navezala
stike z njimi. Zaradi vsega tega
sem se odločila, da se bom vrni-
la in poučevala glasbo."
Ali lahko rečemo, da boste
odprli zasebno glasbeno šolo?
Simona Žgeč-Veselič: "To
ime naj bi uporabljali le za tiste
šole, v katerih imajo učenci
možnost naučiti se vseh instru-
mentov. Pri nas se prav vseh v
začetku ne bodo mogli učiti.
Tudi jaz razmišljam in smo se
že pogovarjali za pridobitev
koncesije. Ker pa je ravno na
tem področju še precej nejasno-
sti, na ministrstvu za šolstvo pa
precej nedorečenega o zasebnih
šolah, bom v začetku imela v
naslovu le poučevanje glasbe.
To še ne pomeni, da ne bomo
širili svoje dejavnosti."
Kako bo delo potekalo?
Simona Žgeč-Veselič: "Rada
bi poudarila, da to ne bo na lju-
biteljski bazi. Delali bomo po
programu državnih glasbenih
šol. Otroci bodo začeli z glasbe-
nim vrtcem ter nadaljevali po
letnikih. Ob koncu šolanja bodo
pri nas učenci delali zaključni
izpit pred strokovno komisijo in
dobili verificirano spričevalo, s
katerim bodo lahko nadaljevali
svoje glasbeno izobraževanje na
srednji glasbeni šoli. Sprva bo-
mo poučevali harmoniko, kla-
vir, orgle, če pa se bodo poka-
zale potrebe po pihalih, bomo
omogočili tudi to. Učenje in-
strumentov bb posamično in to
bo tako imenovani A-program.
Pod B-programom bomo omo-
gočili skupinsko učenje sintisaj-
zerja - ta instrument je namreč
med mladimi zelo priljubljen.
Nudili bomo svetovanje pri
izbiri in nabavi instrumentov,
not in drugega glasbenega ma-
teriala. To je zelo važno, saj so
instrumenti dragi in mnogokrat
tudi življenjska investicija."
Dajejo v Nemčiji glasbenemu
izobraževanju velik poudarek?
Simona Zgeč-Veselič: "Da,
že v osnovni šoli sc več kot po-
lovica učencev uči katerega in-
strumenta. Tudi starši se zave-
dajo, da je glasbeno izobraže-
vanje ena od naložb za širjenje
splošne izobrazbe. Navsezadnje
je to tudi odsev kulture naroda."
Menite, da so pri nas enake
možnosti?
Simona Žgeč-Veselič: "Tudi
v našem okolju se jc začelo bolj
ceniti glasbeno izobraževanje.
Starši so že ugotovili, da se
otroci v glasbeni šoli naučijo
odkrivati lepoto glasbe in krepi-
jo estetski čut. Igranje na instru-
ment omili marsikatero osebno
stisko, utrdi karakter, olepša
trenutke sebi in drugim, ople-
meniti življenje ... Ure in ure
vaj, tehnika in teorija, nastopi -
vse to so sestavni deli tovrstne-
ga udejstvovanja, ki se ne vidi-
jo na zunaj (razen nastopov), a
jih morajo otroci obvladati, da
lahko iz instrumentov izvabijo
največ, kar ponujajo. Na uspeš-
nost ter zagnanost učenca vpli-
va v veliki meri usklajenost
med učiteljem in učencem. Pri
podajanju svojega znanja vedno
mislim tudi na ta odnos."
Kdaj boste začeli poučevati
kot zasebnica v Dornavi?
Simona Žgeč - Veselic: "Ker
v Nemčiji traja šolsko leto do sre-
dine julija, bom morala ostati do
konca še tam. Novo šolsko leto
pa bom začela že v svoji zasebni
šoli v Dornavi. Zadnji teden v av-
gustu bomo tudi pri nas, tako kot
imajo to vse druge glasbene šole,
imeli sprejemne izpite. Takrat bo-
do tudi vpisni dnevi."
Zakaj ime Nocturno?
Simona Žgeč-Veselič: "Noc-
turno sc imenuje razpoloženjska
instrumentalna skladba zasanja-
nega, otožnega liričnega znača-
ja. Tako imenujemo tudi podok-
nico, večerno pesem. Najzna-
menitejši skladatelj klasičnih
nocturnov je bil Chopin. Všeč
so mi te skladbe."
Glasbena šola Nocturno je za
mlado občino Dornava velikega
pomena, saj bo gotovo to nova
ustanova za kulturne prireditve,
ki jih prebivalci tega kraja po-
grešajo. M. Slodnjalc
CIRKULANE / OBISKALI SMO OSNOVNO SOLO
V dveii lotili do prizidka pri OŠ Zavrt
Osnovnošolci na OŠ Cirku-
lane se že dobra dva meseca
izobražujejo v novi računal-
niški učilnici, ki sojo slovesno
odprli ob dnevu šole in kjer
imajo na voljo kar devet no-
vih računalnikov. Celotna in-
vesticija je znašala 2 milijona
337 tisoč tolarjev, od tega so
712 tisoč tolarjev prispevali
sponzorji izven kraja, svoj de-
lež pa je dodala tudi krajevna
skupnost. Poleg rednega šol-
skega dela imajo v računalni-
ški učilnici še ure računalni-
škega krožka za nižjo in višjo
stopnjo, v prihodnje pa naj bi
se jim pri izobraževanju pri-
družili še malčki iz vrtca in
starejši občani.
V letošnjem šolskem letu imajo
na OŠ Cirkulane 29.3 osnovnošol-
cev, od tega 68 s podružnice Zavrč.
Precej težav imajo v zadnjih letih s
prostori, saj učenci obiskujejo pouk
v dveh izmenah. Po besedah ravna-
telja Franca Kckca naj bi te težave
rešili z novim prizidkom pri po-
družnici v Zavrču, kjer bodo grad-
njo pričeli že v letošnjem letu. V
Ravnatelj Franc Kekec
novi zgradbi bo sedem novih učil-
nic, kuhinja, jedilnica ter športna
dvorana. Franc Kekec je povedal,
da je za gradnjo zagotovljenih že 60
odstotkov sredstev, pomoč bodo do-
bili tudi z ministrstva za šolstvo, ves
drugi del denarja pa bodo poskušali
dobiti kar najhitreje. Sedanji prosto-
ri na obeh šolah namreč ne ustrezajo
predpisom, zato bodo tudi v Cirku-
lanah v prihodnje morali razmišljati
o dodatnih Šolskih prostorih.
Cirkulanski osnovnošolci so se
vključili v projekt Petra, z raču-
nalniki delajo pri tehničnem in li-
kovnem pouku ter pri urah sloven-
skega jezika, pripravljajo še raču-
nalniški krožek. Le-ta je na voljo
učencem od prvega do osmega ra-
zreda razen petošolcem, ki so z
računalniki srečujejo pri rednih
učnih urah. Kot pravi Franc Kekec,
so se na računalniških tečajih izo-
braževali tudi učitelji, nekaj več ur
računalništva pa bodo ti imeli .še v
naslednjem šolskem letu. Pri pripra-
vi računalniškega krožka jim poma-
gata zunanja sodelavca Nada ,Iaga-
rinec pri nižjih razredih in Jernej
Gole pri osmih razredih, za šesto-
šolce in sedmošolce pa poskrbita
učitelja Simon Sinionič in Janez
Jurgec.
Nižja stopnja se je z računaif^
srečala prvič, in kot je povedala \
da, so poskušali že z risanjem živ'!
ter rastlin, računanjem, najverjeiJ
pa jim bo nekaj časa ostalo še ?.q *
sanje. V letošnjem šolskem k
računalniški krožek namreč obis|(J
kar dobra polovica vseh učencev'
prihodnje pa naj bi se jim priJru^l
še malčki iz vrtca.
Seveda na OŠ Cirkulane ra^j
nalništvo ni edini interesnih kro^J^
poleg njega učenci obiskujejo šcuj
folklore, arheologije, kot novost j
vpeljali kmetijski krožek, kjer nj
praktičnega pouka izvajajo kar „
bližnjem šolskem vrtu in sadovnj.
ku, učijo se tudi gospodinjiti^ ^
tem pa so navdušeni še nad p,.,
vljičnimi in dopisniškimi urani
Osnovnošolci se pogosto srečujejo
prijatelji iz drugih slovenskih šol j
precej dobro je sodelovanje z osnoi
nošolci iz Turnišča v Prekmurju.
Tatjana Mohori
Nova računalniška učilnica. Foto: Dušan Sterle
Sponzorji, ki jim gre velika zahvala, ker so prispevali za \l
nakup novih računalnikov za cirkulanske osnovnošolce: I
KS Cirkulane, Talum Kidričevo, Trading Kidričevo, Klepar-
stvo Kokol, KK Ptuj, Perutninarska zadruga Ptuj ■ Hajdi-
na. Nova LB Ptuj, Pekarna Ptuj, Krojaštvo Herman Kokol,
Mip Ptuj, KZ Rače in KZ Ptuj, Avtosola Start, Obrtna zbor- h
niča Ptuj, Krojaštvo Stanko Kokol, Mesarstvo Kokol, Elek-1|
troinštalaterstvo Janžekovič, Ivan Kmetec, Valter Petrovič, \\
Prevozništvo Franček Meznarič ter Halles Milan V oglar.    jI
DORNAVA / MED GOJENCI ZAVODA DR. MARIJANA BORSTNARJA
Ob koncu šolskega leta
Otroci, starši in njihovi pedagogi z oddelka A3 na svojem srečanju.
Gojenci v Zavodu za varstvi
no in delovno usposabljan
mladine dr. Marijana Borštnar
v Dornavi vsako leto konča
šolsko leto prijeteno in družal
no. Po posameznih oddelki
priredijo družabno srečat:?
nanj pa povabijo tudi sr-
starše. Otroci, starši in njih.
pedagogi se pomerijo v razf
športnih ter družabnih igrar
plešejo in se zabavajo. Srečani
pa izkoristijo tudi za strokovo
izmenjavo mnenj med defekti
logi in drugimi, ki se v zavoc
ukvarjajo z otrokom, ter stari
Starši zelo radi prihajajo na
srečanja, saj se včasih pri de
počutijo negotove in se mnog
krat sprašujejo, ali delajo z otr
kom pravilno in dobro.
Tekst in fotografija: M. Slodnj
PTUJ / TRETJE REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV
Vedno vec mladih raziskovaUen
v prostorih ptujskega gradu in zgodovinskega arhiva Je 2.
"unija potekalo tretje regijsko srečanje mladih raziskovalcev iz
25 osnovnih šol severovzhodne Slovenije, ki ga je organiziral
Zavod za strateško-tehnološki razvoj Bistra iz Ptuja. Za le-
tošnje srečanje je 410 mladih raziskovalcev pripravilo 59 razi-
skovalnih nalog iz družboslovja, humanistike, naravoslovja,
tehnike, biotehnologije in ekonomije. Javno predstavitev oziro-
ma zagovor pred strokovnjaki s posammeznih področij Je opra-
vilo okrog sto oziroma največ trije pri posamezni nalogi. Regij-
sko srečanje mladih raziskovalcev je ena od dejavnosti regij-
skega centra za uvajanje mladih v znanost s sedežem v Ptuju,
ki ima za cilj razširjati znanost med mladimi.
Letošnje srečanje mladih razisko-
valcev je potekalo v petih skupinah.
V prvi skupini, kjer sta bili recen-
zentki Stanka (jačnik in Darja
Rozman, je prvo mesto pripadlo
Sandri Bclšak iz OŠ Gorišnica, ki je
v svoji nalogi predstavila oblikovanje
grba za občino Gorišnica. Mentor je
bil Boštjan Rihtar. Tej nalogi je
pripadla tudi pohvala. Drugo mesto
so si z raziskovalno nalogo o hišnih
imenih priborili šolarji iz Cirkovc:
Samo Gajzer, Mateja Hcrgan, Ni-
na Kodrič, Melita Kramberger,
Uroš Medved in Ksenija Trčko.
Mentorica je bila Metka Kodrič.
Turistični krožek OŠ Destrnik pa je
z nalogo Destrnik - turizem danes in
jutri osvojil tretje mesto.
V drugi skupini so bili recenzenti
Aleš Gačnik, Tjaša Mrgole - Jukič
in Viljem Muzek. Pohvali sta pri-
padli učenkama OŠ Olge Meglic
Maji Jeromel in Mojci Žagar za
nalogo Mladi in zabavna glasba
(mentorja sta bila Sonja Purgaj in
Dušan Lubaj) ter Nadalini Horvat
in Tomažu Srešu iz OŠ Bakovci in
podružnici Dokležovje za nalogo
"Sva jaz in ti res drugačna?". Men-
torici sta bili Majda Vrečic in Met-
ka Behck. Za naboljšo nalogo v
drugi skupini je bila ocenjena nalo-
ga z naslovom "Aids - znanje, infor-
miranje, stališče, vrednote" učencev
OŠ Gornja Radgona Borisa Stra-
kla, Gregorja Purgaja in Vesne
Vcdnik. Mladi so ustvarjali ob po-
moči inentorja Mirana Korošca.
Dve drugi nagradi sta si prislužili
nalogi Petre Zornian in Sabine
Škripač (mentor je bil Franc Go-
lob) iz OŠ Mladike Ptuj z naslovom
"Razvoj kineniatografov v Ptuju"
ter učencev OŠ 1 Murska Sobota z
naslovom "Družina Lutar in delo
Adama Lutharja". Tretje mesto je
pripadlo zgodovinskemu krožku iz
OŠ II Murska Sobota z naslovom
"Iz družinskega arhiva - družina v
krogu" in Luki Korošcu iz OŠ Olge
Meglic Ptuj, ki je napisal nalogo z
naslovom "Koroščevi mlini". Men-
torje bil Borut Štumberger.
V tretji skupini sta bila recenzen-
ta Borut Štumberger in Karmen
Štumberger. S pohvalo so nagradili
nalogo učencev OŠ Veržej z naslo-
vom "Drevesa in grmovnice pri
osnovni Soli Veržej", pri kateri je
kot mentorica sodelovala Božena
Ko.si, ter učencev OŠ Turnišče za
nalogo "Vpliv onesnažensoti okolja
na zaščitene ter ogrožene rastline in
živali", pri kateri je bila mentorica
Angela Gorjan. Najboljša naloga v
tretji skupina je nosila naslov
"LiSaji - bioindikatorji onesnaženso-
ti zraka", ki so jo napisali Maja
Krcslin, Mojca Lenarčič, Simona
Petek in Janja Vučko iz OŠ Beltin-
ci. Mentorica je bila Marija Pore-
doš. Drugi mesti sta pripadli nalogi
Poinen gozdov in predlogi za njiho-
vo ohranitev učenca Gregorja Kih-
tarja iz OŠ Olge Meglic Ptuj (men-
torica Ana Rihtar) in učencem sed-
mega razreda dvojezične šole Len-
dava za nalogo Naravoslovni tabor
Ledava. Tretji mesti pa sta osvojili
nalogi z nalogo "Štorklja v našem
kraju" učencev OŠ Tišina in po-
družnične šole Gederovci ter učen-
cev OŠ Markovci z naslovom "Ptice
ob krmilnici OŠ Markovci v decem-
bru 1994 in januarju 1995".
V četrti skupini, v kateri sta bila
recenzenta dr. Mitja Mrgole in Ja-
nez Petek, so pohvalili nalogo
učencev OŠ Martina Koresa iz Po-
dlehnika z naslovom "Mleko v pre-
hrani". Mentorica je bila Dragica
Šegula. Najboljša v tej skupini je
bila naloga učencev OS I Murska
Sobota pod naslovom "Jabolko pod
biološkim in kemijskim drobnogle-
dom". Drugo mesto sta si enako-
vredno razdelili nalogi "Prehrana in
karies" učencev OŠ Mala Nede
(irientorica Mojca Tkalec - Zora
in učencev OŠ Žctale, ki so ob itK
torici Dragici Segula ustvarili nai
go "Mleko po kemijsko". V tretjer
grajeni nalogi so se učenci OŠ
Murska Sobota razpisali o ajdi I
pozabljeni kulturi.
Vzpeti skupini so recenzenti J'
nej Somen, Mitja Slavnincc in ^
jeni Muzek pohvalili nalogi uče
cev 4. b razreda OŠ Gornja Radgo
z naslovom "Voda je naše bogati
in naša skrb", mentorica je bila SI
vica Trstenjak, ter učencev Jas
Klobučar in Roka Meleta OŠ Si
dišče ob Dravi z naslovom "Odlaž
lišča smeti v mojem kraju", kjer
bila mentorica Olga Daljavec. f[
mesto je os\ojila naloga Aid
Gro.sman in Matjaža Frangcža
OŠ Radenci pod naslovom "Od ^1
ti ne do radenske", pri kateri jc I''
mentorica Ana.stazija Av.sec. D"^
sta bili nalogi učencev OŠ Gorr
Radgona z naslovom "Reka Mura'
njen vpliv in pomen na okolK^
učencev OŠ lil Murska Sobota (i"^
tor je bil Jože Horvat) in učen'-'
OŠ Gornja Radgona o kniiilj'-''^
elektromotorja s pomočjo računali'
in izračun izkoristka. Pri tej nalog'
kot mentor .sodeloval Branko
ncc. Tretje mesto so dodelili nalO;
ma "Kje končajo ormoški odpa'";
učencev OŠ Hardek iz On"^'
mentorica je bila Brigita Brajk"
Vič, in učencem OŠ Destrnik za'
logo OŠ Destrnik "Voda — gn°J
jame na Destrniku". Mentorja sta
la Stanko Žuncc in Lilijana Pis"'
i
r
15. JIMJ 1995
OD TOD IN TAM — 7
POGOVOR S PSIHIATRINJO DR. MARTINO TOMORI O VLOGI OČETA
''Oce, potrebujem te!''
g očeta pri otrokovem
J jevnem in telesnem razvoju
zapostavljali tudi v znon-
'Lnih krogin, saj so se začeli
to problematiko ukvarjati in
I ^oziskovati šele v sedemde-
l^ljfi letih. Vloge očeta v dru-
f ■ jn njegovega vpliva na
'joinezne družinske člane
''Jroma na dogajanja v dru-
•nski skupnosti se je v Slove-
niji prva lotila prof. dr. Marti-
Tomori. Poleg številnih
"l^gkovnih člankov, razprav
l„ Študij je očetov lik od nek-
j^j (Jo danes opisalo v knjigi
^Ijj po očetu.
pr. Martina Tomori: "V psi-
sc pri svojem delu sreču-
z ljudmi, ki preživljajo ra-
jičiie življenjske stiske, in pri
Jnogih stiskah ugotavljam, da
.j5Q imeli možnosti niti za za-
0e niti za občutja sprejeto-
j,j in varnosti s strani svojega
(•eta. Pisanja knjige sem se lo-
,:]3 po precej letih izkušenj s
Mhiatričnega področja, moj
iioj ni vplival na to, da ne bi
-.ludarjala, kako velik pomen
.^aoče pri razvoju in življenju
[-roka. Pri pisanju knjige sem
pgrešala našo strokovno litera-
ijro. S knjigo sem vsaj delno
želela zapolniti vrzel na tem po-
dročju."
TEDNIK: Kakšen pa Je
po vašem mnenju lik dobre-
la očeta?
Dr. Martina Tomori: "Zelo
ežko bi z nekaj lastnostmi opi-
sala dobrega očeta, ker je dober
K lahko za enega otroka pov-
iem drugačen kot za drugega.
Oiroci imajo različne čustvene
:oirebc, različen način odzivan-
'ji.komunikacije in so zato bolj
wsW%ni z eno vrsto osebnosti.
Mina razvojna obdobja zah-
Mjo različne spodbude s stra-
'i očeta, s strani staršev. V
«odnjcm otrokovem razvoju je
'icinio dober oče*tisti, ki zna
fnsiuhniti, se zna vživeti, ki
zna pokazati svoja čustva. V
linigcm razvojnem obdobju pa
nemogoče oče, ki zna posta-
vili meje, zahtevati, biti dosle-
Ifn in zna otroku pokazati,
akšne omejitve ponuja stvar-
ost. Dober oče stoji ob strani,
o jc treba reševati otrokove
'foblcme, in zna ves čas dejav-
no spremljati otrokov razvoj."
PRAVO OČETOVSTVO LE OB
PRAVEM MATERINSTVU
TEDNIK: Zadnje leto veli-
ko govorimo o porodniškem
dopustu v različnih oblikah,
tudi o takih, kjer bi dali
možnost očetu. Ali katero ob-
dobje v razvoju otroka bolj
kliče po materi ali očetu?
Dr. Martina Tomori: "Ko
gledam na družinske odnose in
družinsko dinamiko nasploh, se
mi zdi, da vsa otrokova obdobja
kličejo tako po materi kot po
očetu. Ne bi mogla reči, da je
vloga matere v katerem obdobju
pomembnejša od očeta. Vpliv
in pomen je različen in otrok to-
liko lažje razvije svojo oseb-
nost, če sta prisotna oba starša.
Zaradi tega je tudi potrebno, da
sta starša med seboj tudi kot
človeka usklajena."
TEDNIK: V praksi pa ma-
tere velikokrat pretiravajo v
zaščitniškem materinstvu in
predolgo ter preveč priklepa-
jo otroka nase. Kako bi pre-
dlagali materi, da bi dala pri-
ložnost in možnost za vzgojo
tudi očetu?
Dr. Martina Tomori: "Pri
svojem delu se žal velikokrat
srečujem s posledicami takega
priklepanja in zaviranja osamo-
svajanja otroka s strani matere.
Pri nas je mati še vedno neka
sveta vrednota in tudi žrtvovan-
je matere ter njena popolna od-
visnost od otrokove dobrobiti je
nekaj, kar naša kultura še vedno
prenaša med generacijami.
Mnoge matere so dejansko pre-
več zaščitniške do svojih otrok
in mislijo, da jim s tem koristi-
jo. Menijo, da je to za otrokov
razvoj in njegovo varnost zelo
dobro — v resnici pa je povsem
drugače. Matere so mogoče o
svoji vlogi premalo obveščene.
O tem, da otrok potrebuje spod-
bude za vnaprej, da se mora
naučiti različnih spretnosti za
samostojnost, da mora razvijati
svojo socializacijo, se pravi sa-
mostojno življenje v širšem
okolju, gojiti mora svojo samo-
zavest in mnogokrat ravno te la-
snosti dosti lažje ter naravno
goji v otroku prav oče s tem, ko
se druži z otrokom pri različnih
dejavnostih. Od tega, kakšna je
mati do svojih otrok, je mnogo-
krat odvisno tudi, kakšna jc kot
žena in kakšen je mož do nje ter
njun odnos. Tudi to je zelo
važno, kako je mati zadovoljna,
kako je ustvarjalna na drugih po-
dročjih. Če doživlja svojo vred-
nost na osnovi tega, da je otrok
od nje popolnoma odvisen in da
mora vse narediti zanj in namesto
njega, otroku ne samo škodi in
ovira njegov razvoj, ampak za-
muja mnoge druge življenjske
sposobnosti ter priložnosti, da bi
bila srečna kot ustvarjalka, prija-
teljica in v drugih vlogah, ki jih
vzporedno še ima.
V praksi na žalost opažam,
da se ženske, ki na različnih po-
dročjih svojega udejstvovanja
niso zadovoljne ali pa so polne
bojazni, bojijo neuspehov, ima-
jo vrsto tesnob ali strahov, rade
se zatekajo v preveč zaščitniško
materinstvo in ravno te matere
tako rekoč odganjajo svojega
partnerja od njegove očetovske
vloge. Vse to pa je slabo za
otrokov razvoj."
TEDNIK: Po rojstvu prve-
ga otroka se velikokrat spre-
meni odnos med zakoncema.
Mnoge matere se popolnoma
razdajajo in posvetijo otroku,
oče pa začne tekmovati z otro-
kom za ženino pozornost.
Dr. Martina Tomori: "Najbrž je
pri paru, ki se pred prihodom otro-
ka dobro razume oziroma dobro
ujema, nekaj narobe, če pride z
rojstvom otroka do sprememb, do
tekmovalnosti med njima. To tudi
kaže, da partnerstvo ni zrelo. Do-
bro se ujemata partnerja, ki znata
tudi tretjega člana družine sprejeti
medse in obdržati svojo partner-
stvo ločeno od starševstva. Otrok
namreč čuti, če je on tisti, ki rešu-
je partnerske odnose, in zelo do-
bro zaznava, kdaj ga starša upora-
bljata za razreševanje svojih med-
sebojnih bodisi napetosti ali od-
prtih sporov. In ko otrok začne do-
bivati takšno vlogo v reševanju
problemov dveh odraslih ljudi, je
njegovo osebno zorenje zelo
ogroženo."
OTROKOV RAZVOJ_
TEDNIK: v naših druži-
nah mnogi otroci doživljajo
očeta kot avtoriteto. Matere
velikokrat grozijo z njim in
potiskajo očeta v vlogo kazno-
vaica in razsodnika ...
Dr. Martina Tomori: "Ja, naj-
prej bi rada poudarila dve različni
vrsti avtoritete - oboje je namreč
lahko oče. Ena vrsta je avtoriteta,
ki ščiti, spodbuja, usmerja, vodi,
nagrajuje, daje vrednostne potrdit-
ve drugemu; to je pozitvna avtori-
teta in jo vsak od nas potrebuje.
Druga vrsta avtoritete pa je tista,
ki kaznuje, omejuje, postavlja sa-
mo zahteve in razvrednoti člove-
ka. Taka avtoriteta je razdiralna.
Večkrat opazimo, da starši, pa naj
gre za mater ali za očeta, takrat,
kadar jim manjka osebnostnih
sposobnosti, da bi bili pozitivna
avtoriteta in bi otroka znali spod-
buditi in mu dati ustrezen poziti-
ven vzgled, posežejo v to, da so
druge vrste avtoritete — razdiral-
na, uničujoča. To jc slabo zanje,
še slabša popotnica pa je za otro-
ka, ki je tudi kasneje v nasprotju z
vsemi avtoritarnimi liki, z vsemi
situacijami, kjer bi lahko bil po-
nižan; zaradi slabih izkušenj se
boji razvrednotenja.
Pogosto se dogaja, da mati pre-
pušča avtoriteto očetom. Če bi se
matere znale postaviti zase, zago-
varjati svoje mnenje, če bi znale
vztrajati in obrazložiti stvari, ki so
za otroka ludi manj prijetne, pa ven-
dar koristne, ne bi potrebovale v
ozadju še pomočnika pri vzpostavit-
vi svoje avtoritete. V naši kulturi in
simboliki pa otroci močneje doživ-
ljajo avtoriteto očeta. Oče je .stva-
ren, stoji na tleh, vzpodbuja otroka
k temu, da se potrudi, ga zna preko
dejavnosti in učenja različnih spo-
sobno.sti tudi naučiti, da bo lahko
sam reševal svoje probleme. Očetje
ponavadi spodbujajo otrokovo bor-
benost, uveljavitev, njegovo sociali-
zacijo, matere pa večkrat skrbijo, da
je otroku lepo. Pri tem se bojijo
otroku kaj prepovedati, ga omejiti,
zaustaviti pri čem, kar je zanj ško-
dljivo. Očetu dajejo zelo nehvaležno
vlogo: vlogo reševalca tudi tistih
kontliktov, ki jih imajo one z otroki.
Oba starša bi morala znati, priinerno
otrokovi zrelosti, postavljati tudi
svoje zahteve. Pri tem pa ne bi sme-
la vzgojnih bremen prelagati eden
na drugega."
OČETOV VPLIV NA
OBLIKOVANJE SPOLNE VLOGE
TEDNIK: Kakšno vlogo pa
ima oče pri identifikaciji z
istim spolom?
Dr.Martina Tomori: "Vloga
očeta je v času adolescence, ko
se spolna identiteta oblikuje in
utrjuje, za fante in dekleta ra-
zlična. Otrok se ponavadi v tem
času identificira s staršem iste-
ga spola in ta mora dobiti s stra-
ni nasprotnega spola občutek
sprejetosti, pohvale.
Brez dvoma potrebuje sin očeta
in hči mater - pa spet sin mater in
hči očeta tudi zato, da se laže
priučita svoji spolni vlogi, kajti
spolne identitete ne določa le bio-
loški spol, temveč tudi norme,
pričakovanja in zahteve iz okolja.
Recimo, da ima dekle zraven
očeta, ki ji zna postaviti nekatere
omejitve, tudi mater, ki je sama
svoje ženskosti vesela. Z njo se
lahko dekle istoveti in je lahko ob
gradnji svoje osebnosti dobila po-
zitivne potrditve. Za fanta pa je
zelo poineinbno, da s strani očeta
dobiva podobno kot dekle od ma-
tere možnosti, da se z njim istove-
ti, da ob njemu raste in razvije ti-
ste sposobnosti, kijih naša kultura
ocenjuje kot možatost. Hkrati pa
inora dobivati potrditve tudi s
strani matere, da je vesela te nje-
gove možatosti. Ce so taki stiki
pristni, če ne manjkajo v nobenein
obdobju življenja, se sin ali hčer-
ka po zaslugi svojih roditeljev do-
bro počutita v svoji koži, v svoji
spolni vlogi."
MNOGO OTROK ZIVI
BREZ OČETA_
TEDNIK: Mnogo otrok iz
najrazličnejših razlogov odra-
šča brez očeta. Koliko je po-
membna njegova vsakodnev-
na bližina?
Dr. Martina Tomori: "Njego-
va navzočnost in čas nista toli-
ko pomembna kot sama vsebina
odnosov. Res, vedno več je
otrok, ki odraščajo brez očeta.
Očetovski liki so lahko zelo ra-
zlični in vse to lahko dobiva
otrok tudi od drugih ljudi, ki ni-
so v biološki vlogi njegovega
očeta, vendar mora mati te
možnosti dopuščati. Sinu mora
dopuščati, da se istoveti s pozi-
tivnimi moškimi liki. Na žalost
pa opazimo, da mnoge ženske.
ki ne živijo v partnerstvu, otro-
ka, predvsem sina ne spodbuja-
jo v vlogi možatosti. Očetov lik
želijo prikazati kot nekaj nega-
tivnega in na tak način želijo
vzdrževati otrokovo neboglje-
nost in odvisnost od sebe. Lju-
bosumno zaustavljajo vse mož-
nosti, da bi se otrok zgledoval
po nekih svetlih možatih likih.
Zaradi pomanjkljivega partner-
stva se otrok ne more naučiti
pravilne komunikacije med dve-
ma odraslima človekoma, nima
vzora, kako si lahko velikokrat
dva odrasla olajšata življenje, si
pomagata premagovati in ra-
zrešujeta stresne situacije. To
pomanjkljivost velikokrat do-
življa otrok, ki odrašča brez
očeta. Mnogi otroci rastejo ob
pozitivni predstavi očeta, tudi
če ta ni živel z družino, ker jim
mati očeta nikoli ni prikazovala
v slabi luči. Seveda pa je bil v
tem primeru izpolnjen še en po-
goj: da sta oče in otrok ohranila
stike, s tem pa vse že prej našte-
te možnosti za pristno sodelo-
vanje, identifikacijo, spodbude
in opore."
TEDNIK: Kako naj oče po-
kaže čustva do otroka?
Dr. Martina Tomori: "Naša
kultura ima še vedno zelo veli-
ko pravil, kako se sme ali ne
sme izražati čustva. Včasih je
zelo toga in slika očeta kot ti-
stega, ki je vedno močan in
strog, mati pa-ima možnost in
pravico, da pokaže svojo krh-
kost ter ranljivost. Najbolj prav
in pošteno je, da oče pokaže
otroku svoja čustva tako, kot jih
čuti, čim bolj spontano. Tako
mu pokaže tudi, kakšen človek
je. Tudi otrok bo sprejemal oče-
ta bistveno lažje in na zdrav na-
čin, če bo čutil njegovo sponta-
nost ter sproščenost. Otroci zelo
točno zaznavajo, kdaj igramo.
Lik očeta, ki je zelo trden in ni-
koli ranjen, naredi slabo uslugo
otroku, saj si predstavlja, da bi
tudi on moral biti tak. Srečanje
z lastno prizadetostjo, bolečino
ga bistveno bolj prizadene, kot
bi ga sicer."
TEDNIK: Ste mati treh
otrok. Kako dajete vi prilož-
nost očetu pri njegovi vzgoji?
Dr. Martina Tomori: "Oče
mojih otrok si to priložnost vza-
me sam. Pri vzgoji ima z otroki
čisto svoj odnos, moja vloga pri
tem pa je, da ga ne oviram. Ma-
terinstva ne doživljam namreč
kot nekaj vseobsegajočega, kot
nekaj, kar bi pri medsebojnih
odnosih imelo primarno pravico
in pomen. Sem član družine,
kot so to vsi drugi štirje. Tako
je lahko vsak po svoje zelo av-
tonomen in v zelo pomembni
bližini z vsemi drugimi člani.
Vsak je lahko svoja osebnost.
Srečna sem in uspešna."
Marija Slodnjak
Otrok svojega očeta zelo močno doživlja — kakovost nju-
nega odnosa mu govori o njegovi lastni vrednosti. Očeto-
va odločna beseda mu pomiri dvome, njegovo zagotovilo
prežene bojazni in njegova spodbuda nadeva krila njego-
vi ustvarjalnosti. Ob trdnem očetu so otrokovi koraki v
neznan in zanj morda nevaren svet bolj zanesljivi. Glede
tega, kako vključiti očeta in mu dati enako priložnost pri
vzgoji, so v evropskih državah zelo različni pristopi.
Pred petdesetimi leti
^ad Titovim ravnanjem je bil ra-
^aran tudi feldmaršal Akexander,
5. maja v osebnem sporočilu
•''"ichillu zapisal: "Če je Tito razu-
■"^l obvestila, ki jih dobiva, potem
J'i'>lini. da se ne vede priinerno.
^^jjc vojaško v mnogo inočnejšem
"''ožajii, kot pa je predvideval, ko
v Beogradu, ter skuša to z
^'''čkom izkoristiti. Tedaj je upal,
^ ^ stopil v Trst. ko ga boin jaz
'"učno zapustil. Zdaj se skuša tam
"^^'aniii in ini samo dovoliti pravico
Porabnika."
J^ako ravnajo jugoslovanske
"lasti v Trstu, jc 6. inaja feld-
^.jT^al Alexandcr zapisal v poro-
ij"- "Vse ugledne Italijane v Tr-
le glede na usmeritev, razen
"^slovanskih simpatizcrjev za-
^vi. Jugoslovani so prevzeli po-
^ " nadzor nad življenjcin mesta.
so bile danes prisiljene iz-
j^"' vse vrednostne papirje. Vsa
L^^iia sila v starosti od 18 do 60
U*^bila mobilizirana, Italijani za
V|^'^'l'io delo, simpatizerji pa za
k^''^^ službo. V velikem obsegu
(jj ■'ckvirirajo pšenico in druge
rj/"ie, ki jih potrebuje vojska,
zahodno od reke Soče."'
bj^'*^'"očila s tako in podobno vse-
|)Q|y'^o si zavezniški diplomati,
r^j'"'^' in vojaški poveljniki sko-
\ !^*^^no izmenjavali ves mesec
(tiij ^45, ko je prišlo do kompro-
^Sa sporazuma. Trst je bilo
treba zapustiti. Julijska krajina pa
je bila razdeljena na cono A, kjer
je bila zavezniška vojaška uprava,
in cono B pod jugoslovansko vo-
jaško upravo.
pRipi^r~~~~"
NA PREVZEM OBLASTI
Za boljše razumevanje takrat-
nih razmer naj najprej navedem,
da je bil na Kočevskem zboru iz-
voljen Slovenski narodnoosvobo-
dilni odbor (SNOO), ta pa se je na
črnomaljskem zasedanju februarja
1944 preiinenoval v SNOS. Takrat
seje proglasil za najvišji predstav-
niški organ in imenoval Nacional-
ni komite osvoboditve Slovenije
(NKOS), ki je prevzel funkcijo
vlade. SNOS je izdal več poinem-
bnih dokuinenlov, ined drugiin
odloka o razvoju ljudske oblasti in
o pravicah in dolžnostih naroda.
V skladu s tem je tudi Okrožni
odbor OF Maribor v prvih mese-
cih leta 1945 pošiljal okrajnim od-
borom OF vrsto raznih okrožnic in
navodil, kako se spoprijeti s
težavaini ob prevzemu oblasti, ka-
ko to oblast konkretno organizira-
ti. Zadnja okrožnica z dne 7. maja
1945, napisana na položaju (ver-
jetno nekje na Pohorju), je naslo-
vljena vseiTi okrajnim in krajev-
nim odborom OF. V njej so raz-
členjena navodila, kakšne so nalo-
ge vojnih referentov, kako prevze-
ti in voditi vse finance, kako orga-
nizirati prehrano, kmetijstvo, vete-
rino in gozdarstvo, obrt in indu-
strijo, proinet in trgovino, zdrav-
stvo in socialno skrbstvo ter pro-
sveto in seveda najvažnejše —
agitacijo in propagando. Tuje bilo
posebej poudarjeno, da se je treba
"do skrajnosti pripraviti na spre-
jem osvoboditeljev, ki inora biti
tako slavnosten in veličasten, da
ne bodo o tem govorili samo naši
otroci, temveč tudi rodovi!"
Ta okrožnica je bila napisana z
zamudo, saj je prišla do naslovni-
kov — vsaj na ptujskem in orino-
škem območju je bilo tako - šele
nekaj dni po osvoboditvi. Tudi s
prevzemom oblasti ni šlo tako pre-
prosto, kot so si zainišljali sesta-
vljalci tiste okrožnice. Predvsem
niso nikjer oinenjali, da bo prve
tedne prevzela dejansko oblast vo-
jaška komanda, ki je praktično
odločala o vsem, odbori OF pa so
bili le poslušni izvajalci in pre-
našale! navzdol v vsako vas.
Kdaj je v Ptuju prevzela oblast
komanda mesta, komandant je bil
Miha Luzner, iz ohranjenih doku-
mentov ni prav razvidno. Ohranje-
na je le "odredba štev. I" z dne
13. maja 1945, s katero je uvedena
policijska ura in dane naloge na
posameznih področjih. Med dru-
gim je bilo zapisano:
— Industrija in obrt naj delata
brez prekinitve. Produkcija se mo-
ra obdržati na maksimalni višini.
— Trgovine, male in velike, se
zapro za tri dni.
— Denarni zavodi vseh vrst se
za zunanji promet zapro.
— Vsi navedeni morajo v treh
dneh napraviti inventuro in jo
pošljejo na okrajni odbor OF Ptuj.
— Vsaka zloraba se bo naj-
strožje kaznovala, v težjih priine-
rih tudi s smrtjo.
— Do nadaljnjega jc zabranje-
no vsako gibanje ljudi iz kraja v
kraj brez propustnice.
Nadaljnje odredbe so se na-
našale na inobilizacijo delovne si-
le, vojaških obveznikov, strokov-
njakov za razna področja (mineiji,
tesarji itd.). Vsa zasebna motorna
vozila so zasegli takoj, z odredbo
pa so zahtevali, da se komandi
mesta predajo vsi radioaparati in
druga sredstva za zveze, pisalni
stroji in roto tehnika (oprema za
tisk in razmnoževanje). Avtomo-
bile, pisalne stroje in tudi radioa-
parate je potem komanda inesta
dajala v uporabo posameznim or-
ganom in odsekom okrajnega od-
bora OF.
USTANAVLJANJE
KRAJEVNIH ODBOROV Of
v mnogih vaseh na našem ob-
močju so krajevni odbori OF delo-
vali že v ilegali, vendar jih je se-
daj bilo treba kadrovsko dopolniti.
V marsikaterem krajevnem sre-
dišču pa takega odbora še ni bilo.
bili so le posamezni zaupniki OF.
Vsi ti zaupniki so bili povabljeni
na izredno sejo okrajnega odbora
OF Ptuj, ki je bila 10. maja 1945 v
Ptuju. Predsedoval ji je Franc
Belšak-Simon, dejansko pa je seji
dajal vsebino Franček Majcen,
član okrožnega odbora OF Mari-
bor. Na tej seji so izvolili 21-član-
ski okrajni odbor OF. Vsak od iz-
voljenih članov je prevzel določen
resor ali področje dela. Po teh re-
soijih je potem vojaška komanda
izvajala svojo oblast.
Trenutno najpomembnejša na-
loga članov okrajnega odbora in
zaupnikov-aktivistov je bila, da v
enem samem dnevu ustanovijo
krajevne odbore OF. Po že prej iz-
delanem načrtu naj bi bilo v ptuj-
skem okraju (brez takratnega
okraja Ormož) 121 krajevnih in
mestni odbor OF. V ustnih navo-
dilih je bilo povedano, da morajo
biti v krajevnih OF odborih predv-
sem taki moški, ki niso vojni ob-
vezniki, ustrezno število žensk in
mladih. Njihova socialna sestava
mora ustrezati socialni sestavi
prebivalstva, so učeno razlagali
vodilni. Pri tem so še posebej opo-
zarjali, da ne smejo dovoliti, da bi
se "v naše vrste vrinili špekulanti
in avanturistični elementi".
Za preproste vaške aktiviste je
bilo marsikaj novega. Le malo jih
je razumelo, kaj je to "ustrezni so-
cialni sestav", kdo so "avanturi-
stični elementi" in podobno. A
vseeno so se disciplinirano napoti-
li v kraje, za katere so jih določili,
in poskušali uresničiti naloge. Ho-
dili so peš, s kolesi, le nekateri
šefi resorjev so dobili v uporabo
motorna kolesa.
Kljub težkim razmeram - nezau-
panje ljudi, premalo poznavanje teh
ljudi, pičle prometne povezave - je
večini aktivistov uspelo zadovolji-
vo opraviti naročeno, če že ne v
enem, pa vsaj v dveh dnevih.
V soboto, 12. maja, so bile
po vseh vaseh seje krajevnih
odborov OF, kjer so se odborni-
ki pogovorili, katero od delov-
nih področij bo kdo pokrival,
kakšne naloge morajo opraviti v
naslednjih dneh. Največ skrbi
jim je dala odredba o mobiliza-
ciji vseh fantov in mož od 17.
do 35. leta, ki jo je treba izpel-
jati že naslednji dan - v nedeljo,
13. maja. "Najti morate vsakega
skrivača, če ne milo, pa s silo!"
so aktivisti ponavljali besede in
grožnje, ki jih je izrekel na
okrajni seji komandant Miha
Luznar. Vseh skrivačev, tako ti-
stih, ki so pobegnili iz nemške
vojske in so se skrivali v do-
mačem okolju, kot onih, ki so
se izmikali mobilizaciji partiza-
nov ali so pozneje pobegnili iz
partizanskih enot, jim sicer ni
uspelo odkriti, a vseeno je mo-
bilizacija dobro uspela.
8 _ OD TOD IN lAM
15. JIMJ 1995 — TEDN|W
SENČAK / PRVE TURISTIČNE SOBE
Gomila poslej
še privlačnejša
Turistična kmetija Slačck v
Senčaku 9 v neposredni bližini
turističnega doma in stolpa na
Gomili jc od prve junijske ne-
delje bogatejša za štiri dvopo-
steljne sobe s straniščem in tu-
šem ter eno brez tuša in s skup-
no kopalnico. Vse sobe imajo
Slačkova v eni od sob.
izhod na balkon in v skupni
družabni prostor z mizo in stoli,
kjer bodo gostje z veseljem po-
sedeli in sc pogovorili.
Leta 1992 so Slačkovi začeli
z vinotočcm in veliko željo, da
čim prej uredijo turistične sobe.
V treh letih jim je to uspelo, za
ureditev sob so dobili tudi kre-
dit prek pospeševalne službe
pod zelo ugodnimi pogoji. Slač-
kova sta z dosedanjim delom in
obiskom    costov    zadovoljna.
Matija se je po 22-lctih dela v
gradbeni stroki že kar navadil
delati z gosti, Elizabeta pa je bi-
la vedno kmečka gospodinja, ki
zna speči odličen mešani pše-
nični kruh, pecivo, gibanice,
pripraviti meso iz tunkc. O kva-
liteti njenih izdelkov priča več
priznanj z razstav Dobrote slo-
venskih kmetij. Vse te dobrote
lahko gostje ob obisku njihove
turistične kmetije tudi okusijo.
Vse, kar ponudijo gostom, zra-
ste na njihovi kmetiji.
Po novem bo turistična kme-
tija Slačkovih za goste odprta
vsak dan, do sedaj pa je bila le
ob koncu tedna. Ugodna lega in
bližina zanimivih krajev bosta
ob novi pridobitvi prišli še bolj
do izraza. MG
Turistična kmetija Slaček. Foto: Kosi
SLOVENSKA BISTRICA
Sklepni koncert
pevslkih zborov
v petek, 9. junija, je bil na
notranjem dvorišču bistriškega
gradu sklepni koncert pevskih
zborov, ki po večini delujejo v
kulturnoumetniških društvih
slovcnskobistriškc občine. Lepo
in v gledališče skrbno preureje-
no grajsko dvorišče tega dne ni
bilo le prizorišče ene od že
mnogih pevskih revij, marveč
tudi zbirališče množice pevcev
in poslušalcev — ljubiteljev
slovenske zborovske glasbe.
Sklepnega koncerta, vedno jc
ob koncu vadbene in redne kon-
certne sezone, se ponavadi ude-
ležijo vse ljubiteljsko delujoče
pevske skupine v občini: večje
ali manjše po številu pevcev, iz
dolinskih ali hribovskih prede-
lov, najmlajše in najstarejše po
letih delovanja in tiste, ki se že
postavljajo z vidnejšimi rezulta-
ti svojega dela (z višjo kakovo-
stno ravnijo izvedbe in podaja-
nja). In tako je bilo tudi tokrat,
ko sc je na improviziranem
odru zvrstilo kar petnajst, za
občino Slovenska Bistrica kar
presenetljivo število vokalnih
skupin: ženski nonet Vivere iz
Slov. Bistrice, oktet Studenice
iz Studenic, mešani zbor s Pra-
gerskega. moški zbor z Velike-
ga Tinja, moški zbor Obrtnik iz
Slov. Bistrice, moški zbor z Zg.
Ložnic_e,__rnešani .zbp^ D''yšLva
upokojencev iz Slovenske Bi-
strice, moški nonet z Velikega
Tinja, mešani zbor iz Oplotnice
(petdcsetčlanski in med vsemi
najštevilčnejši!), moški zbor z
Laporja, ženski pevski zbor
Slovenske Bistrica (v kratkem
ga bomo predstavili v eni od
oddaj Radia Ptuj), mešani zbor
s Črešnjevca, moški zbor
Društva upokojencev Slovenske
Bistrica, študentski mešani zbor
iz Slovenske Bistrice in moški
oktet Planika iz Slovenske Bi-
strice.
Njihovo petje in vse kar k te-
mu sodi, je ocenjeval umetniški
vodja Mariborskega okteta prof.
Mitja Rajchenberg. Potem ko
bo opravil temeljito analizo
vsakega od njih, bo vodstvo
ZKO Slov. Bistrica, ta je prire-
ditelj vsakoletnih pevskih revij,
sklicalo posvet zborovodij, kjer
bo profesor posredoval svoja
zapažanja in svetoval, kako
uspešno nadaljevati. Osem zbo-
rov, dobro polovico, ki so se
uspeli dvigniti nad splošno ra-
ven, bo Radio Ptuj s posnetki
predstavil svojim poslušalcem v
posebnih oddajah. Prireditev je
lepo, smiselno ter s kratkim, str-
njenim opisom življenjske poti
vsake nastopajoče vokalne sku-
pine povezovala Jana Jeglič.
. . ............iC
ORMOŽ / 16. KRAJEVNI PRAZNIK IN DRUGI
FESTIVAL GODB
Junijske slovesnosti
v ormoški krajevni skupnosti se že pripravljajo na praznovanje
šestnajstega krajevnega praznika v počastitev dogodkov v ju-
nijski vojni pred štirimi leti ter drugi festival godb v zabavnem
programu.
Prireditve so pričeli že mi-
nulo nedeljo, ko je pri gasil-
skem domu Ključarovci pote-
kala gasilska vaja centra Or-
mož, sočasno pa je bil pri
omenjenem društvu prevzem
nove gasilne brizgalne. Ta ko-
nec tega tedna, 16. junija, bo
v ormoškem domu društev po-
kalno tekmovanje v športnem
streljanju z zračno puško, 17.
junija pa bodo za pokal kra-
jevne skupnosti pri ormoškem
ribniku tekmovali ribiči.
Osrednja prireditev bo v so-
boto, 24. junija, v športnem
parku Mestna graha, kjer bo
drugi festival godb v zabav-
nem programu za pokal Or-
moža. V domu društev bo so-
časno potekalo odprto prven-
stvo Ormoža v amaterski ra-
diogoniometriji z mednarodno
udeležbo. Program bodo na-
daljevali na dan praznik dr-
žavnosti 25. junija z Ivanjsko
nedeljo na Humu.
Kot nam je povedal tajnik
ormoške krajevne skupnosti
Franci Trstenjak, bo prire-
ditveni prostor v Mestni grabi
pokrit s festivalskim šotorom,
kjer bo ves čas stalna gostin-
sko-turistična ponudba, raz-
stava in prodaja čebelarskih
izdelkov domačih čebelarjev,
pokušnja vin in prodaja gla-
sbenih instrumentov.
Slavko Petek, ravnatelj or-
moške glasbene šole in po-
budnik srečanja pihalnih orke-
strov Slovenije, je povedal, da
je udeležbo na letošnjem
srečanju najavilo 13 pihalnih
godb: ena v kategoriji do 20,
sedem od 20 do 40 in pet v
kategoriji nad 40 članov. Na-
stopili bodo godba na pihala
Bakovci, pihalni orkester Lju-
tomer, Talum Kidričevo, god-
ba gasilskega društva Spodnja
Polskava, pihalni orkestri Im-
pol Slovenska Bistrica, Emo
Celje, Alpina Žiri, Vogrsko,
Ormož, Ptuj in Slovenj Gra-
dec, Papirniški pihalni orke-
ster Vevče in pihalni orkester
radeških papirničarjev - z nji-
mi pridejo tudi mažorete.
Po končanem tekmovalnem
delu bo ob 15. uri parada. Na
stadionu bodo godbeniki zaigra-
li tri skupne koračnice, nato pa
bodo podelili pokale in priznan-
ja. Mogoče še zanimivost: diri-
gent in skladatelj Vinko ŠtrucI,
domačin iz ormoških krajev, je
v počastitev srečanja godbeni-
kov napisal koračnico z naslo-
vom E viva Holermus.
Ocenjevalno komisijo sesta-
vljajo Ervin Hartman iz Mari-
bora, predsednik, ter člana, uni-
verzitetni prof. Jože Gregorc iz
Ptuja ter prof. Marjan Sajevec
iz Ljubljane.
Dogodke izpred štirih let ter
dan državnosti bodo v ormoški
občini počastili še z odprtjem
razstave fotografij iz junijsko-
julijske vojne ter osrednjo ob-
činsko proslavo v počastitev
omenjenih dogodkov, ki bo v
petek, 23. junija. Vida Topolovec
ORMOŽ
Front ročk festival
— No border jam
v klubu Unterhund (v kleti ormoškega gradu, k er ima
svoj sedež ormoški Kulturni alternativni center), bo jutri
popoldan in pozno v noč front ročk festival NO BORDER
JAM z mednarodno udeležbo.
Prvi del festivala, ki se prične ob 16. uri, bo na grajskem
dvorišču, drugi del pa po 24. uri v Unterhundu. Nastopili bo-
do mariborski bend V okovih, Grosupeljčani Dicky B. Hardy,
ormoški bend Pridigarji, dunajski The Way, Jesus Undcr-
ground Band iz Banske Bistryce, z Dunaja pride tudi Those
Who Survived the Plague, iz Koprivnice Ovcrflovv in iz Rot-
terdama Anarcrust.
Po polnoči se bodo v Unterhundu predstavili še Wasser-
dicht iz Ormoža, Delaware iz Sladkega Vrha, Scufy Dogs iz
Nove Gorice ter Directed Crew iz Varaždina.
Med koncertom bodo vizualne efekte pripravili bruhalci
ognja, v klubu Unterhund bo modna revija avtorice Vanje
Mcško, pa tudi razstava ročk fotografij novinarja Bojana To-
mažiča. V soboto bo nastopajoče sprejel župan občine Ormož
Vili Trofenik. VT
VELIKA NEDEUA
Svečanosti ob stoletnici
gasilsi(ega društva
Gasilsko društvo Velika Nedelja je bilo ustanovljeno
1895. leta in je opremljeno in usposobljeno za opra-
vljanje javne gasilske službe na območju občine Ormož.
Prireditve ob stotem jubileju so pričeli že lansko leto s
prvo vclikonedeljsko nočjo, nadaljevali z dograditvijo pri-
zidka h gasilskemu domu ter stotim občnim zborom. Osred-
nja prireditev, ki bo trajala dva dni, pa bo v soboto, 17., in
nedeljo, 19. junija.
V soboto bo druga vclikonedcljska noč z nastopom balo-
narjev Acrokluba Ptuj, modno revijo, ob polnoči pa bo ve-
lik ognjemet. Gostja večera bo pevka Heidi. Svečani del
stoletnice bo pričela v nedeljo, 18. junija, popoldane godba
na pihala, nato bo sprejem gostov, pokroviteljev, sponzor-
jev, častnega odbora, gasilskih enot, gasilcev ter občanov.
Ob 15. uri bo v dvorani gasilskega doma Velika Nedelja
pričetek svečane društvene seje, nato bo zbor za paradni mi-
mohod ter proslava z govori, kulturnim programom, pode-
litvijo priznanj, odlikovanj, diplom in plaket. Opravili bodo
tudi svečano odprtje in blagoslov novozgrajenega prizidka
gasilskemu domu. VT
GOMILA / TURISTIČNI DOM JE POD STREHO
Prireditev ob dnevu državriosi
Prizadevni turistični delavci
Gomile so izpolnili obljubo: 13.
maja so pokrili turistični dom.
Tega dne so na streho postavili
smreko in se malo poveselili. Le-
tos večjih gradbenih del več ne
načrtujejo, le še čiščenje. Vsak
tolar, ki jim ga uspe pridobiti,
vlagajo v nabavo materiala, dela-
jo pa vsi prostovoljno.
Ob tretji obletnici postavitve
novega stolpa na Gomili in v
počastitev dneva državnosti bo-
do 25. junija ob 16. uri ob stol-
pu organizirali prireditev, kate-
re izkupiček bodo prav tako i,.
menili za ureditev turistične!
doma. Slavnostni govornik [
župan občine Juršinci
Kaučič, v kulturnem progra^
pa bodo nastopili učenci q
Juršinci in folklorna skupin^i
Markovccv. Za zabavo in p|j
bo igral ansambel Vagabundij
Savinjske doline, ki se je oj,
skovalcem Gomile žc lani prj
jubil. V Sloveniji jc manj
ker v glavnem nastopa v tujini
v Nemčiji in Švici. Pripravljaj
tudi bogat srcčelov. /V|
Turistični dom na Gomili pod streho. Foto: Kosi
VURBERK
Pred četrtim festivalom
Prihodnjo soboto, 17. juni-
ja, bo Vurberk ves v zname-
nju vedrih in poskočnih do-
mačih viž. Tamkajšnje turi-
stično društvo, Radio Mari-
bor, tednik Kaj in Geržina Vi-
deoton družno pripravljajo že
4. festival narodnozabavne
glasbe. Ta je, kot vemo, že
od ustanovitve namenjen na-
stopu zgolj tistih ansamblov,
ki goje večglasno petje ob
spremljavi tria (najmanj!) z
diatonično harmoniko.
Na letošnjega se je priglasilo
kar dvanajst takih, ki jih zlasti
ljubitelji tovrstne glasbe še ka-
ko dobro poznajo: Fantje z
vseh vetrov iz Novega mesta,
ans. Dan in noč iz Velenja,
Fantje izpod Rogle iz Zreč, Bi-
striški odmev iz Slovenske Bi-
strice, Fantje izpod Vurberka,
ans. Simona Legnarja iz Velen-
ja, ans. Cvet iz Radeč, ans.
Petra Finka iz Dolenjskih To-
plic, Vigred iz Laškega, Moni-
ka, Alenka in ans. Marjana
Hercega prihajajo iz Maribora,
Podkrajski fantje iz Velenja in
Završki fantje s triom Orfej iz
Lenarta. Vsak od njih se bo
občinstvu, ki bo prav gotovo, o
tem smo prepričani, tudi tokr
napolnilo avditorij vurberškei
grajskega dvorišča, predsta
s po dvema novima melodij
ma, katerih avtorji so znani
že prekaljeni vižarji, kot re(
mo: Franci Pupis, Brane Kla
žar, Primož Kosec, Peter Fir
Matej Kovačič, Primož U
(psevdonim!) itd.
Viže, izvedbo in vse, kJ
temu sodi, bosta po pos|
nih kriterijih ocenjevali i
komisiji. Prvo, strokovno,sf
stavljajo Tomaž Tozon, Dr;
gica Kovačič, Boris Roška
Boris Kovačič in Slavko A
senik ml., drugo pa (do sed
priglašenih) sedemnaj
urednikov slovenskih lok;
nih radijskih postaj. Stroko
na komisija bo podelila p
nagrad, "lokalci" pa eno. K
pa je denarnih nagrad tokr
kar devet, bo tri, kot vedn
podelilo tudi občinstvo. Vi
berški festival, ki se v si
venskem prostoru čeda
bolj uveljavlja, bosta tudi t
krat vodila Ida Baš in d
mačin Janez Toplak.
Šegulovo gostilno
obnavljajo
Znano Šegulovo gostilno na
Polenšaku že nekaj časa obna-
vljajo. Kraj, ki se je v Slove-
niji in tudi zunaj dne uveljavil
s tradicionalno žetveno prire-
ditvijo ter razstavo kruha in po-
gač, želi gostom ponuditi več.
Slovenske gorice so že od
nekdaj privlačile goste, ki bi
želeli v teh lepih krajih osti
dlje. Žal pa podobno kot
drugih večjih krajih tudi
tem območju močno prinia
jkuje turističnih postelj. Ka
pa, da .so za.sebniki vzeli P
budo v svoje roke. Tako 1^
Šegulovi, ki bodo uredili n
kaj turističnih sob. jI
Foto: Kosi
f0DMIii
15. JI NU 1995
OD TOD IN TAM — i
VIDEM PRI PTUJU / OSNOVNOŠOLCI IN
PROJEKT KORAK K SONČKU
predstavila se je
Čopkova druščina
Kar štiri mesece seje Čopko-
^,3 druščina, v kateri so bili po-
učencev drugega in tretjega
^,,/rcda tudi starši in specialna
pedagoginja Tanja Nikolovski,
l^^ečcvala ter družila z otroki in
(,draslimi ljudmi, ki jim jc uso-
namenila drugačen način
.j'yljcnja. Ob tej priložnosti so v
i„jiuilem tednu pripravili pred-
jiavitcv projekta Korak k
]0Čku, ki je nastal na osnovi
slikanice Svetlane Makarovič
l„ Marjana Mančka Veve-
riček posebne sorte.
Zveza društev za cercbralno
paralizo Slovenije namreč v ok-
^evehček Copko in Copkova druščina s prijatelji iz Dornave.
viru svojega programa celovito
skrbi za osebe s cercbralno pa-
ralizo ter namenja posebno me-
sto iskanju in ustvarjanju mož-
nosti, da bi drugačni otroci sku-
paj s svojimi vrstniki živeli, ko-
likor se le da normalno življen-
je, In prav to je bilo osnovno
n0&\o videmskib učencev, ki so
iii vso zavzetostjo lotili pro-
^pecialna pedagoginja Tanja Ni-
kolovski. Foto: Dušan Sterle
Kkine naloge. Sicer pa jc v ta
projekt v Sloveniji vključenih
okrog sto šol; v našem okolju
poleg videmskib osnovnošolcev
dodeljujejo še učenci in učenke
" OŠ Markovci in OŠ Juršin-
V Markovcih so svoje pro-
jt^ktno delo že predstavili, v
^^■■i^incih pa bodo to opravili v
'(^m tednu.
V dobrih štirih mesecih so vi-
''^niski osnovnošolci poiskali
"ilormacijc o otrocih s celcbral-
"0 paralizo v svojem okolju, šte-
vilna srečanja z vrstniki in stro-
kovnjaki so jim potešila otroško
radovednost in mnoga pričako-
vanja. Z veveričkom Čopkom,
ki so ga skupaj s starši in men-
torji izdelali v Čopkovi delavni-
ci, so potovali od zdravnikov,
fizoterapevtov, specialnih peda-
gogov do otrok s cercbralno pa-
ralizo in njihovih staršev.
Kot je povedala specialna pe-
dagoginja in mentorica Čopko-
ve druščine Tanja Nikolovski,
je bil osnovni namen naloge
sprejemanje in priznavanje pri-
zadetosti oz. invalidnosti kot
normalnega družbenega pojava
ter vključevanje oseb z motnja-
mi v razvoju v proces vzgoje,
izobraževanja, usposabljanja,
zaposlovanja in bivanja. "Naša
naloga je bila, da znamo pri-
sluhniti in ob tem drugačnim
otrokom pomagati, seveda koli-
kor je pač v naših močeh. Mi
smo jim bili pripravljeni podati
roke in jim pomagati čez ovire.
Skupaj smo spoznali, da so
otroci s posledicami poškodb
možganskih celic prav tako pri-
jetni, veseli, radoživi in razigra-
ni, le da je zaradi drugačnosti
njihov način življenja nekoliko
drugačen. Prepričani smo, da
nam je v Čopkovi druščini us-
pelo, saj smo dobili veliko no-
vih prijateljev in skupaj z otroki
smo se lotili prav velike nalo-
ge," je ob predstavitvi projekta
povedala Tanja Nikolovski.
Vse od fcbrurja, ko so osnu-
tek projekta predstavili staršem
in učencem, so Čopki potovali
od Ptuja, Maribora, Dornave tja
do Božičev' nad Ankaranom;
obiskali so center Sončna pot v
Mariboru ter si ogledali nastop
lutkovne skupine Sonček. Vsa
prijetna doživetja je Čopkova
druščina strnila v sliki in besedi
v Čopkovem glasilu. Projekt
Korak k sončku pa bi najver-
jetneje bil pust brez staršev, ki
so bili učencem in mentorici
Tanji v veliko pomoč, pomagali
so jim tudi nakateri mentorji na
šoli ter sponzorji. Vsem se je
Čopkova druščina zahvalila na
zaključni prireditvi minuli četr-
tek, skupaj z nastopajočimi iz
Zavoda dr. Marjana Borštnarja
pa so obljubili, da bo podobnih
druženj v prihodnje še več, kajti
Čopki bodo ostali skupaj tudi v
prihodnjem šolskem letu.
Tatjana Mohorko
v mladinskem oddelku knjižnice ivana potrča
w
Čarobni vrt
šolsko leto se bo kmalu izteklo, večina učencev, dijakov,
^ludcntov pa prav te dni poti najbolj krvavi pot. Zato je ravno
pravšnji čas, da vas povabimo v Čarobni vrt, ki vam bo danes,
'5. junija, ob 17. uri v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana
•^oirča pričaral svet naravnega učenja.
Zvočna kaseta Sončna hiša avtorice Sonje Šižgorič je posne-
po načelih naravnega učenja: istočasno usklajuje telesno, ra-
^^rrisko in čustveno raven poslušalca. Namenjena je predvsem,
'^'•'okom, dobrodošla pa bo tudi odraslim, saj omogoča boljše
P^*^'utje in sprostitev, pomaga v trenutkih, ko smo utrujeni, bol-j
ali slabe volje.
, Čarobni vrt bodo predstavili avtorji iz Centra za izo-
■"aževanje in svetovanje Lumina. Liljana Klemenčič
MARIBOR
Sedma
Marjanjlna svecica
Mariborska dvorana Ta-
bor je bila v v četrtek, 8.
junija, polna kot že dolgo
ne. Kako tudi ne, saj inna
priljubljena oddaja domače
zabavne Marjanca veliko
oboževalcev v domovini in
onstran naših meja. Tega je
še najbolj vesel idejni in
duhovni oče Marjance, po-
pularni radijski in IV vodi-
telj Vinko Simek, ki je na
sedmo Marjančino priredi-
tev povabil več kot 100
glasbenikov iz Slovenije,
Avstrije in celo iz Nemčije.
Poleg uvodnih godbeni-
kov iz Fibra so dlani ljubi-
teljev domačih viž ogreli
Slovenski muzikantje, duo
Moly&Moly iz Avstrije, Ro-
bi Horvat in njegova violi-
na, Simona Weiss, Andy in
Berndt iz Nemčije, čudečni
12-letni trobentar Marcus
iz Avstrije, s kolesom se je
iz sosednje Hrvaške pripel-
jal Dudek, nastopil je
Zdravko Dobrič, svetovno
znani trobentar Dunajskih
filharmonikov Tonni Maier,
zlati glas Slovenije Alfi Ni-
piš. Primorski fantje, skupi-
na Murctauer muzikanten,
ki je takoj zatem odpotova-
la na turnejo po Avstraliji,
Dtujski Prerod, Brendy s ta-
Duraškim orkestrom iz Cir-
kovc, Henček in njegovi
muzikantje. Alpski kvintet
ponovno z Otom Pestner-
jem, Slavko Avsenik mlajši,
Tereza Kesovija, plesalci
plesne šole iz Maribora,
mažoretke in številni drugi.
Prireditev je v neposred-
no prenašal radio Maribor,
v celoti pa jo je posnela tu-
di Televizija Slovenije in jo
bo v dveh delih poxsredo-
vala svojim gledalcem.
-OM
Sklepna slika sedme Marjance. Foto: M. Ozmec
RADENCI / ZAKUUCEK MEDNARODNE
SLIKARSKE KOLONIJE
Vinogradi obeh
bregov Mure
v hotelu Radin v Radencih so prejšnji petek končali medna-
rodno slikarsko kolonijo Vinogradi obeh bregov Mure, ki je na
pobudo Pomurskega sejma iz Gornje Radgone potekala en te-
den. Slikarji - po pet avstrijskih in slovenskih - so ustvarjali
svoja dela na temo, ki je povezana s pridelovanjem žlahtne ka-
pljice. Srečanje je potekalo na obeh bregovih Mure, saj so sli-
karji slikali pet dni na avstrijskem in pet na slovenskem bregu
Mure. Nastala dela bodo predstavljena na več razstavah;
osrednja razstava bo v času 33. mednarodnega kmetijsko-živil-
skega sejma v Gornji Radgoni od 26. avgusta do 3. septembra.
Ob koncu se je v imenu sli-
karjev zahvalil Adolf Pen in
med drugim dejal, da so v kolo-
niji znova dokazali, da likovna
umetnost ne pozna jezikovnih
barier. Še posebej je pohvalil,
da je ideja za likovno kolonijo
vzniknila izven umetniških kro-
gov, saj je plod dobrega mcdso-
sedskega sodelovanja avstrij-
skega okraja Radkersburg in
Pomurskegam sejma iz Gornje
Radgone, ki je bil tudi glavni
sponzor tega delovnega srečan-
ja likovnikov.
Umetniki Alois Brcsnik, Ana
Cajnko, VVillibald Kari, Suzana
Kiraly-Moss, Christa Nickl-
Wlodkowski, Adolf Pen, Lud-
vig Reinprccht, Vlado Sagadin,
Franz Tropper in Tatjana Ver-
binc so v različnih tehnikah in
likovnih smereh doživljali okol-
je in ga prenašali na slikarsko
platno. Ustvarili so lepo zbirko
del, ki jih bodo razstavili tudi v
Avstriji. MS
Utrinek iz likovne liolonije: Adolf Pen je tudi tokrat obdelal izbrani mo-
tiv v svojem prepoznavnem likovnem stilu. Foto MS
Kdo ho boljši?
Vrsla družabnih iger naj bi
odločila, ali so boljši enajstlet-
niki četrtega razreda iz Ljudske-
ga vrta ali njihovi starši. Ves
popoldan so ob pomoči razred-
ničarke Jožice Težak in šolske
športne pedagoginje Silve Far-
tek tekmovali na igrišču za
šolo, vmes pa kurili pod kotlom
s ciganskimi pečenkami in se
kratkočasili ob glasbi. Med dve-
ma ognjema so starši pod vod-
stvom izkušenega telovadca Ra-
da Ačimoviča svoje otroke
gladko premagali, težje je bilo v
nogometu, kjer je bil izid neo-
dločen. V petju pa so seveda
svoje kratkohlačnike starši pre-
glasili. Bodo še že morali malo
zrasti ... A/l. Zupanič
VELIKO TINJE
Pričetek obnove
cerkve sv* Urha
Podružna cerkev sv. Urha v pohiorski župniji Veliko Tinje
(občina Slov. Bistrica) je v ponedeljek, 12. junija, tako kot je bilo
načrtovano, dočakala svoje prve prenovitelje. Zgrajena še pred
letom 1679, je pod težo stoletij in zapuščenosti začela propada-
ti, ko ji je popustilo ostrešje. Voda si je utrla pot v notranjost,
oviažila ves prostor, načela vseh pet oltarjev, lesen kor, posli-
kan omet itd. Toda to tipično predstavnico pohorske sakralne
arhitekture, ki je hkrati v celoti zaščiten spomenik, bo Zavod za
varstvo kulturne in naravne dediščine Maribor na pobudo inicia-
tivnega odbora pri ZKO Slov. Bistrica rešil nadaljnjega propa-
danja. Po jutranji maši, ki jo je sedaj še v razpadajoči cerkvi
opravil     tinjski
župnik g. Rudolf
Gašparič, so se
delavci zasebne-
ga obrtnika Iva-
na Podgrajška iz
Zlakove nad
Oplotnico lotili
dela. Pod nad-
zorstvom Andre-
je Volavšek iz
mariborskega
Zavoda so začeli
postavljati oder,
da bi najprej
prenovili streho.
Če bo vse po
sreči in če vreme
ne bo preveč
nagajalo, naj bi
prekritje končali
do 20. avgusta.
Cerkev bo nato
delj časa odprta
"na prepih", do-
kler se temeljito
ne osuši, šele
zatem bo sledila ,j
prenova njene
notranjosti.     /C
10 — TRŽNI KAŽIPOT
15. JLMJ 1995
TEDNil
.fE:DNIKI
— 15. JIMJ 1995
OD TOD IN lAM — I
llsodna je bila ena točl(a
je nekaj med optimizmom in pesimizmom, so povedali trije
: jQSolci Tjošo Obilčnik in Jernej Kosi iz 6. c ter Iztok Luskovič
o razreda osnovne šole Ormož dan po zmagi v TV kvizu
L/e celice. Pa nekaj sreče, strahu in seveda tudi treme.
y(g5eli so bili lepih nagrad, ki so jih prislužili šoli, sebi, še noj-
|,olj po izleta v Gardaland.
Ormoške male sive celice z mentorico Majdo Šarič. Foto: VT
Vsak izmed trojice se je od-
ločil za eno od tem in potem so
pričeli pridno študirati. Tjašaje
postala ekspert za literaturo,
Jernej za zemljepis. Iztok pa za
piologijo. Ob tem so se poglo-
bili še v enciklopedijo športa ter
jruge in tekmovanja so se pri-
čela. Prijavljenih je bilo 16 šol.
Ormožani so se za vstop v četrt-
tlnale pomerili z ekipo osnovne
šole Vodmat iz Ljubljane in
zmagali za osem točk — premoč
v znanju jc bila več kot očitna.
Nekoliko bolj tesno jim je šlo v
četrtfinalu, ko so tekmovali s
kstošolci osnovne šole Vo-
ličina, kjer je o zmagi ormoških
malih sivih celih odločala samo
ena točka. Tako so prišli v pol-
finale, kjer so se pred TV kame-
rami srečali z ekipo osnovne
šole Franceta Prešerna iz Kranja
\i\imagali s 16 točkami razlike^
Čakal jih je veliki finale in tek-
movanje z ekipo osnovne šole
Lovrenc na Pohorju. Tokrat je
zmago malih Ormožanov odlo-
čila samo ena točka.
Vedno se je z njimi peljalo
tudi trideset navijačev iz Or-
moža, ki so takrat, ko so njihovi
tekmovalci odgovarjali pravil-
no, veselo ploskali. Ko je tu in
tam šlo tekmovalcem malo bolj
trdo, so bili navijači seveda naj-
bolj pametni.
V glavnem so se na tekmo-
vanja pripravljali sami, njihova
mentorica Majda Šarič je bila
bolj koordinator vsega. Zmage
so veseli vsi — tekmovalci, or-
moški šolarji, učitelji in seveda
sam ravnatelj, ki je povedal, da
je ormoška šola v letošnjem šol-
skem letu na raznih tekmovan-
jih dosegla vrsto lepih uspahov.
Vida Topolovec
NAJPOMEMBNEJŠE JE ZNANJE
Iz bolniške postelje osvojil matematično nagrado
že osnovnošolci se zavedajo, da je znanje zelo pomembno. K
temu jiti seveda vzpodbujajo šolsiii sistem pa tudi starši, ki
skušajo omogočiti svojim otrokom kar najboljše možnosti za
pridobivanje novih spoznanj. Namesto da bi se podili sem ter
tja ali ure in ure zdeli pred televizorjem, se tudi učenci in učen-
ke sami učijo več, kot je nujno potrebno za oceno v šoli. Naj-
boljši se pomerijo v znanju najprej na občinski, nato pa še na
regijski in državni ravni. Za to je potrebno veliko dela njihovih
mentorjev in še več vaje učencev samih.
Tokrat smo obiskali Črta
Krefta, učenca 7. a razreda ptuj-
ske Mladike. Črto je namreč
najprej zmagal na dveh občin-,
skih tekmovanjih, in sicer iz
matematike in kemije, nato pa
naj bi se udeležil še obeh repu-
bliških tekmovanj. Žal ga je
bolniška postelja zadržala. Rav-
no takrat, ko bi moral na tekmo-
vanje, je moral v mariborsko
bolnišnico. Člani matematične
komisije iz Maribora so napra-
vili izjemo: Črto je lahko izpol-
njeval naloge v bolnišnici, ko-
misija pa ga je namesto v učil-
nici nadzirala v bolniški postel-
ji. In uspeh ni izostal. Poleg
zlatega Vegovega priznanja, ki
ga prejmejo tisti, ki dosežejo
določeno število točk, je osvojil
še tretjo nagrado med 203 sed-
mošolci iz vse Slovenije.
V kemiji na republiškem tek-
movanju ni mogel nastopiti, saj
Črto Kreft, vsestransko uspešen
sedmošolec.
komisija iz Ljubljane seveda ni
mogla priti v mariborsko bol-
nišnico. Tako je namesto njega
odpotoval Marko Peter iz Vidma.
Kot sta povedali Črtovi mento-
rici, učiteljica matematike Mira
Stojičevic in učiteljica kemije
Karin Markovič, je takšen uspeh
plod dolgoletnega dela, predv.sem
pa učenja od 5. razreda naprej.
Od takrat namreč Črto obiskuje
še z nekaterimi drugimi zelo do-
brimi učenci dodatni pouk iz ma-
tematike, pri kemiji pa je predelal
že večino snovi za prvi letnik
gimnazije. Učenju posveti tudi
marsikatero urico več kot drugi.
Razredničarka Karin Markovič
pravi, da je Črto vsestransko
uspešen učenec, saj mu gredo
odlično tako naravoslovni pred-
meti kot jeziki. Poleg tega igra
tudi violino in sodeluje v gle-
dališki skupini. Sam zase pravi,
da bi v tem trenutku izbral za
življenjski cilj matematiko in
kemijo, ravnateljica Marija
Šumandl pa dodaja, da bi že se-
daj imel pogoje za ZoLsovo šti-
pendijo. Milena Zupanič
Na državnem tekmovanju iz kemije je osvojil Marko Pe-
ter iz Vidma zlato Pregljevo priznanje, srebrni pa Andrej
Zafošnik iz Kidričevega in Črto Kreft iz Mladike (z do-
seženimi točkami na občinskem tekmovanju), pravico
udeležbe pa je imel še Dušan Vukašinovič iz Gorišnice
med sedmošolci, med osmošolci pa so se po točkah
uvrstili na državno tekmovanje Miha Pešec iz OŠ Breg,
Vesna Sok iz Ljudskega vrta in Karel Ravnjak iz Dornave.
Poleg Črta Krefta, ki je osvojil 3. nagrado med mate-
matiki sedmošolci, je osvojil prav tako 3. nagrado in zlato
Vegovo priznanje tudi Jani Slivnik iz Cirkovc med 300
osmošolci iz vse Slovenije. Slednjima je na sprejemu naj-
boljših mladih matematikov v Ljubljani izročil priznanji
minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.
MLADIKA • Te dni šole vpisujejo otroke, ki bodo pričeli obi-
skovati pouk v letu 1996. Mnogi starši se odločajo za izbrano
šolo tudi glede na prometnost poti, ki vodi do nje. Prav zato je
ptujska Mladika, do katere morajo otroci prečkati zelo prometne
ceste v središču mesta, uvedla avtobusne prevoze do šole. Šol-
ski avtobus pripelje otroke iz novih blokov in mestnega jedra,
prav tako pa tudi iz Spuhlje in Budine.
MLADIKA • Sredi meseca maja je šolski geološki krožek pod
vodstvom učitelja Franca Goloba sodeloval z raziskovalno nalo-
go Mala geološka zbirka na državnem srečanju mladih geologov
v Idriji in za omenjeno nalogo prejeli zlato priznanje.
JURŠINCI • Republiški projekt za učence drugega razreda
osnovnih šol z naslovom Korak k sončku, v katerem spoznajo
otroci probleme otrok s cerebralno paralizo, so izpeljali tudi v
Juršincih. Staršem in drugim učencem so ga predstavili v torek.
50 ZLATIH ZRN • V soboto je Mladinska knjiga iz Ljubljane
pripravila sprejem za vseh 50 učencev in učenk, ki so se s svoji-
mi literarnimi prispevki uvrstili med najboljše iz vse Slovenije.
Mladinska knjiga je izdala prve literarne poskuse najmlajših v
knjigi 50 zlatih zrn. S ptujsko-ormoškega območja so se med
petdeset zlatih zrn uvrstili trije ptujski učenci: Urška Rabuzza iz
Mladike, Mojca Žagar iz osnovne šole Olge Meglic in Tine
Ačimovič iz Ljudskega vrta.
DIJAŠKI DOM • Otroci iz vzgojne skupine za delovno uspo-
sabljanje so pod vodstvom Majde Ber in Anite Peklar ter drugih
vzgojiteljev pripravili projekt Pomlad in ga predstavili staršem in
obiskovalcem minuli petek. Postregli so jim s pecivom, ki so ga
spekli otroci sami.
DIJAŠKI DOM • Tisti srednješolci, ki bivajo v dijaškem domu
in so se med šolskim letom izkazali v šoli in domu, so v soboto
za nagrado potovali na izlet v Zreče, kjer so se kopali, in še na-
prej na Pohorje.
ŠOLA V NARAVI • Ta teden preživljajo učenci četrtih razredov
povečini v šoli v naravi: četrtošolci iz Vidma in Sel v Piranu, učenci
Podiehnika, Žetal in Brega v AnkaranU, Markovčani pa v Izoli.
12 — ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE
15. JUNIJ 1995

MATJAŽ 6ERL / KLATENJE PO INDONEZIJI — VII. del
V deželi vulkanov
IZGUBUENI NA BAUJU
IN POGREB_
Severovzhodni in osrednji
del Balija je malo naseljen in
do mnogih krajev sploh ni
mogoče priti brez lastnega
prevoznega sredstva. V Indo-
neziji to ni velik problem, saj
je cena najema avtomobila ze-
lo nizka. Mi smo za dan naje-
ma polterenca toyote kijanga
Riževa polja na Baliju
plačali 30 tisoč rupij, kar je
nekaj manj kot 15 dolarjev.
Le dve težavi sta: v Indoneziji
se vozi po levi in avtomobil ni
zavarovan.
Krenili smo po obalni cesti
proti vzhodu. Naselja ob cesti
so postala vse redkejša in po-
krajina vse bolj divja in neobde-
lana. Gunung Agung, 3142 me-
trov visok vulkan, je namreč le-
ta 1963 med izbruhom popolno-
ma preplavil severovzhodni del
otoka in ga spremenil v pušča-
vo. Še danes je ta del otoka po-
rasel le z borno travo in pre-
težno nenaseljen. Plaže, ki ob-
dajajo ta del otoka, so nekaj po-
sebnega, saj jih prekriva dro-
ben, kot oglje črn pesek, ki v
kontrastu z intenzivno modrim
morjem ustvarja prav neverje-
ten pejsaž. Na tem delu otoka se
maloštevilni prebivalci ukvarja-
jo med drugim tudi s pridelavo
soli. Soline naredijo tako, da
ravna debla prepolovijo in obe
polovici izdolbcjo. Nato debla
ob obali namestijo na lesene
konstrukcije in jih spravijo v
vodoravno lego. Izdolbljcne de-
le napolnijo z morsko vodo, ta
pod močnim soncem hitro iz-
hlapi, na dnu pa ostane sol. Po-
stopek komercialno najbrž ni
kdove kako rentabilen, jc pa za-
nimiv.
Počasi se jc cesta obrnila
proti jugu in svet jc postajal
znova vse bolj tropski. Na
vzhodni obali je svet razbraz-
dan in prav tam se nudijo naj-
bolj osupljivi razgledi na riževa
polja. Balijci so izrabili za sa-
jenje riža prav vsak prostor, pa
čeprav morda ni večji od par
Pogreb
kvadratnih metrov. Terase so
zažrte v skoraj navpične strmi-
ne, kot bi si velikan izklesal
stopnice po pobočju vulkana.
Po ovinkasti cesti smo se
počasi približevali Denpasarju
in naša toyota je žrla bencin kot
za stavo. Na srečo je bencin v
Indoneziji sorazmerno poceni,
prodajajo pa ga v vsaki vasi.
Seveda ne na črpalkah, temveč
kar tako, v steklenicah ali so-
dih. Promet je postajal vsebolj
živahen in odločili smo se, da
bomo raje zavili v notranjost
otoka in poiskali kakšno "bliž-
njico" proti svojemu baznemu
taboru na severni obali. Cesta je
od začetka delovala nadvse pri-
jazno in benigno, promet pa se
je vse bolj redčil. Na križiščih
smo se odločali glede na želeno
smer potovanja in glede na kva-
liteto ceste. Svet okoli nas je
postajal vse bolj divji, cesta
zmerom slabša in pogledi do-
mačinov vse bolj debeli. Po uri
ali dveh smo prišli na teren, raz-
brazdan z številnimi soteskami
in grapami. Tam smo ugotovili,
kako se "špara" z asfaltom. Ce-
sta se proti dnu soteske ni spu-
ščala sem in tja, zlagoma po
Balijski deček
serpentinah, marveč sc je proti
dnu soteske spuščala tako str-
mo, da sem imel občutek, da
bomo naredili preval. Seveda se
jc temu primerno na drugi strani
dvigovala. Včasih je bila tako
strma, da je naša toyota obne-
mogla in je moral Jani peš. Čez
kakšno uro je zmanjkalo tudi
asfalta. In seveda je začelo tudi
deževati. Počasi smo prigalopi-
rali do neke vasice in tam nale-
teli na pravi pravcati hindujski
pogreb.
V bistvu smo najprej mislili,
da gre za vrtno veselico, saj so
ljudje v skupinah postajali okoli
in živahno kramljali, včasih se
je zaslišal tudi smeh. Na sredi
travnika, kjer je potekal obred,
je stal oder, bogato obložen z
najrazličnejšo hrano, ki pa ni
bil ruski bife. S tega odra so
namreč truplo umrlega prenesli
na drugi oder, nekoliko odmak-
njen, kjer so ga nato pričeli
sežigati. Imel sem občutek, da
sežiganje ljudi ni posebno vzne-
mirjalo, saj jih je relativno malo
stalo okoli odra in opazovalo.
Posmrtne ostanke po kremiran-
ju živobarvna procesija odnese
na obalo reke in jih tam med ri-
tualom prepusti vodnemu toku.
Nam je nevsiljivo uspelo nare-
diti nekaj fotografij in odbrzeli
smo naprej, saj se je dan pre-
vešal proti večeru.
PO SVETOVNEM DNEVU BREZ TOBAKA
Zdravje da, kajenje ne
Za nami je 31. maj — svetovni dan brez tobaka. Slo-
venski projekt Slovenija brez tobaka temelji na strategiji
Svetovne zdravstvene organizacije Zdravje za vse do leta
2000 in daje največji poudarek najbolj občutljivi populaciji
v starosti od 11 do 19 let, ki je prav v tej starosti najbolj
dojemljiva za vrstniške vplive in reklame ter je brez prave
mere kritičnosti do škodljivih razvad.
Za uresničevanje omenjenega projekta so v brošurici
Da ne pozabim predstavljeni miselni vzorci življenja brez
kajenja z opozorili na pozitivni pristop in odgovornost do
zdravja. Namenjena je dijakom 1. letnikov srednjih m
učencem 3. letnikov poklicnih šol.
V Srednješolski center Ptuj je bilo dostavljenih okrog 1100
omenjenih brošuric, v katerih je poleg zdravstvenovzgojne
vsebine še nekaj strani uporabne vrednosti "za vsak dan".
Zahvaljujem se vodst-
vom in tajništvom posa-
meznih srednjih in poklic-
nih šol v Ptuju za podpro
in pomoč pri razdeljevan-
ju. Upam, da bo tudi
omenjena brušurica pri-
pomogla k zmanjšanju
"kadilskih" težav na tem
prostoru in da bo skupaj
s sporočili s plakatov, ki
so bili izredno skrbno pri-
pravljeni in izobešeni po
prostorih šolske avle, se-
gla v zavest slehernega
mladostnika, da bo izbral
ZDRAVJE, ne kajenje!
V. Turk
Brošura Zdravje da, ico/en/e ne
poziva k življenju brez tobaka..
MURSKA SOBOTA / OBISKALI SMO BIOENERGETINJO GALINO IN
MANUALNEGA TERAPEVTA VLADIMIRJA
Roke, ki vračajo dobro počutje
Zelo oguljen in star je rek, do je zdravje največje človekovo bogastvo, o še zmeraj drži. Do bj
ljudje ohranili ali ponovno dobili, bi mnogi doli vse svoje premoženje. V zadnjih letih se vsey^
ljudi obroča tudi k različnim vrstam alternativne medicine. Nekateri zaradi tega, ker nima o \^
branega osebnega zdravnika, drugi ne morajo čakanja in vrst pred zdravniškimi vrati, nekot^
rim po je po vseh poizkusih klasičnega zdravljenja ostala le še trdno vero, da jim lahko pomaq,
bioenergetik ali drugi terapevt alternativne medicine. Med temi so tudi tokšni, ki se napotijo
njim zgolj iz radovednosti.
Zadnje štiri leta je apartma
103 murskosoboškega hotela
Diana eden najbolj obiskanih,
pa tudi skrivnostnih prostorov
hotela. Improvizirana čakalnica
je bila tudi ob našem obisku
polna ljudi: otrok, mladih ter
ljudi srednjih let in starejših,
moških in žensk. Nekateri so bi-
li zaskrbljeni, drugi pa so gla-
sno razpravljali o različnih te-
mah. Vsi pa so imeli isti cilj -
priti do bioenergetinje Rusin-
je Galine Lapšine Vasiljevne.
Galina se z bioenergijo uk-
varja že zelo dolgo in se v Slo-
veniji mudi že četrto leto. Poleg
tega je Galina tudi tako imeno-
vani magnetni človek, saj se
predmeti kar lepijo nanjo, ona
pa se pri vsem tem le hudo-
mušno smeje. Pravi, da se ji to
dogaja od petega leta, ko je
zbolela za sončarico. "Mama je
že mislila, da bom umrla, a kot
vidite, se to ni zgodilo. Hitro po
tem pa sem začutila, da imam v
sebi neko skrivnostno moč, in
predmeti so se začeli lepiti na
mene. Takrat se je tudi rodila v
meni želja, da bi pomagala bol-
nim ljudem in danes to z vese-
ljem počnem. Končala sem os-
novno šolo, potem srednjo
zdravstveno šolo, diplomirala
kot ljudska zdraviteljica in la-
borantka narodne medicine v
Moskvi. Nekoč je prišel zelo
znani bioenergetik in mi sveto-
val, da se vpišem v šolo za bio-
energijo. In tako imam zdaj kon-
čane štiri šole za bioenergijo."
pripisujem bogu_
Ali človek zboli zaradi po-
manjkanja bioenergije?
Galina: "Seveda. Brez ener-
gije se ne da živeti. Tudi takrat,
ko čutimo, da smo izčrpani, da
nas napadejo migrene in depre-
sije, ko smo izčrpani ali bolni,
je to posledica pomanjkanja
bioenergije."
Bienergetinja Galina Lapšina Va-
siljevna
Od kod dobivate novo ener-
gijo, kajti pri svojem delu se
verjetno tudi energetsko izčr-
pate?
Galina: "Ja, sem kot bateri-
ja, ki se polni in prazni. Poleti
in spomladi je moj vir energije
breza. Ko se počutim izčrpano,
grem k brezi, položim svoje ro-
ke nanjo in jo prosim, naj mi da
energijo. Po nekem času začu-
tim, da imam zopet dovolj ener-
gije. Seveda prosim tudi boga
za energijo, kajti dar, ki ga
imam, pripisujem njemu. Bioe-
nergija je božji dar. Zdaj zdra-
vim s posebno kozmično ener-
Manualni terapevt Vladimir Anfalov
gijo. Ta je zelo dobro za tiste pa-
ciente, ki bolehajo na živcih in
podobnih bolezni sodobnega
časa. Pri tem se pacient popolno-
ma sprosti, saj uporabljam tudi
razne dišave in umirjeno glasbo."
Galina pred vsako terapijo in
po njej sklene roke in moli. Po-
ve, da se tako zahvali bogu za
energijo, ki ji jo je podaril, da
lahko pomaga ljudem lajšati bo-
lečine.
Katere bolezni pa zdravite?
Galina: "Najraje in tudi naj-
hižje zdravim astmatična obolen-
ja, bronhialne težave, bolezni je-
ter, čir na želodcu, menstrualne
težave, težave pri zanositvi, psi-
hofizične motnje, ukrivljenost
hrbtenice, bolezni ožilja ..."
S kakšnimi težavami prihajo
k vam v pacientje v Sloveniji?
Galina: "Slovenci veliko
težko fizično delajo, zaradi tega
jih veliko toži zaradi okvar na
hrbtenici, veliko je raznoraznih
alergij, bronhitisa in preveč ho-
rcslclora v krvi. To je tudi po-
vezano z načinom prehranjeva-
nja, saj uživajo veliko svinjine,
bučno olje ..."
Ali je dovolj, da vas pacient
obišče le enkrat?
Galina: "Pri prvem obisku
lahko ugotovim, kaj ga muči,
dolžina zdravljenja pa je pove-
zana z boleznijo."
Sodelujete tudi s klasičnimi
zdravniki?
Galini: "Ja, vsakega pacienta
vprašam, kaj pravi njegov
zdravnik. Prosim jih tudi za ne-
katere izvide, če so se seveda
predhodno že zdravili. Tudi p,
končanih moji terapiji prosj,.
paciente, da opravijo ponovn
preglede pri zdravniku."
Kaj pa vsebuje tako inieno
vana srebrna voda, ki jo dobi
jo pri vas pacienti?
Galina: "Ta voda jc zelo dc
bra, saj očisti iz človekove^
organizma bakterije, celi pa ^
di razne ranice na želodcu j
vnetje žolča. Vodo pripravim ti
posebnem stroju s pomočj
bioenergije."
V Rusiji je tradicija ljudske^
zdravstva zelo močna in Galjr
dodaja, da so tam biocncrgetii
zelo cenjeni. Veliko je tudi
zanje in zato razmišlja tudi
ustanovitvi šole za bioenegetik
v Sloveniji. --^^
manualna terapija
ni masaža!
V hotelu Diana pa lahk
obiščete tudi manualnega ti
rapevta iz Ukrajine Vladimii
ja Anfalova.
Kaj je manualna terapija?
Vladimir Anfalov: "Včas
sem kar užaljen ali jezen, ko ii
pokličejo in me nagovorijo z m
serjem ali podobno. Pri nas se
ne more zgoditi, saj ima manuaii
terapija zelo velik ugled. To je ii
ravna zelo učinkovita meto(
zdravljenja brez zdravil, ki spoi
buja samozaščito organizma,
ročnimi tehnikami lahko odprav
mo vzroke oziroma zdravimo b
lezni hrbtenice in njihove poslei
ce. S prijemi manualne terapije
mogoče hrbteničnim vretenca
povrniti pravilen fiziološki pol
žaj, mišicam in sklepom med hr
teničnimi vretenci pa gibljivosti
omogočiti pretok živčne encrgi
in impulzov od centralnega živ
nega sistema do vseh organov
telesu in obratno. Zelo dobre l
pehe pa ob pomoči manualne ter
pije dosegam pri celostnem zdi
vljenju bolezni pljuč, srca in jete
Mnogi namreč ne vedo, da "
zaradi okvar hrbtenice boli gla
ali imamo migrene, vrtoglavice
neravnotežje, težave zaradi ni^^
jočega krvnega tlaka, meglje"
pred očmi in slabšanje sluha .-"
Prihaja k vam veliko ljudi
Vladimir: "Da. Med sabo
že zaupajo, da vsi ti čudni pr'J
mi niso boleči in da bolečine i
gincjo. Pogostokrat prihaj'i.
tudi športniki z raznimi pošk"
bami in astmatični bolniki. SI
venci se premalo ukvarjajo
športom in preveč trdo dclaj
Premalo se zavedajo, da
zdrav organizem največja ^
ložba za njihovo osebno
družinsko srečo."
Tako Galina kot Vladinii^
poudarjata, da sodclujetat
zdravniki in raznimi spcciali'
Bioenergetiki ne zdravijo saij
obolelega organa, temveč ce
ga človeka. Bolnikom posvet'
veliko pozornosti in mnogi "
dravijo ravno zaradi tega.
Marija Slod^f
fEDNIK!
15, JUNIJ 1995
NASVETI — d
Kuharski nasveti
SOLATE
(vla vrtu je polno različne zelen-
jave in kar težko se je odločiti, ka-
teri bi danes namenila teh nekaj
vrstic. Sveže zelene solate smo
se že skoraj najedli, zato bi si jo
lahko pripravili sedaj nekoliko
drugače ali jo zamenjali za samo-
stojni obrok. Torej danes o solati.
Solato lahko pripravimo iz šte-
vilne surove zelenjave. Že stolet-
ja jo pridelujejo po vsem svetu.
f\la naših trgih dobimo le malo
običajnih sort, veliko večje pa je
izbira solatnih semen v semenar-
nah. Najbolj razširjena je glavna-
ta solata, pri kateri ločimo zlasti
dve sorti: ledenko in maslenko.
Ledenka ali hrustljavka je pri nas
vse bolj priljubljena. Njeni listi so
zraščeni v čvrsto glavo, brez iz-
razitega okusa, le osrčje je vča-
sih nekoliko grenko. Čvrsti listi
niso primerni samo za kvalitetno
solato, ampak jih lahko upora-
bljamo kot skodelice, v katere
naložimo druge solate, pred-
vsem kuhane, manjši lističi so
primerni celo za omake, primerni
pa so tudi za ovijanje raznih me-
snih raznih jedi, sploh azijskih je-
di iz voka.
Zeleno solato pripravljamo po
pravilih samo iz glavnate solate
in jo začinomo z enostavnim so-
latnim prelivom ali vinegretsko
omako. Ko jo čistimo, jo režemo
zmeraj na nekoliko večje kose,
razen če gre za prehrano ostare-
lih ali otrok; takrat velikost solat-
nih listov prilagodimo. Zelene
solate in tudi druge zelenjave ni-
koli ne namakamo v stoječi vodi
zaradi v vodi topnih vitaminov in
mineralov, ki jih vsebuje.
Najosnovnejši solatni preliv je
sestavljen iz vode, olja, soli in ki-
sa. Sestavine moramo dodati v
pravilnem razmerju, le v tem pri-
meru dobimo okusno solato. Par
kapljic vode nam solato naredi
še sočnejšo, pravilna količina ol-
ja vse solatne sestavine drži na
solatnih listih in samo v tem pri-
meru je solata enako okusna na
vrhu in na dnu posode; kis in sol
nam naredita polni okus solate.
Za solato je najboljše, če upora-
bljate vinski ali jabolčni kis ali pa
kis, ki je obogaten z raznimi ze-
lišči, kot so: peteršilj, česen,
luštrek, pehtran in podobno. V
naših krajih si skoraj ne moremo
predstavljati, da ne bi solati do-
dali par kapljic bučnega olja.
Bučno in belo olje pa lahko za-
menjamo s sončničnim in oliv-
nim. Iz vseh štirih vrst si lahko
pripravimo različno kombinacijo,
ki nam ustreza.
Doma in tudi v gostinstvu po-
svečamo solati vse premalo
časa. Tudi doma bi si lahko pri-
pravili različne solatne prelive, ki
jih vlijete v steklen vrček in upo-
rabljate več dni, obenem pa vsi
člani družine ne glede na delovni
čas uživajo vedno svežo solato.
Zraven osnovnega solatnega
preliva so zelo cenjeni še preliv
iz kisle smetane in jogurtov pre-
liv (oba razredčimo s kisano vo-
do in obogatimo s sesekljanimi
zelišči), majonezni solatni preliv,
ki je lahko navaden, tako da ma-
jonezo prav tako razredčimo s
kisano vodo in dodamo osnovne
solatne začimbe, lahko je pikan-
ten, ko okus izostrimo s sese-
kljanimi kaprami, hudim fefero-
nom in dodamo peteršilj ter se-
sekljano čebulo ali šalotko.
Drugi zelo znani solatni prelivi
so še smetanov, kateremu okus
dopolnjujejo s sesekljanimi ka-
prami. Za jogurtovega je značil-
no to, da osnovnim in solatnim
začimbam dodamo ščepec slad-
korja in del jogurta lahko zamen-
jamo s fino pretlačeno skuto. Za
italijanske solatne prelive je
značilno, da vsebujejo veliko ze-
lišč, kot so: origano, bazilika, pe-
teršilj in tudi rdečo papriko.
Lahko pa bi rekli tako: kolikor
različnih kuharjev in gospodinj,
toliko različnih okusov, s tem da
vsak upošteva svoje želje in okus.
solatni prelivi
(marinade, dressingi)
1. PIKANTNI SOLATNI
PRELIV
— 5 dag olja
— 1 del blagega kisa
— 3 dag čebule
— 1-2 dag gorčice
— 2 trdo kuhani jajci
— šop peteršilja
— drobnjak, sol, poper
Olju dodamo kis in sesekljano
čebulo, sesekljan peteršilj, gorčico
in drobno naribano jajce. Solimo in
zmešamo. Prelivu po svoji želji pri-
mešamo še poper, sesekljan peh-
tran, česen ... Trdo kuhana jajca
lahko tudi opustimo.
2. SOLATNI PRELIV
Z JOGURTOM IN SKUTO
— 2 del jogurta
— 1 jogurtov lonček skute
— 0,25 d I blagega kisa
ali limoninega soka
— sol
— ščepec sladkorja
— drobnjak
Jogurt gladko premešamo in mu
dodamo kis ter fino pretlačeno sku-
to. Solimo, dodamo fino sesekljan
drobnjak in ščepec sladkorja ter do-
bro premešamo. Preliv prelijemo
čez solato (zeleno, kumarice, para-
dižnik, krompir) in narahlo pre-
mešamo.
Ob uživanju sveže zelenjave
vam želim lepe in prijetne trenut-
ke ter dober tek.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
SREDIŠČE OB DRAVI
Blagoslovitev Marijinega i(ipa
Zadnjo majsko nedeljo je bila v Središču ob Dravi velika slove-
snost. Poleg birme, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc
Kramberger, so blagoslovili Marijin kip, ki so ga po dolgem
času ponovno postavili na skoraj isto mesto, kjer je bil nekoč,
ter obnovljeno zunanjščino župne cerkve sv. Duha.
O kipu je pisal že pisec kro-
nike trga Središče prof. Franc
Kovačič 1910. leta: "Nekoliko
n\šje od trnavskega mostu se od
velike ceste proti severu odcepi
ljutomerska okrajna cesta. V
kotu med obema (veliko cesto,
ki gre proti Ogerski) stoji Mari-
jin kip. Kdaj jc bil postavljen,
ni znano. 1895. leta je bil obno-
vljen in 8. septembra je bil ob
prisotnosti velike množice ljudi
slovesno blagoslovljen."
Usoda kipa je bila v času dru-
ge vojne in po njej prav tako za-
nimiva, dokler se s sedanjim žup-
nikom Jožctom Horvatom ni
pričel dogovarjati o obnovi in
vnovični postavitvi središki do-
mačin Franc Jakel, ki živi in dela
v Švici in jc prispeval precej de-
narja. Ker jc bil kip potreben te-
meljite obnove, so ga odpeljali na
Hajdino k akademskemu kiparju
Viktorju Gojkoviču. Poleg da-
rovalcev denarja je 182.000 to-
larjev prispevala tudi občina.
Vida Topolovec
Obnovljenemu kipu se bliža pro-
cesija. Foto: Vera Lazar
PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE
Osebnostne motnje
3, nadaljevanje in kone<
S spoznanji od zadnjič smo
že bližje razumevanju čustvene
neuravnovešenosti. Zakaj so ne-
kateri vsak hip drugačne volje?
Če te ljudi natančno opazuje-
mo, vidimo, da imamo opraviti
z značajem, ki močno teži k te-
mu, da bi naredil vtis na solju-
di. Dokler se tem ljudem zdi, da
niso ogroženi, znajo biti spro-
ščeni in veseli, kakor hitro pa
nastopijo v njihovem socialnem
življenju težave, takoj sežejo po
preizkušenem sredstvu iz
otroštva in skušajo z igro čustev
dobiti in uveljaviti svoje.
egoizem_
Ena najpogostejših pritožb na
račun drugih ljudi zadeva prav
njihov egoizem. Mnogi so celo
prepričani, da je človek po na-
ravi egoist. Toda novejše razi-
skave so te trditve močno oma-
jale. Znanstveniki so namreč
priši do zaključka, da so ljudje
po naravi socialni in dobri.
Pri majhnem otroku ni videti
hudobnih potez, in če odraste v
ljubezni in prijaznem okolju,
teh tudi ne razvije. Seveda se
postavlja vprašanje, od kod po-
tem egoizem, ki se pri nekaterih
stopnjuje do bolestnosti.
Odgovor najdemo spet v na-
činu vzgoje. Ce je ta taka, da
zavre socialna čustva otroka,
potem pri njem prav kmalu opa-
zimo zavist, ljubosumnost, pre-
pirljivost, cmeravost, željo po
izkazovanju in dominiranju,
hvalisanju in podobno. Namesto
pravega tovarištva se razvije pri
teh otrocih v šoli štrebarstvo ali
lenobnost, podcenjevanje dru-
gih, posmehovanje, agresivnost,
velike zahteve, samovšečnost,
skopost in izolacija.
K vplivu vzgoje moramo
prišteti tudi učinek kulture, v
kateri živimo, saj je tudi zanjo
značilno spodbujanje egoizma.
Pomislimo samo, kako slavimo
tiste, ki so nekaj dosegli, ki
imajo denar, pa čeprav so se
uveljavili večkrat prav brezob-
zirno na račun drugih. Egoizem
je zato posledica strahu in so-
cialne sovražnosti.
PREOBlmji^sr~~^
Z ljudmi, ki so umirjeni, ra-
zumni, potrpežljivi, prijazni,
pripravljeni pomagati, sposobni
razumeti in poslušati druge,
živahni in podobno, smo kar ra-
di v družbi. Po drugi strani pa
so preobčutljivi ljudje prava
mora. Posebno v zakonu poteka
z njimi življenje kot na vulka-
nu. Nikoli ni mogoče ničesar
narediti prav in jih zadovoljiti.
Iz njih kar izžareva negotovost
in se tega nalezejo še drugi. Na
koncu sploh ni več jasno, kaj je
treba v njihovi bližini reči ali
naredili. Vedno obstaja nevar-
nost, da bo malenkost sprožila
pretirane reakcije.
Seveda moramo ob razpravi
o preobčutljivosti to ločiti od
tako imenovane senzibilnosti. S
tem izrazom namreč označuje-
mo prefinjenost čustev in ljudi,
ki so v odnosu do drugih zelo
nežni in pozori, ne pa da bi bili
hkrati osebno preobčutljivi.
Drugače pa je pri preobčutlji-
vih. Ti silno natančno beležijo
vse, kar se tiče njih, gluhi, brez-
brižni in neobčutljivi pa so do
vsakega, kar se tiče drugih.
Temeljni vzrok preobčutlji-
vosti je nezaupanje do sebe in
drugih. Prav tako imajo pre-
občutljivi, mimozni ljudje le
malo samospoštovanja. Zato so
hitro prizadeti in mislijo, da sc
morajo postaviti na barikade.
Čeprav že pri dojenčkih vidi-
mo razlike v odzivanju na okolje,
pa te pozneje niso konstitucional-
no pogojena, pač pa plod odnosa
med dojenčkom in materjo. Nesi-
gurnost, plašnost in neuravno-
teženost matere ali pomanjkljiva
nega so eden glavnih vzrokov
za dojenčkovo razdražljivost.
Še važnejša je poznejša vzgoja,
ki vodi, kot smo že omenili, do
napačne podobe o sebi in dm-
gih ter do stalne pripravljenosti
na samoobrambo.
mag. Bojan Sinko,
spec. klin. psih., predstojnik
Dispanzerja za mentalno zdravje
pri JZ ZD Ptuj
V SADNEM VRTU še na
prej velja največja pozornost
varstvu rastlin pred boleznimi
in škodljivci, iz opazovalno-
napovedovalne službe za var-
stvo rastlin sporočajo, da se
je obdobje, ugodno za pri-
marne okužbe s škrlupom,
končalo, kar pomeni, da če
smo doslej uspeli sadno drev-
je zavarovati pred okužbami,
bo odslej nekoliko lažje in
lahko preidemo od uporabe
sistemičnih fungicidov po-
novno k dotikalnim, kot so
dithane M45, polyram, dodi-
ne, captan in podobni. Kjer
pa škropljenje zaradi obilnih
in pogostnih padavin ni bilo
povsem uspešno in so opazne
lahnejše okužbe s škrlupom,
škropimo s kombiniranimi
fungicidi, ki okužene rastline
tudi zdravijo. Še vedno škro-
pimo v 7- do lO-dnevnih raz-
makih, da zavarujemo rastne
vršičke in mladike, ki so med
tem zrastle in pred okužbo še
nimajo zaščitne prevleke.
V letošnjih vremenskih
razmerah je v začetku junija
optimalen čas za zatiranje ja-
bolčnega zavijača. Gosenica
jabolčnega zavijača povzroča
črvivost plodov, ki zaradi te-
ga še nezreli odpadajo z dre-
vesa, sicer pa so tudi zrela
črviva jabolka slabe kakovo-
sti, neuporabna za predelavo
in niso za hrambo. Metuljček
jabolčnega zavijača konec
maja ali v začetku junija leta
ob toplih večerih, ko se zmra-
či, letos pa zaradi sorazmerno
hladnejšega vremena v razvo-
ju nekaj dni kasni. Je majhen
in meri v dolžini 1 cm, z raz-
petimi krili v širino pa 2 cm.
Spoznamo pa ga po značilni
sivkasti barvi prednjih krilc.
Čim ga opazimo, pomeni da
je samica pričela na liste in
mlade plodiče zalegati jajče-
ca, iz katerih se v 8 do 14
dneh izvalijo gosenice. Te se
zarijejo v mlade plodiče in te-
mu pravimo črvivost plodov.
Preden se iz jajčec razvijejo
gosenice, zalego jajčec na li-
stih in plodičih uničimo s
škropljenjem. Za uničevanje
jabolčnega zavijača so na vo-
ljo številni strupeni kemični
pripravki, med njimi znani
zolone, basudin in gusathion,
ki jih uporabljamo v koncen-
traciji, kot je to navedeno v
navodilih o uporabi škropiva.
V OKRASNEM VRTU so
v polnem cvetenju vrtnice.
Cvetove, ki so odcveteli,
sproti odstranjujemo, s čimer
pospešimo nadaljnjo tvorbo
cvetnega popja in cvetenja. Z
odstranjevanjem odcvetelih
cvetov smo namreč rastlino
olajšali za tvorbo plodu in se-
mena, za kar uporabi znatno
več energije kot za tvorbo
cveta. V nasadu vrtnic skrbno
plevemo in plitvo okopava-
mo, s čimer ne samo cvetoči
nasad sproti očedimo, temveč
bistveno zmanjšamo okužbe z
rastlinskimi boleznimi, ki se
hitreje širijo v zapleveljenih
nasadih, kjer je večja vlaž-
nost in majhna zračnost. S
plitvim okopavanjcm zadržu-
jemo premočno izhlapevanje
vlage iz tal.
Kjer so listi v nasadih
zgodnjecvetnih čebulnic tuli-
panov, narcis, carskih tulipa-
nov, hijacint, žafranov in dru-
gih porumeneli in se začeli
sušiti, je znak, da so čebulice
dozorele in da bo čas za nji-
hov izkop, izkopavamo s pri-
mernim orodjem, s katerim
čebulic ne poškodujemo. Naj-
primernejša za to opravilo je
vilasta lopata. Pred hrambo
čebulice v senčnem, toda su-
hem in zračnem prostoru do-
bro posušimo. Čebulice, oči-
ščene zemlje in drugih prime-
si, hranimo do jeseni oziroma
ponovnega sajenja v suhem
in temnem prostoru, zaščitene
pred skladiščinimi boleznimi
in škodljivci.
Visoke sorte dalij in druge
cvetnice z višjim zelnatim
steblom privežemo ob oporo,
da nam jih ne bi poškodovali
veter in pogostne nevihte v
tem času.
Ne pozabimo po vsaki ali
vsaj vsaki drugi košnji trato
dognojiti. S pogostimi koš-
njami se namreč trata izčrpa,
trave prično odmirati, na nji-
hovo mesto pa se vraščajo
širokolistni pleveli in trata
vse bolj izgublja svojo lepoto
in vlogo v vrtu. Dognojujcmo
z mešanimi gnojilnimi pri-
pravki, ki vsebujejo precej
dušika.
V ZELENJAVNEM VRTU
bujna rast paradižnika zahteva
med drugo nego sprotno od-
stranjevanje zalistnikov in pri-
vezovanje k opori. Bolj se ra-
stlina paradižnika obrašča z za-
listniki, toliko manj se veča ko-
ličina in kakovost plodov. Raz-
vijajoči se plodovi s svojo težo
steblo tako obremenjujejo, da se
ob dežju in vetru, če ni priveza-
no ob oporo, zlomi. Zalistnike
izrezujemo z vrtnimi škarjami
ali nožičem, da bo rana manjša,
hitreje se bo zarastla ter da pre-
pečimo skozi njo vdor rastlin-
skih bolezni.
Zalistnikov in drugih odpad-
kov, ki nastanejo pri terbljenju
paradižnikov, ne zavrzimo. Ko-
ristno jih je na drobno zasekljati
in zaliti z mlačno vodo. Po dveh
dneh bo nastala zavrelka, ki jo
uspešno uporabimo proti pol-
žem in drugim rastlinskim škod-
ljivcem. Zavrelko skupaj s sese-
kljano maso posipamo v paso-
vih ob živih mejah ali gosto za-
raščenih zelenicah, v katerih se
zadržujejo oziroma iz katerih
prihajajo nadležni polži. Če pol-
žev na ta način povsem ne uniči-
mo, pa jim vsaj preprečimo pri-
hajanje na gredice,, kjer z obje-
danjem vrtnin povzročajo škodo.
Sredi junija presajamo por.
Saditi ga je priporočljivo na
predhodno plitvo okopano gre-
do paradižnika kot podsevek.
Paradižnik in por sta si dobra
soseda in pora v paradižniko-
vem nasadu zanesljivo ne bo na-
padla čebulna plesen.
Med paradižnik je priporoč-
ljivo presajati vse vrste kapu-
snic, saj vonj paradižnika us-
pešno zavrača kapusovega beli-
na, to je metulja, katerega sami-
ca polaga na zelje jajčeca, iz ka-
terih se razvijejo nadležne in
požrešne gosenice. Zatiranje
gosenic kapusovega belina je
zoprno, ker jih učinkovito uni-
čimo le s strupenimi kemičnimi
pripravki, če pa zeljne rastline,
ki rastejo v paradižnikovem na-
sadu, občasno poškropimo še s
paradižnikovo brozgo, pa bomo
brez škropljenja s pesticidi pri-
delali zdravo zelje.
Po biokoledarjii jc pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista, 11. in 12. ter od 19. do
22. junija, zaradi korenike od
15. do 17. in od 24. do 27. ju-
nija, plodov od 13. do 15. in
od 22. do 24. junija ter zara-
di cveta in zdravilna zetišdča
od 17. do 19. junija.
Miran Glušič, ing. agr.
KRVODAJALCI
12. MAJ -— Anton Požar,
Lancova vas 60, Videm.
30. MAJ - Drago Kokot, Mi-
halovci 58, Ivanjkovci; Milan
Toplak, Gorišnica 8/a; Marjan
Bračič, Grajena 10/d, Ptuj; Oto
Mesaric, CMD 17, Ptuj; Ljud-
mila Šmigoc, Dravinjski Vrh
56, Videm; Alojz Kelc, Bukov-
ci 82/a, Markovci; Milan Stater,
Kicar 56, Ptuj; Vincenc Cvetko,
Hlaponci 53. Poienšak.
L JUNIJ — Marjan Herga,
Črmlja 57a, Trnovska vas; Mili-
ca Korpar, Podgorci 87/a, Or-
mož; Vido Kavarič, Kajuhova
7, Kidričevo; Alojz Jerenko,
Dražcnci 73; Klavdija Kozo-
derc, Skorba 51, Hajdina; .Mir-
ko Horvat. Zamušani 46, Goriš-
nica; Maksimiljan Godec, Dra-
žcnci 2l/d, Hajdina; Ivan Fu-
ick. lla)dosc }'■). Hajdina; Im^uic
Zagoranski, Hajdoše 101. Haj-
dina; Alojz Cestnik, Draženci
19, Pluj; Anton Zupanič, Skor-
ba 26/a, Hajdina; Božana Bede-
nik. Ptujska Gora 56; Stanko
Znidar. Gcrečja vas 66. Pluj;
Ne/ka Leljak, Skorba 32/a, Haj-
dina; Janez Muhič, Buko\ci 63,
Markovci: Stanko Krajnc. Haj-
doše :9/a, Hajdina; Slavko Bur-
jan, Hajdoše 53/a. Ptuj; Miran
Trdni, Kopališka 7, Slovenska
Bistrica; Janez Štumberger,
Stojnci 20, Markovci; Peter Du-
karič, Slovenjegoriška 1, Ptuj;
Vito Plazar, Sarajevska 5, Mari-
bor; Rado Rakar, Poljska c. 4,
Rače; Albin Strgar, Vintarovci
38, Destrnik; Danijel Ters, Pi-
škova ulica 6, Hotinja vas; Rudi
Nahbergcr, Zg. Hajdina 87,
Hajdina; Mario Geček, Panon-
ska 5/b, Maribor; Janez Šijanec,
Janina 12, Videm ob Ščavnici;
Srečko Zupančič. Zimica 97/a.
Korena; Dušan Mlakar, Trničc
60/a, Starše; Stjepan Kralj, B.
Kraigherja 2, Kidričevo; Dušan
Bračko, Zg. Duplek 58; Miran
Vidovič, Zupančičeva 1 1, Mari-
bor: Borut Golob, Regentova
10, Maribor; Marjan Jurkovič,
Vodova 4, Ptuj; Dragica Lam-
pret. Hajdoše 1, Ptuj; Jože Her-
javec, C. 4 julija 33, Sp. Du-
plek; Andreja Hojski, Zg. Du-
plek 49, Spodnji Duplek; Miran
Babic, Tomšičeva 46. Sloven-
ska Bistrica; Jože Krajnc, Zg.
Korena 25, Korena; Martin Po-
lak. Starše 55/b; Andrej Sven-
šek, Kvedrova 3, Ptuj; Jožef
Verdenik, Gcrečja vas 9, Hajdi-
na: Kristina Polak, Starše 55/b.
Starše; Robert Zemljič, .Andren-
ci 34. Cerkvenjak; Zcljko Dov-
nik, Šikole 61/a, Pragersko; Mi-
lan Strupar. Strmec 10. De-
strnik; Branko Skok, Goričak
24, Zavrč.
14 — ŠPORT
15. JIMJ 1995

ATLETIKA
Ptujcana uspešna v
državni reprezentanci
v Velenju je bil v soboto in
nedeljo evropski pokal skupine
B državnih reprezentanc v atle-
tiki, tako imenovani pokal Bru-
na Zaulija. Nastopile so ženske
in moške reprezentance Albani-
je, Cipra, Hrvaške, Izraela,
Moldavije, Turčije, Slovaške in
Prenovljeni stadion v Velenju
Slovenije. V moški reprezentan-
ci Slovenije je v soboto popol-
dan v suvanju krogle nastopil
član atletskega kluba Ptuj in no-
vi državni rekorder Dejan Doki
ter z rezultatom 16 metrov in 73
centimetrov osvojil peto mesto.
V ženski reprezentanci pa je
drugi dan v zmagoviti štafeti 4
Vanja Kotar (na drugi progi) je v drugi predaji štafete 4 krat 400 me-
trov SlovMmmritekla odločilno prednost pred Hrvaško.
krat 400 metrov nastopila Vanja
Kotar.
Medtem ko je ženska repre-
zentanca zmagala prepričljivo,
si je moška zmago zagotovila v
zadnji disciplini, teku štafet na
4 krat 400 metrov. Tako sta se
obe  rcprczcntancui  uvrstili   v
prvo evropsko ligo, kar je naj-
večji ekipni uspeh slovenske
atletike.
Tekmovanje na prenovljenem
stadionu v Velenju je bilo izje-
men dogodek, odlično pripra-
vljeno in izvedeno ter obiskano
- prava promocija države ter
njene atletike in športa.        _u
MALI IN VELIKI ŠOLSKI ATLETSKI POKAL
Kraljica športov med
mladimi vsa bolj privlačna
VELENJE • Velenjski atletski
stadion je povsem prenovljen, po-
naša se z osmimi stezami za najhi-
trejše discipline, v soboto pa so slo-
vesno odprli še novo pokrito tribu-
no s 1640 sedeži.
Na stadioqu je bilo živahno že
prej, ko so Velenjčani gostili 505
osnovnošoleef na državnem prven-
stvu za matrin veliki šolski pokal
Slovenije. Nastopili so najuspešenjši
posamezniki s področnih tekmovanj.
Prepričljivo sp slavile zmago učen-
ke Šentjerneja ter učenci iz Borov-
nice in Smihela (N. mesto).
Kol že mnogokrat doslej smo s fi-
nalom doživeli lep atletski popoldan,
prireditev je potekala v prijetnem
ozračju, za zadovoljstvo tekmovalcev
pa sta z mnogimi nagradami poskrbe-
la Rudnik Velenje in Gorenje.
Skupni imenovalec prvenstva je
dobra kakovo,st dosežkov, pa tudi or-
ganizacija je bila na najvišji ravni.
Osnovnošolci so tudi tokrat pokazali,
da je atletika mikavna, predvsem pa
je razveseljivo, da imajo v atetskih
društvih dobre možnosti za trening.
Osnovna šola O. Meglic iz Ptuja se
je ponovno predstavila z množico
mladih atletinj in atletov. Obrestuje
se jim kakovostno delo v okviru ŠŠD
in Atletskega kluba Ptuj. Poudariti
kaže, da je pokalno tekmovanje ven-
darle bolj namenjeno najuspešnejšim
posameznikom in prav zato je priča-
kovati izredno zanimiv razplet v je-
senskem ekiptiem prvenstvu.
Še posebej so bila uspešna dekle-
ta, saj so st. učenke dosegla šesto
mesto ekipno. V teku na 60 m ni
imela prave konkurence Mlakarje-
va (OM Ptuj) 7.96.
Ko .so atletski trenerji razmišljali
o najboljših dosežkih, so se zausta-
vili pri srednjeprogaših. V središču
pozornosti je bil odlični Ormožan
Jurčec, kije zmagal z 2:41,64. Prav
tako spoduben je šesti dosežek Bez-
jaka (OM Ptuj). Vse inožnosti, da
se razvije v odlično tekmovalko,
ima z drugim mestom Žižkova (OM
Ptuj) 3.00,80.
V izvrstni seriji skokov v višino
kaže pohvaliti tretje mesto ml. de-
klice Kaj.sersbergerjeve (Ljudski
vrt Ptuj) 143 cm.
Marjan Lenartič, predstavnik
ŠZ Ptuj, je po tekmovanju povedal:
"Med mladimi sem čutil pozitivno
tekmovalno ozračje. Pomeni, da
smo na pravi poti."
Ljubo Gajscr, OŠ Olga Meglic
Ptuj: "To je bila ena najlepših atlet-
skih prireditev v sezoni. Ponovno
smo bili uspešni. Zanimanje za atle-
tiko je zmeraj večje. Resno delo
smo pričeli že pred leti. Posegamo
tudi na nižjo stopnjo, od drugega do
četrtega razreda. Veliko razumevan-
ja za šport ima ravnatelj Ervin Hoj-
ker in za uspešnost se moramo zah-
valiti tudi njemu in priznanemu
atletsketnu trenerju Ljubu Cucku."
I.K.
GORI^NICA
Tretji tradicionalni turnir v malem nogometu
v organizaciji Območne obrtne zbornice Ptuj bo v Gori.šnici 23. junija
zvečer tradicionalni turnir v malem nogometu. Najboljšim trem ekipam
bodo podelili pokale, zm.agovalna ekipa pa bo predstavljala zbornico na
drugih podobnih turnirjih. Letošnji turnir v malem nogometu je že tretji.
Jutri konec
velemojstrs[(Ega turnirja
že od prejšnjega torka pote-
ka v organizaciji Šahovskega
društva Ptuj in pod pokrovitel-
jstvom generalnega sponzoraj
"Caissa", d.o.o., Ptuj velemoj-
strski šahovski turnir 8. katego-
rije. Če bi rekli za prvo kolo, da
je bilo dokaj miroljubno, pa so
bila vsa ostala izredno borbena.
Posebej še to velja za tretje, ko
so se vse partije končale z zma-
govalcem, kar je na tako
močnih turnirjih prava redkost.
Že na začetku je bilo jasno,
da bodo imeli glavno besedo
za vrh hrvaška VM Čebalo in
Hulak, ukrajinski VM Mi-
halčišin, armenski VM Petro-
.sjan ter domači VM Dražen
Sermek. Norme za osvojitev
velemojstrskega in mojstrske-
ga bala so glede na visoko
povprečje turnirja dokaj viso-
ke in malo je verjetno, da bo
kateremu od šahistov to uspe-
lo. Po odigranih sedmih kolih
ima teoretične možnosti še do-
mači FM Rado Brglez, ki po-
trebuje iz 4 kol 3 točke, to pa
bo glede na razpored parov
izredno težko, saj mora igrati
še z MM Bukalom^ in Po-
lajžerjem, mojstrom Željandi-
novim in VM Mihaličišinom.
Danilo Polajžer je veliko
možnost za osvojitev velemoj-
strskega bala zapravil že s po-
razom v 1. kolu proti VM Ce-
balu, nato je doživel poraz še
v 4. kolu proti MM Bukalu in
v nadaljevnaju mu ni preosta-
lo drugo kot igra na zmago v
vsaki partiji, kar pa je izredno
naporno in kakšen poraz je ob
taki igri neizbežen. Slovenski
VM Dražen Sernak, ki to se-
zono nastopa za ŠD Ptuj, je v
dosedanjem poteku turnirja
dokazal, da je trenutno naj-
boljši slovenski igralec in da
lahko ekipa domačega društva
računa na njegove dobre igre
tudi na državnem ekipnem
prvenstvu.
REZULTATI
1. kolo: Bukal - Hulak remi;
Željandinov - Topalovič 1:0;
Mihalčišin - Petrosjan remi; Po-
lajžer - Cebalo 0:1; Blatny -
Brglez remi; Krumpačnik - Ser-
mek remi; 2. kolo: Hulak - Ser-
mek remi; Brglez - Krumpačnik
1:0; Cebalo - Blatny 1:0; Petro-
sjan - Polajžer remi; Topalovič
- Mihalčišin 0:1; Bukal - Žel-
jandinov 0:1; 3. kolo: Željandi-
nov- Hulak 0:1; Mihalčišin -
Bukal 1:0; Polajžer - Topalovič
1:0; Blatny - Petrosjan 0:1;
Krumpačnik - Cebalo 0:1; Ser-
mek - Brglez 1:0; 4. kolo: Hu-
lak - Brglez 1:0; Cebalo - Ser-
mek remi; Petrosjan - Krum-
pačnik 1:0; Topalovič - Blatny
remi; Bukal - Polajžer 1:0; Žel-
jandinov - Mihalčišin remi; 5.
kolo: Mihalčišin - Hulak remi;
Polajžer - Željandinov 1:0;
Blatny - Bukal 0:1; Krumpačnik
- Topalovič 1:0; Sermek - Pe-
trosjan remi; Brglez - Cebalo
0:1; 6. kolo: Hulak - Cebalo
1:0; Petrosjan - Brglez remi;
Topalovič - Sermek 0:1; Bukal
- Krumpačnik 1:0; Željandinov
- Blatny 1:0; Mihalčišin - Po-
lajžer remi; 7. kolo: Poljažer -
Hulak 0:1; Blatny - Mjhalčišin
remi; Krumpačnik - Željandi-
nov 1:0; Sermek - Bukal 1:0;
Brglez - Topalovič 1:0; Cebalo
- Petrosjan remi.
Vrstni red po 7. kolu: Hulak
5,5, Cebalo, Sermek 5, Petro-
sjan, Mihalčišin 4,5 Bukal, Žel-
jandinov 3,5, Brglez, Polajžer
3, Krumpačnik 2,5, Blatny 1,5,
Topalovič 0,5.
Jutri, v petek, ob 11. uri bo
glavni sodnik Fide Janko Bohak
še zadnjič pognal šahovske ure.
Srečali se bodo: Krumpačnik -
Hulak, Sermek - Blatny, Brglez
- Polajžer, Cebalo - Mihalčišin,
Petrosjan - Željandinov in To-
palovič - Bukal.
S tem bo uspešno zaključena
ena od številnih prireditev v ok-
viru 60-Ietnice Šahovskega
društva Ptuj. S.R.
KOLESARSTVO
Perutnina v Istri
v nedeljo, 11. junija, so kolesarji Perutnine Ptuj sodelovali na
nagradi Pazina. Proga je bila zahtevna in razgibana. Tekmovalce
je posebej motil dež, ki je povzročil nekaj skupinskih padcev.
Amaterji in starejši inladinci so vozili 118 km. Ponovno je ble-
stel Peter Purg, ki si je s samostojnim pobegoin prigaral 3. mesto
med starejšimi mldinci. Mlajši mladinci so se pomerili na 67-kilo-
metrski progi. Dirka je bila izredno zanimiva, saj je pobegnila
šesterica kolesarjev, ki se ni pustila ujeti. Med njimi je bil tudi
Ptujčan Rado Rogina. Nekoliko pred ciljem je zaradi spolzkega
cestišča padlo dvajset kolesarjev in so zaustavili napredovanje
glavnine. V sprintu ubežnikov je Rogina zasedel 4. mesto.     S K
NOGOMET / DRAVA PRISTALA NA TRDIH TLEH
Videm — Drava 5:4 (2:2,2:2)
Poraz je skalil razpoloženje v vrstah ptujskega mladinskega
republiškega ligaša. Ničla proti moštva, za katerega seje misli-
lo, da je komaj enakovredno, zbuja dvom o tem, ali vodilni
ljudje poznajo realne moči v prebujajočem se nogometnem
obrobju.
Videmčani se niso ustrašili, igrali so pogumno in pametno.
Za predstavo modrih ni opravičila, ostali so veliki "dolžniki".
Razen Bezjaka, Gojkoška in Vogrinca tokrat v moštvu ni bilo
moža, ki bi vedel, kaj hoče in kako to doseči.
Podvig je uspel gostiteljem po boljšem izvajanju enajstme-
trovk. V rednem delu jc zadetka za Dravo dosegel Gojkošek, za
Videm pa sta bila strelca Sitar in Fridl (iz 11-metrovke).     I.K.
MURSKA SOBOTA / DP V UL LETENJU
Vlado Horvat tretji
v Murski Soboti je bilo minulo soboto in nedeljo prvo državno
prvenstvo v letenju z ultra lahkimi letali in tretje državno prvenstvo
z motornimi zmaji. Tekmovanj so se udeležili Vlado Horvat z UL
letalom ter zmajarja Janko Bezjak in Srečko Čuš.
Izjemno je presenetil Vlado Horvat iz Stojncev, ki je v pristajan-
ju z ugasnjenim motorjem osvojil prvo mesto. Kar štirikrat zapored
je pristal natančno v določeni petmetrski pas. V skupni uvrstitvi, v
katero sta šteli še dve maršruti po Goričkem, pa je osvojil bronasto
medaljo. Zmagal je Ivo Boscarol iz Ajdovščine pred Igorjem Zrin-
skim iz Murske Sobote. mz
OB DNEVU DRŽAVNOSTI
4. tek ob slovenski meji
Na ponedeljkovi tiskovni konferenci v gostišču Antonius y
Ptuju so člani tekaškega kluba Maraton predstavili vsebino le.
tošnjega 4. teka ob slovenski meji, ki ga pripravljajo v počasti,
tev 25. junija - dneva državnosti. Kot je povedal predsednilj
kluba Milan Potočnik, se bo ta izvirni in edinstveni tek v Slove, j
niji pričel prihodnjo v sredo, 21. junija, ob 20. uri, v njem bo
sodelovalo 16 tekačev in ena tekačica, po štirih dneh in nočeh j
ter po pretečenih 1.200 km se bodo vrnili na Ptuj v nedeljo, 2S.
junija, prav tako ob dvajsetih. Start in cilj bosta tudi letos pred
magistratom.
Na 4. teku ob slovenski meji bo sodelovalo 17 tekačev ptujskega kluba
Maraton. Foto: Langerholc
Izvirna ideja maratonca Franca
Zupaniča bo tako letos že četrtič
za dobre štiri dni in noči ponesla
ime Ptuja po vsej Sloveniji. Na
letošnjem teku bodo sodelovali:
najboljši slovenski maratonec
Mirko Vindiš, Ivan Rogelj, Milan
Potočnik (tekajoči kamerman),
Franc Zupanič, Ivan Golob, Mar-
jan Rogina, Sergej Pavličev (naj-
starejši udeleženec), dr. Urban
Toplak, ki bo skrbel za zdravje
v tekaški ekipi. Rado Ačimovič,
Božo Doki, Nataša Pšajd, Ro-
man Pernat, David Cafuta, Dra-
go Ačimovič, Sergej Kaučevič,
Niko Žuraj in Janez Lipavšek.
Vsi so bili pred dnevi na spe-
cialnem zdravniškem pregledu
v Ljubljani, kjer so opravili tudi
testiranje praga vzdržljivosti
vsakega posameznika.
V organizacijo in izvedbo
startne in zaključne prireditve
se bo po svojih možnostih
vključilo tudi gospodarsko inte-
resno združenje Poetovio vivat.
Maratonci so doživeli tudi očit-
no podporo za tek zagretega
podžupana mestne občine Ptuj
Ervina Hojkerja, ki je mara-
toncem obljubil, da bodo pri iz-
vedbi teka in obeh prireditev
poleg sponzorjev s sredstvi za-
gotovo sodelovali tudi v mestni
občini Ptuj. Kot smo izvedeli,
naj bi v proračunu namenili za
promocijo Ptuja v letošnjem le-
tu kar 15 milijonov tolarjev.
Še to: o teku bomo redno po-
ročali na radiu Ptuj, saj se bomo
dnevno vsaj enkrat po mobitelu
vključevali v program.       q^
PTUJ / TENIS TOUR LUKA '95
Moški posamezno do 35 let in ženske
v teniškem centru Luka uspešno nadaljujejo serijo turnirjev
za rekreativce. Prejšnjo soboto je v kategoriji moški posamez-
no nad 35 let zmagal Dušan Grame iz Ptuja, ki je premagal
Grušovnika iz Dupleka z rezultatom 2:1. V ženskem finalu je
slavila Alja Pak, ki jc premagala Mojco Grame z 2:0. Nagra-
de za zmagovalce je prispeval organizator teniških turnirjev
Agencija Luka, d.o.o. V soboto se bo tenis tour Luka '95 nadalje-
val s tekmovanjem v moški kategoriji in mešanih dvojicah.    mq
TENIS / h. LIGA —ČLANI
Ptujčani drugI v drugi ligi
v II. slovenski članski te-
niški ligi so v soboto končali
tekmovanje. Igralci TK Ptuj so
v zadnjem kolu gostovali v Slo-
venski Bistrici in premagali do-
mačo ekipo z rezultatom 5:4. V
skupni razvrstitvi so igralci TK
Ptuj zasedli 2. mesto s petimi
zmagami in dvema porazama.
V tej sezoni so bili mlajši igral-
ci že enakovreden del ekipe, ki
tekmuje v članski ligi. To so:
Črto Gobec, Žiga Žigman in Mi-
ha Jernejšek, stari 15 let, ter
Alen Horvat, star 16 let. Vsi so
zrasli na igriščih Teniška kluba
Ptuj v Termah. Glavnina ekipe pa
so izkušeni Rok Plohi, letos vodja
in kapetan ekipe, Boštjan Kreutz,
Robi Čeh, Tomaž Klinkon, To-
maž Bezjak in Aleš Fras. V tej
sezoni so bili fantje prvič tudi mi-
nimalno materialno stimulirani za
vsako posainezno zmago in tudi
za zmago ekipe. Vse tekine so
odigrali zelo pošteno in srčno, za
kar jiin gre čestitati.
Omenimo pa še, da za tema
dvema generacijama članske eki-
pe TK Ptuj prihaja že mladi rod,
ki bo čez leto ali dve potrkal na
vrata prve ekipe TK Ptuj. To so
Rok Galun (nedavni zmagova-
lec turnirja do 14 let v Domža-
lah), Kristjan Krajnc (občinski
prvak za 1995. leto) in Sašo
Babosek - vsi stari 12 let.'
••• REGIJSKI TURNIR
DO 12 LET
v soboto in nedeljo se je na
igriščih TK Ptuj zbralo okrog 70
nadebudnih igralcev tenisa, starih
od 8 do 12 let. Tekmovali so za
točke TZS. Tekmovanje je potekalo
v petnajstih skupinah po 4-5 tek-
movalcev. Po dveh dneh oz. 4 tek-
mah, ki jih mora odigrati vsak, do-
bimo vrstni red od 1. do 5. mesta v
skupini. Prvo- in drugouvrščcni
igralci se čez dva tedna poinerijo na
finalnem turnirju v Velenju. Igralci
Teniškega kluba Ptuj so tokrat na-
stopili v najštevilnejši postavi.
Brez konkurence so v skupinah
osvojili prva mesta s štirimi zma-
gami tile igralci Teniškega kluba
Ptuj: Rok Galun, Kristjan
Krajnc in pri deklicah Ajda Hru-
men ter Tjaša Kovač. Sašo Ba-
bosek je osvoiil tretje mesto, prav
tako Katja Šegula pri deklicah.
Svojo prvo zmago je slavil Matej
Rus, star 10 let, ki je osvojil -I-
mesto v skupini. Andrej Arten-
jak je z dopadljivo igro bil /elo
blizu prve zmage, Ivan Emeršič.
star 9 let, pa je na turnirju sploh
prvič nastopil.
Kljub občasnim ploham je or-
ganizatorju uspelo odlično izpelja-
ti turnir, ki gaje zelo razsodno vo-
dil vrhovni sodnik Branko Tonejc
iz Ptnja. ■ (TKJ
fEDNIK!
15. JIMJ 1995
ŠPORT — ll
ptuj — moštveni
državni prvak
v športni dvorani Mladilca v
ptuju '^''^ končnica državne-
^ prvenstva v boksu. Za naj-
yi$jo lovoriko so se borili bok-
sarji Ptuja in Slovenske Bistri-
j^e. Moštvi sta nastopili v kom-
pletnih postavah, žal pa sta bili
ekipi Celja in Ljubljane nepo-
polni in je nad 400 gledalcev
videlo le dve borbi v ringu, v
jrugih kategorijah pa ena ali
druga ekipa ni imela tekmoval-
in je i/id 10:6 za Celje.
Po izidih v prvem delu tekmo-
vanja so domačini prepričljivo
vodili s 85 točkami pred nasprot-
nikom, ki jih je zbral 69; Bi-
stričani so branili moštveni na-
slov državnih prvakov 1994. Po
uvodnem ceremonialu in predsta-
vitvi tekmovalcev smo videli za-
nimive borbe. Izidi po kategori-
jah (prvoimenovani so tekmoval-
ci Ptuja): muha: Zemljič - Mrko-
ja 2:0; bantam: Trelc - Jančič
0:2; peresna: Rakuš - Rečnik
0:2; lahka: Holc - Podvršnik 0:2
(sodniki so prvotno ocenili borbo
z 1:1, bili so neenotni in šele na
protest vodstva gostov in gledal-
cev so svoje ocene spremenili);
polvelter: Zavec - Brumec 0:2;
velter: Arnuš - Jamar 0:2; pol-
srednja: Krajnc - Habjan 2:0;
srednja: Novkovič - Ceder; pol-
težka: Horvat - Urbek 2:0; težka:
Grdina - Poš 0:2; super težka:
Fleischer - M. Rečnik 2:0 brez
borbe. Tako se je izredno ize-
načeno srečanje končalo z rezul-
tatom 12:10.
Zmagovalcem je predal pokal
podžupan E. Hojker, drugouvr-
ščenim predsednik Boksarske
zveze Slovenije S. Doki, tretjim
pa podpredsednik Boksarske
zveze Slovenije B. Fajs.
Po kančanem srečanju so iz-
javili:
— predsednik BK Ptuj Jan-
^j|Gabrovcc: "Zmaga je potrdi-
tev uspeha v prvem delu tekmo-
vanja, s tem smo postali naj-
močnejše moštvo v Sloveniji s
kompletno ekipo. Da se je le-
tošnje tekmovanje tako izteklo,
je zasluga B. Fajsa, ki je s svo-
jim delom pripomogel k na-
predku slovenskega boksa. Po-
vem še lahko, da pri nas ni bo-
jazni za tekmovalce, saj imamo
številni podmladek. Pohvalim
se lahko, da smo prvi v Sloveni-
ji s tekmovalcem, ki je zmagal
na močnem mednarodnem tur-
nirju v Benetkah. Hvala vsem,
ki so pripomogli, daje današnja
prireditev uspela."
— predsednik BK Slovenska
Bistrica: "V finalu smo dejan-
sko videli, kaj premore sloven-
ski boks. Enakovredna, ize-
načena borba vse do predzad-
njega srečanja ni napovedala
zmagovalca, domačini so bili za
nianso boljši in so zasluženo
slavili. Majhne neprijetne za-
plete so povzročili sodniki in
njihove odločitve, kar nam go-
vori, da je skrajni čas, da sod-
niško organizacijo pomladimo,
saj ob razvoju slovenskega bok-
sa to moramo storiti."
Predsednik Boksarske zveze
Slovenije Slavko Doki je pove-
dal, da se jeseni ustanavlja II.
slovenska liga, ki bo kalila tek-
movalce ter s tem zagotavljala
kvaliteto za I. ligo, v kateri naj
bi se kalili reprezentanti. "Vidi
se napredek v vseh klubih, sedaj
je registriranih 13. Trije ali štirje
posamezniki izstopajo, a žal ni-
majo mednarodnih izkušenj za
večjo uveljavitev. Sodniki sodi-
jo v okviru svojih zmožnosti,
imajo pa premalo borb in iz-
kušenj. Prav tako si prizadeva-
mo, da s Fakulteto za šport v
Ljubljani izšolamo trenerski ka-
der," je sklenil S. Doki.
Ptujski boksarji s trenerjem Albinom Mercem - ekipni državni prvaki,
foto: I. kotar
AIKIDO
Prvo tekmovanje v Sloveniji
v Ptuju je bilo v petek, 2. junija,
v dvorani Center prvo aikido tekmo-
vanje v Sloveniji, ki ga je organizi-
ral Aikido klub Ptuj. Aikido je v
Sloveniji najmlajša borilna veščina,
^elo popularna pa je v zadnjem času
postala zaradi filmov Stevna Segala.
Tekmovanje je bilo občinskega
značaja, v klubu pa upajo, da bodo v
prihodnje pritegnili tudi druge tri
slovenske aikido klube in ustanovili
zvezo na republiškem nivoju.
Tekmovalci so prikazali kvalitetne
tehnike samoobrambe, najbolj atrak-
tivni pa so bili seveda meti, ki se jim
v aikidu posveča velika pozornost.
Rezultati: člani posamezno: 1.
Aljoža Horvat, 2. Andrej Pulko, 3.
Denis Ivaniševič in 3. Matjaž Satler;
dekleta pcsamezno: 1. Karolina Pe-
trena, 2. Anja Brodnjak; člani v
konkurenci dvojic: 1. Aljo.ša Hor-
van - Andrej Pulko, 2. Denis Iva-
niševič - Mitja Petrič in 3. Andrej
Satler-Matjaž Satler. S.V.
^'^ogovalci (z leve klečijo): A. Satler, M. Satler, A. Brodnjak, A. Pulko;
.°iijo z leve) napovedovalka L. Vogrinec^, K. Petrena, M. Petrič, D. Iva-
"'sev/c, A. Horvan in trener S. Vogrinec. Foto: Kosi .  .
JOŽE VOROŠ / 600 KILOMETROV Z
MONOCIKLOM PO SLOVENIJI
''Vozniki pozor — tudi
počasi se daleč pride!"
Pa še res je. In za kaj prav-
zaprav gre?
Ker je na slovenskih cestah
vsako leto vse več nesreč za-
radi prehitre vožnje, so se v
murskosoboški agenciji Zvon
odločili za akcijo VOZNIKI
POZOR - TUDI POČASI SE
DALEČ PRIDE. V okviru te
akcije se je 26-letni Jože Vo-
roš na 1,20 metra visokem
monociklu podal na 600 kilo-
metrov dolgo pot po Sloveni-
ji, od Murske Sobote do Por-
toroža, ki jo končuje prav da-
nes.
V prvi etapi, od Murske So-
bote do Maribora, ki jo je pre-
vozil minulo soboto, je Jože
kolesaril tudi skozi Ptuj. Dru-
ge vmesne postaje so bile še v
Celju, Dolenjskih Toplicah,
Kočevju in Postojni.
Sicer pa je Jože Voroš
opravil velik podvig že lansko
leto. Na 3 metre visokem mo-
nociklu je po Pomurju prevo-
zil 50 kilometrov in 390 me-
trov v času 7 ur in 21 minut. S
tem je postavil svetovni re-
kord, ki je zabeležen tudi v
Guinnessovi knjigi rekordov.
Letos jeseni naj bi naskakoval
svetovni rekord v vožnji na
1,20 metra visokem monoci-
klu ter prevozil 2000 kilome-
trov od Portoroža čez italijan-
ski polotok vse do Rima.
Tokratna vožnja po Slove-
niji je pravzaprav Jožetova
priprava na jesenski podvig
ter promocija vožnje z mono-
ciklom. Ta je pri nas še dokaj
neznana športna disciplina,
zato pa veliko bolj priljublje-
na v Ameriki in na Japon-
skem, kjer že potekajo velika
profesionalna tekmovanja. Iz-
vor samega monocikla pa je v
Belgiji. Tekst in foto: DS
Jože Voros na monociklu med vožnjo čez ptujski dravski most
finale pokala medobčinske nogometne zveze ptuj
Drava : Aluminij
1:3 (1:1, 1:1)
Ptuj — stadion Drave, gledalcev okoli 450, sodnik Strelec iz
Ormoža.
Strelci: 0:1 Kmetec v 22. minuti, 1:1 Vesenjak (45.'), 1:2 Ge-
rečnik (93.') 1:2 Hojnik (119.').
Drava: Brodnjak, Volk, Čeh, Žolek, Ramšek, Pucko, R. Krajnc
(Bralec), T. Emeršič, M. Krajnc (Ciglar), Hotko in Vesenjak.
Aluminij: L. Šmigoc, Grbavac, Bavdek (Gačnik), Fridl,
Emeršič, Zemljič, Žitnik, Hor\'at (J. Šmigoc), Hojnik, Gajser (Pa-
vlic) in Kmetec.
Pokal je kapetanu Aluminija R. Hojniku podelil predsednik MNZ Ptuj
Erik Berčnik. Foto: L. Kotar
V finalnem pokalnem srečan-
ju na področju MNZ Ptuj sta se
pomerili res najboljši ekipi. Žal
je tako pri Dravi kakor pri Alu-
miniju manjkalo nekaj nogome-
tašev, kljub temu pa je bilo
vzdušje pravo nogometno.
Začetek je bil oster, tako da
je mora! sodnik Strelec pokazati
nekaj rumenih kartonov. V 22.
minuti so se razveselili ljubitelji
Aluminija. Marko Kmetec je
namreč izkoristil napako v do-
mači obrambi in brez težav pre-
magal domačega vratarja Brod-
njaka. V 36. minuti je po
prekršku nad T. Emeršičem z
desne strani Nastja Čeh zadel
prečko, v 38. minuti je Robert
Vesenjak preigral nekaj igral-
cev Aluminija ter dobro streljal,
toda vratar Aluminija je strel
ubranil. Nato jc bila igra vse do
zadnje minute v rokah igralcev
iz Kidričevega. Nekajkrat so ze-
lo dobro streljali, žal pa niso bi-
li natančni, enkrat pa je domači
igralec Žolek zbil žogo s same
črte. V 45. minuti je Vesenjak z
lepim strelom rezultat izenačil.
V drugem polčasu smo videli
dinamično igro obeh moštev.
Pravih priložnosti praktično ni
bilo. Oboji so poskušali s streli
od daleč, takšna igra pa ni rodi-
la sadov. Po neodločenem izidu
sta ekipi zaigrali podaljšek dva-
krat po petnajst minut. Takoj na
začetku prvega je bil storjen
prekršek nad Pavlicem. Mladi
Gerečnik je z zelo močnim stre-
lom premagal vratarja Drave. R.
Hojnik je v 1 19. minuti dosegel
še tretji zadetek in pokal MNZ
Ptuj so tako sovojili igralci Alu-
minija iz Kidričevega, obe ekipi
pa sta se uvrstili v nadaljnje
tekmovanje za slovenski nogo-
metni pokal.
Kljub temu da sta ekipi na-
stopili v okrnjenih postavah, so
Ijubclji nogometa videli dokaj
kakovostno predstavo. Pokazali
so, da si si želijo derbije, dober
nogomet in klube, ki bodo v
zgornjem delu prvenstvenih raz-
predelnic. D.K.
Športne novice
SVETOVNI PADALSKI
_POKAL V AVSTRIJI
Ptujski padalci so se na prvi
tekmi za svetovni padalski pokal
v Avstriji ined 22 ekipaini in
110 tekinovalci uvrstili na 13.
mesto. Zmagala je italijanska
poklicna policijska ekipa pred
Leščani in italijansko poklicno
vojaško ekipo. Za Ptujčane so
skakali Aleš Debeljak, Mirko
Vršič, Matej Kostanjevec,
Aleksander Čuš in Igor Gla-
žar. Zelo dobro sta se uvrstila
mladinca Kostanjevec in Čuš, ki
sta osvojila ined posamezniki 4.
in 6^iTiesto. Ekipo je vodil Stan-
ko Čuš, sodil pa je tudi ptujski
sodnik z mednarodno licenco
Zlatko Čuš. Za končno uvrstitev
v evropskein pokalu bodo padal-
ci tekmovali^ še dvakrat v Italiji
in enkrat v Švici, vendar ptujski
padalci najbrž za vse tekine ne
bodo imeli denarja. Lani so se v
evropskem pokalu uvrstili na 15.
inesto. MZ
KEGUANJE • SLOVENIJA
— HRVAŠKA (kadeti) 3:1
Slovenska kadetska kegljaška
reprezentanca, ki se pripravlja za
nastop na evropskein prvenstvu,
ki bo v Celovcu od danes do ne-
delje in katerega pokrovitelj je
avstrijski predsednik Thomas.
Klestil, se je v Lendavi in Ko-
privnici pomerila z vrstniki iz
Hrvaške. Pri kadetinjah so bitf
obakrat boljše Slovenke, pri ka-
detih pa je b'}\ rezultat 1:1. Daleč
najboljši rezultat obeh dni je z
851 podrtimi keglji ponovno do-
segla svetovna inladinska vice-
prvakinja, Ptujčanka Andreja
Razlag. s.R.
TENIS •
MIHAJERNEJŠEK-
OSNOVNOŠOLSKI PRVAK
v teniškem centru GOYA v
Hajdošah je v petek in soboto
potekal teniški turnir za osnov-
nošolce. Nastopilo je več kot šti-
rideset učenk in učencev. Videli
sino nekaj zelo lepih iger, predv-
sem vsi trije finalni boji.
Pri učenkah je prepričljivo
zinagala Urška Doberšek pred
Tja.šo Kovač. V kategoriji
mlajših učencev (do 7. razreda)
je Kiki Krajnc šele v podaljšani
igri ugnal Roka Galuna z 9:8.
Med starejšiini učenci pa se je
Miha Jernejšek brez težav pre-
bil v finale, kjer je premagala
Roberta Pisarja z 9:3.
Tekmovanje je bilo vzorno
organizirano pod okriljem Špor-
tnega zavoda in tehničnim vod-
jem Braneta Komela. Sponzorja
turnirja sta bila Gorazd Gojčič in
Skat iz Kidričevega.
Rezultati: starejši učenci; 1.
Miha Jernejšek (OS O. Meglic),
2. Robert Pisar (OŠ Mladika), 3.
Žan Horvat (OŠ Gorišnica);
mlajši učenci: 1. Kristjan
Krajnc (OŠ Ljudski vrt), 2. Rok
Galun (OŠ Markovci), 3. Sašo
Babosek (OŠ Ljudski vrt); de-
klice: 1. Urška Doberšek (OŠ
Majšperk), 2. Tjaša Kovač (OŠ
O. Meglic), 3. Katja Zupanič
(OŠ Hajdina). g /<■
MALI NOGOMET •
NOČNI TURNIR V
_VITOMARCIH
Klub malega nogometa Bistro
Lipa in KS Vitoinarci prirejata v
soboto, 17. junija, na igrišču OŠ
Vitoinarci nočni turnir v malein
nogoinetu. Turnir se bo pričel ob
19. uri s sodelovanjem padalcev
iz Mo-škanjcev. V prvi tekmi se
bosta pomerili najmočnejši
stranki občinskega sveta občine
Destrnik - Trnovska vas SDSS
in SLS. Med igralci pričakujejo
tudi prvaka teh dveh strank Jane-
za Janšo in Maijana Podobnika.
Za turnirje prijavljenih več
kot 40 ekip. Predvidevajo, da
se bo turnir končal v nedeljo
popoldne. Vse, ki jih turnir za-
nima, vabijo, da se ga ude-
ležijo. Naslednjo soboto, 24.
junija, pa vabijo vse na nogo-
metno noč oziroma veliko za-
bavo s plesom. 7 5
NAMIZNI TENIS
Odlična sezona 1994/95
NTK Pctovia je v letu 1994
slavil dvajsetletnico. Ob tej pri-
ložnosti so v klubu pregledali
prehojeno (uspešno) obdobje).
Klub je imel v nekdanjem ju-
goslovanskem prostoru vidno
vlogo predvsem z dekleti, ki so
uspešno nastopala v vseh bivših
republikah. Tudi sedaj je glavni
poudarek pri dekletih, saj je to
žc dvajsetletna tradicija, a se že
veliko dela z mlajšimi kategori-
jami pinorjev in vidni so že prvi
rezultati.
Ambiciozne načrte so dosegli
in presegli. V klubu menijo, da
bodo tudi v sezoni 95/96 rezul-
tati enaki ali celo boljši, saj so
svojo strokovnost za kvalitet-
nejši dvig dela ponudili nekdan-
ji kvalitetni igralci in igralke,
kot so Valerija Novak,^ Sanja
Džankič-Bebek, Jernej Šomen,
Ivo Sklizovič, Evgen Vedlin in
nekdanji trenerji Urška Majnik
in Damjan Samojlcnko.
Igralke in igralci od najmlajših
do ligaških tekmovalk in tekmo-
valcev so v sezoni 94/95 odigrali
več kot 78 tekem ali turnirjev in
na vseh so bili med najboljšimi.
O njihovih uspešnih igrah smo v
Tedniku pisali sproti, zato jih to-
krat ne bi ponavljali.
Kaj reči na koncu? "Igralkain,
igralcem, staršem in članom 10 ter
privržcncein bele žogice prav lepa
hvala in obilo uspehov pri delu in
doseganju vrhunskih rezultatov v
novi sezoni 95/96," pravi trener
NTK Petovia Ivo Pšajd. I.P.
Z desne: Breda Mojsilovič,, Špela Lukner, Tina Safran in trener Ivan Pšajd.
16 — ZA RAZVEDRILO
15. JUNIJ 1995
TEDNIH
fCDNIKI
15. JLMJ 1995
ZA KRATEK ČAS — 19
•0^ Mladi dopisniki
zmanjkalo je elektrike
Bilo je zvečer pri sveči, ker
je močno deževalo in je zmanj-
kalo elektrike. Zelo smo se dol-
gočasili, zato nam je mamica
začela pripovedovati zgodbo o
mojem bratcu, ko je bil še maj-
hen.
Starši in moja starejša brata
so dopustovali na morju, zato
so hoteli brata neplavalca nau-
čiti plavati. Sprva so se starši
močno namučili, da so ga sploh
spravili v vodo. Nato pa so go
začeli učiti plavati. Začetek je
bil slab, a kmalu se je navadil
na slano morje. Vsak dan je po-
stajal boljši. Brez vzpodbude se
je že spravil v vodo. Minil je že
cel teden in starejši brat je že
vedel precej dobro plavati.
Nekega popoldneva pa se je
preveč oddaljil od obale, na sre-
di poti nazaj pa mu je zamnjka-
lo moči, zato je začel kričati.
Na srečo ga je moj oče pra-
vočasno zagledal in ga rešil iz
vode. Moj brat je bil čisto
izčrpan, zato od tistega dne ni
več hotel iti sam v vodo.
Mamica si je oddahnila od
pripovedovanja. Tedaj se je zo-
pet vrnila elektrika in že smo se
vsi znašli pred televizijo.
Škoda, da zmanjka elektrike
tako poredko.
Klemen Kovačec, 5. b
OŠ Gorišnica
pogovor z barbaro
in njeno mamico_
Pogovarjali smo se z Barbaro
Šamperl, ki obiskuje 3. razred
na naši šoli. Njena bolezen se
imenuje cerebralna paraliza. Na
možganih ima poškodovan cen-
ter za hojo. To se ji je poškodo-
valo pri porodu. Vsak teden ho-
di v Maribor na fizioterapijo.
Lepo napreduje, ampak še ved-
no se boji sama hoditi. Doma
dela vaje na žogi, pručki in na
valju. Vozi se s triciklom. Nima
invalidskega vozička. Ima še
sestrico, ki je stara nekaj mese-
cev, in bratca, ki je star 6 let.
Nobeden nima poškodbe v
možganih. V šoli se dobro uči.
Malo ima težave z matematiko.
V šoli jo imajo sošolci zelo ra-
di. Rada pomaga mamici kuha-
ti, pospravljati in peči. Je zelo
pridna, zelo rada se smeji in
igra. Ko bo velika, bi rada po-
stala šivilja.
Želim ji, da čimprej shodi in
da se ji želje uresničijo.
Maja Volgemut, 2. a
OŠ Markovci
^l^vr~~~~^
To naša reka je prava,
pet korakov široka,
do kolen globoka.
S Pohorja prilije,
se v Dravinjo izlije.
Tu konča svoj pot,
še dolgo bo tekla tod,
kakor vse reke drugod.
Maja Mlakar, 2. r. OŠ Sela
tako lep izlet_
Tisti učenci, ki smo skozi
šolsko leto prebrali določeno
število knjig, smo si prislužili
nagrado. Dogovorili smo se, da
bomo obiskali brata pisatelja
Ivana Potrča gospoda Franca, ki
živi na Grajenščaku, potem pa*
bomo šli na vurberški grad in si
tam naredili piknik. ^
Odpravili smo se ob deveti'
uri. Gospa knjižničarka nam je
zagotovila, da ve, kje je ta do-
mačija, toda verjetno jo že daje
skleroza, zato smo se izgubili.
Izstopili smo iz avtobusa in se
odpravili peš. Končno smo za-
gledali veliko kmetijo. Na dvo-
rišče pelje kolovozna cesta. Ko
smo prišli na dvorišče, nas je
pozdravil pes čuvaj z glasnim
laježem. Za njim niso zaostajale
krave. Tudi one so začele gla-
sno mukati. S hišnega praga pa
sta nas že pozdravljala gospod
Franc Potrč in njegova žena.
Hitro sem ugotovila, da je to
brat Ivana Potrča, saj mu je zelo
podoben. Takoj smo se spustili
v zanimivi pogovor.
Gospod Franc nam je začel
pripovedovati o svojem bratu
Ivanu. V družini je bilo devet
otrok in Ivan je bil edini šolan.
Mamina tiha želja je bila, da bi
postal duhovnik. Gimnazijo je
obiskoval na današnji Olgici,
toda šole ni dokončal, ker so ga
zaprli zaradi politike. Na do-
mačijo je prišla policija, ki je
preiskala vso hišo, da bi našla
dokaze. Zaman so iskali. Franc
pa je že prej našel veliko polo
papirjev, ki so bili skriti v senu.
Seveda tega policiji ni razkril.
Gospod Franc nam je pripove-
doval še o veliko drugih dogod-
kih. Pohvalil se je, da je Ivan na
domačijo velikokrat pripeljal
prijatelje in pisatelje. Najraje so
se namestili v kleti.
Njegova žena, pisateljeva
svakinja, nam je pokazala lepo
posodico, ki je, če si jo navil,
lepo zaigrala. Povedala jc, dajo
je dobila od Branke Jurce, žene
Ivana Potrča. Gospa Golobova
nam je prebrala odlomek iz
knjige, kjer Branka Jurca opisu-
je, kako je žena Franca Potrča
praznovala šestdesetletnico. Na-
to je sledila podelitev priznanj
za dosežke na tekmovanju za
Cankarjevo priznanje. Posebno
priznanje so dobili tisti, ki so
tekmovali za bralno značko do
osmega razreda. Ko smo tudi to
opravili, nas je gospodinja pre-
senetila s škatlo domačih piško-
tov in s sladkim jabolčnikom.
Pokazala nam je sobo, kjer sta
spala Ivan in njegova žena, ko
sta prišla domov.
Ko smo se vračali proti avto-
busu, so se na travniku pasle
krave. Zapeljali smo se do vur-
berškega gradu. Avtobus smo
pustili pod hribom in do vrha
šli peš. Ko smo prišli na vrh, se
je odprl krasen razgled. Znotraj
razvalin gradu je gledališče:
klopi in majhna okrogla ploščad
v travi. Posedli smo se po klo-
peh. Luka nam jc povedal nekaj
o zgodovini vurberškega gradu.
Na njem naj bi se skrivala Ve-
ronika Deseniška, kije tragično
končala življenje. Potem smo
začeli pripravljati stvari za pik-
nik. Knjižničarka je sklicala vse
Tabornike in skavte, da bi zaku-
rili ogenj. Toda bilo je malo ta-
kih, zato smo morali združiti
vse moči, da je zagorelo. Hre-
novke, ki smo si jih prinseli s
seboj, smo si lahko bolj odimili
kot spekli. A bile so vseeno do-
bre. Ko smo se najedli in napili,
smo počistili in pobrali smeti.
Odpravili smo se proti avtobu-
su. Ša zadnjič smo si napasli
oči, kajti razgled je bil kljub
dežju lep.
Mislim, da se je izplačalo na-
rediti bralno značko. Drugi
učenci so se v šoli potili in
učili, mi smo pa uživali.
Upam, da mi bo tudi drugo
leto uspelo opraviti obveznosti.
Bilo bi škoda zamuditi tako lep
izle't, na katerem spoznamo, kdo
so pisatelji naše bližnje okolice
in kje so njihove domačije.
Cecilija Emeršič
OŠ Olge Meglic, Ptuj
plavalni tečaj
Učenci drugega razreda smo
imeli plavalni tečaj v Termah
Ptuj. Ko smo prišli v toplice,
nam je tam bilo zelo všeč. Uči-
teljica nam je pokazala gardero-
be, kjer smo se preoblekli. Po-
tem smo se stuširali. Prišli so
plavalni učitelji in nas pokicali
v bazen. Tam nam je učitelj po-
kazal, kako plavamo žabico.
Vsi smo se zelo trudili, da bi se
čimprej naučili plavati. Hitro je
minilo pet dni. Zadnji dan smo
morali pokazati, kaj smo se
naučili. Vsi učenci smo bili za-
dovoljni, ko smo dobili priznan-
ja. Želimo si, da nekoč postane-
mo zares dobri plavalci.
Albina Drevenšek, 2.a
OŠ Podlehnik
20 — POSLOVNA SPOROČILA
15. JLMJ 1995
TEDNI)!
f^DNIK!
15. JUNU 1995
POSLON N A SPOROCiLA — 21
NOVO V PTUJU / BUTIK OKVIRJEV ATROPOS
Okvir daje slik! dušo
Mestno jedro je od so-
bote bogatejše še za en
lokal — za butik okvirjev
A'PROPOS v Lackovi uli-
ci 7 (ob trgovini Kovina),
ki ga je uredil in odprl
Boštjan Simonič. Za uok-
virjanje se ni odločil po
naključju. Pomagale so
očetova umetniška žilica
/oče je znan likovni ust-
varjalec Franc Simonič/ in
potrebe širšega okolja po
takšni dejavnosti. Navse-
zadnje ima starosta slo-
venskih mest bogato tra-
dicijo likovnega in druge-
ga ustvarjanja. K temu pa
je potrebno dodati še pri-
zadevanja novega zaseb-
nika, ki želi ponuditi te
storitve na višji strokovni
ravni, ki so posledica do-
sedanjega izpopolnjevan-
ja na tem področju in
iskanju novega. Nabiral
jih je v Zagrebu, Celju in
Ljubljani, dopisno pa se
izobražuje na Open Uni-
versity iz Milton Keynesa.
Nepogrešljivo pomoč so
Boštjanu ob odprtju lokala
nudili v Uradu za delo v Ptu-
ju v okviru t.i. samozaposlit-
venega programa. Boštjan
Simonič je namreč po os-
novnem poklicu strojni teh-
nik, a žal ni imel sreče pri
iskanju zaposlitve. Rešitev
mu je prinesla samozaposli-
tev, ki pa ni nastala čez noč,
saj se je bilo potrebno za no-
vo dejavnost usposobiti in
tudi opremiti.
Z okvirji iz zaloge opremlja
slike, gobeline, diplome, priz-
nanja, fotografije in drugo v 48
urah, za okvirje iz bogatega
kataloga pa je potrebno čakati
dva do tri tedne. Tudi pri uok-
virjanju veljajo nekateri trendi,
okvirji morajo biti v barvni
skladnosti s sliko in tudi sicer
Boštjan Simonič v novem butiku. Foto: Kosi
izpolnjevati estetske zahte-
ve. Okvir mora sliki dati
dušo.
V butiku okvirjev v Lac-
kovi bodo sprejemali izdel-
ke v uokvirjanje in jih po
končanem delu izdajali, vsa
druga dela pa bodo opra-
vljali v Langusovi 18, kjer
so uredili najsodobnejšo
delavnico za uokvirjanje.
Na tej lokaciji so dosegljivi
vsak dan med 12. in 16.
uro po telefonu 778-691.
Butik v Lackovi bo odprt
vsak dan od 9. do 12. ure
in od 16. do 18. ure ter ob
sobotah od 9. do 12. ure.
Novi butik okvirjev v Lac-
kovi bo tudi galerija v ma-
lem, kjer si bo moč ogledati
likovna dela znanih ptujskih
likovnih in drugih ustvarjal-
cev, ki se bodo odločili za
storitve tega butika.
Boštjan Simonič si naj-
bolj želi, da bi imel veli-
ko dela, da bi bile stran-
ke z njegovim delom za-
dovoljne, da bi z uokvir-
janjem ohranjal vrednost
stvarem, ki so ljudem pri
srcu in da bi dejavnost
uspel širiti. Butik A'PRO-
POS pa bo tudi skrbel
za navezovanje stikov
med umetniškimi ustvar-
jalci in potencialnimi
kupci.

PTUJ / PODJETNIŠKI KOTIČEK
MESTNA OBČINA PTUJ
ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN SOCIALNA VPRAŠANJA
RAZPIS ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB IZVAJANJA ŠOLSKIH AVTOBUSNIH
PREVOZOV ZA ŠOLSKO LETO 1995/96
V šolskem letu 1995/96 bodo organizirani šolski prevozi na naslednjih relacijah:
1. OŠ HAJDINA
Proga: Zgornja Hajdina - Kidričevo ■ Gerečja vas - Slovenja vas - Hajdoše - Hajdina
(šola);
razdalja v km: 10;
število voženj: povprečno 7 krožnih voženj na dan;
skupno število kTn na dan: 120.
2. OŠ LJUDSKI VRT - OE GRAJENA
Proga: Mestni Vrh - Placar ■ Grajenščak - Grajena - Ptuj;
razdalja v km: 20;
število voženj: 7.10 Mestni Vrh - Grajena - Ptuj;
13.30 Ptuj - Grajenščak - Grajena - Mestni Vrb;
število učencev: 80;
skupno število km/dan: 40.
3. OŠ MARKOVCI
Proga: a) Borovci - Strelci - Sobetinci - Markovci;
razdalja v km: 9;
število učencev: 76;
število voženj: 6.55 Borovci - Markovci; 8.05 Borovci - Markovci; 12.30 Markovci -
Borovci; 14.00 Markovci - Borovci.
b) Stojnci - Markovci;
razdalja v km: 5;
število učencev: 117;
število voženj: 7.20 Stojnci - Markovci; 8.05 Stojnci - Markovci; 12.30 Markovci -
Stojnci; 14.00 Markovci - Stojnci;
c) Bukovci (Vopašnjica) - Markovci;
razdalja v km: 4;
število učencev: 39;
število voženj: 8.05 Bukovci - Markovci; 14.00 Markovci - Bukovci. Skupno število
km / dan: 36.
4. OŠ MLADIKA
Proga: a) Spuhlja - Budina Ptuj;
razdalja v km: 4;
število učencev: 91;
število voženj: 8.10 Spuhlja - Ptuj; 12.20 Ptuj - Spuhlja; 14.00 Ptuj - Spuhlja.
Skupno število km / dan: 12.
5. OŠ OLGE MEGLIC
Proga: Ptuj - Orešje - Ptuj.
Razdalja v km: 4;
število učencev: 12;
število voženj: 8.00 Orešje - Ptuj; 12.00 Ptuj - Orešje; 11.45 Orešje - Ptuj; 16.40 Ptuj
— Orešje;
Skupno število km / dan: 16.
Dodatne informacije so na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti, telefon 771 ■
131, interna 363.
Prosimo, da v ponudbi navedete in priložite:
— dokazila za opravljanje prevozov,
— relacijo, za katere bi lahko opravljali prevoze,
— število kilometrov za dostavo avtobusa (prazni kilometri)
— ceno storitve, cena za prevoženi kilometer
— navedbo morebitnih drugih obveznosti
Ponudbe pošljite 8 dni po objavi na MESTNO OBČINO PTUJ - ODDELEK Z
DRUŽBENE DRJAVNSOTI iN SOCIALNA VPRAŠANJA, Mestni trg 1, 62250 PTUJ.
O izbiri boste obveščeni v roku 10 dni od dneva, določenega za oddajo ponudb.
22 — OGLASI IN OBJAVE
15. JIMJ 1995
TEDNIH
fCDNIK
— 15. JIMJ 1995
OGLASI IN OBJAVE — 23
NOVA POSTA 62251 PTUJ
PoŠta in telefonska
lentrala za desni breg
Konec lanskega leta zgrajeni objekt nove pošte in telefonske centrale na Mariborski cesti v Ptuju
so v četrtek, 8. junija, ob prisotnosti predstavnikov Pošte, nekaterih občanov in predstavnikov
mestne občine Ptuj končno slovesno odprli. Kot je povedal direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgo-
relec, je nova pridobitev veljala okoli 95 milijonov tolarjev, avtor dokaj drzne arhitekture, ki iz-
stopa s fasadnim delom, je mariborski arhitekt Milko Lovše, gradbena dela pa so v dogovorje-
nem roku opravili delavci Stavbarja - Vegrada iz Maribora s kooperanti.
To je druga nova pošta, Ici so
jo odprli v Sloveniji, do konca
leta pa bodo še štiri. Ker sta se
po standardih Evropske unije s
1. januarjem letos poštna in te-
lekomunikacijska dejavnost v
Sloveniji ločili, je tudi last-
ništvo te zgradbe dvojno. V pri-
tličnem delu je za poštno dejav-
nost oziroma za poslovanje s
strankami, tri telefonske govor-
nilnice in poštne predale na-
menjenih 160 kvadratnih me-
trov, v kletnih prostorih je 370
kvadratnih metrov namenjenih
Telekomu oziroma novi telefon-
ski centrali za desni breg Ptuja,
v mansardi oziroma zgornji
etaži pa so nekateri skupni pro-
stori ter štiri garsonjere s ko-
tlovnico. V novi pošti na Bregu
so zaposleni štirje poštni delav-
ci, ki delajo v manipulaciji, in 5
pismonoš.
Ob pomembni pridobitvi je
poštnim delavcem čestital žu-
pan mestne občine Ptuj, dr. Mi-
roslav Luci in poudaril, da po-
meni nova pošta za mestno
občino Ptuj in širši prostor veli-
ko telekomunikacijsko pridobi-
tev, ki je pomemben prispevek
k posodobitvi telekomunikacij-
skega sistema na širšem ptuj-
skem območju. V kratkem je
orisal tudi zgodovino pošte na
Ptuju in med drugim povedal,
da novo poštno poslopje stoji
na mestu, kjer je v antiki preč-
kal Dravo most, prek katerega
so potovali iz vse Evrope ne le
vojaki in trgovci, ampak tudi
pošta, sporočila in paketi. Na
Ptuju se pošta omenja že leta
1537 zaradi Vojne krajine. Ptuj-
ska poštna postaja je leta 1580
razpolagala s tremi konji, prav
toliko jih je imel Varaždin,
medtem ko so jih imeli Mari-
bor, Gradec, Vildon, Lepoglava
Upravnica nove pošte 62251 Ptuj
je Marta Masten. Foto M. Ozmec
in Zavrč po 2. Od leta 1788 je
na primer potekala poštna pove-
zava med Mariborom in Ptujem,
Zavrčcm in Varaždinom. Leta
1795 je pošta na Ptuju dosta-
vljala pošiljke v 29 krajev — od
Borla, Sv. Trojice, Dornave,
Ormoža, Podlehnika, Cervenja-
ka, Cirkulan do Tomaža pri Or-
možu, Koga, Žetal, Cvetlina in
Velike Nedelje. V 19. stoletju
je bila poštna postaja v današnji
Vošnjakovi ulici, iz razpisa za
prosto delovno mesto poštarja
na Ptuju iz leta 1847 razbere-
mo, da je poštar poleg potrdil o
ustreznem znanju in kavciji mo-
ral imeti v hlevu tudi 7 konj. V
19. stoletju je bila poštna posta-
ja preseljena v minoritski samo-
stan, od tam pa se je preselila v
minoritsko najemno hišo. Leta
1894 je Ptuj dobil novo poštno
poslopje v današnji Lackovi uli-
ci, ki je služila do zgraditve
pošte na ruševinah minoritske
cerkve, kjer stoji še danes.
Novo poštno poslopje je bla-
goslovil gvardijan mionoritske-
ga reda pater Tarzicij Kolenko,
vrvico pred vhodom v pošto pa
je svečano prerezal direktor po-
slovne enote pošta Maribor Pe-
ter Kometer in ključe novih
prostorov predal novi upravnici
Marti Masten.
Pomembni poštni dogodek so
kulturno obogatili fanfaristi pi-
halnega orkestra in moški pevski
zbor KUD-a Pošta iz Maribora,
ki ga vodi Marjana Rakuša.
A^. Ozmec
Slavnostni govornik je bil Alfonz Podgorelec, direktor Pošte Slovenije.
Vrvico pred vhodom v Pošto je prerezal direktor mariborske pošte
Peter Kometer.
Postni okoliš nove pošte Ptuj ima številko 62251, vanj pa
poleg ptujskih ulic na desnem bregu Drave sodijo še naselja
Spodnja in Zgornja Hajdina, Hajdoše, Skorba, del Lancove
vasi in Sel, Slovenja vas, Gerečja vas in Draženci. V dostavo
nove pošte je vključenih 5 dostavnih okrajev, to pa pomeni
2.214 gospodinjstev oziroma 4.228 prebivalcev.
Poslovanju s strankami so namenjeni pritlični prostori novega poštnega
poslopja. Foto: M. Ozmec
Kulturni križem
krožem
FrUJ • Jutri bo ustv:u--
jalno pred ptujskim gleda-
liščem, za kar bosta poskrbe-
la Društvo umetnikov in
ustvarjalcev Ptuj in GIZ Poe-
tovio Vivat.
LP:NART • Jutri ob 20.
uri bo v domu kulture v Le-
nartu na ogled komedija Mož
moje žene. Igrala Iztok ValiČ
in Ivo lian.
MIKLAVŽ PRI ORMO-
ŽU • V soboto, 17. junija,
ob 19. uri bo v domu kulture
literarni večer, kjer bodo bra-
li pesmi domačina dr. Stanka
Jancžiča. Sodelovali bodo tu-
di pevci miklavžcvskega
moškega deceta pod vod-
stvom Leona Laha. Priredi-
tev je posvečena zlati maši
dr. Stanka JanežiČ^.
ŠTATENBERG • V ne*
dcljo, 18. junija, bo v popol-
danskem času občinska revi-
ja folklornih in tamburaških
skupin občine Slovenska Bi-
strica, ki jo organizirata (^Z-
KO in KUD Makole.
PTUJ • V četrtek, 22. ju-
nija, bo ob 20. uri v organi-
zaciji ZKO in Pokrajinskega
muzeja Ptuj na grajskem
dvorišču koncert Vlada Kre;i
slina in Bcltinškc bandc.
ORMOŽ • 23. junij.i ob;
19. uri bodo v ormoškim
gradu odprli razstavo b lo-
grafij iz časov junijsko-|ulij-
ske vojne 1991. leta. Piipia-
vlja jo muzej novejše zgodo-
vine iz Maribora.
m
ORMOŽ • 24. junij.i .>b
10. uri sc bo v Mestni gubi
pričel drugi slovenski io^ti-
val godb na pihala v z;il\tv-
nem programu. Sodebn do
bo 13 godb oziroma pihalnih
orkestrov.
PTUJ • ZKO bo v gleda-:
lišču, narodnem domu iii na
ulicah 30. 6. in 1. 7. org.mi-
zirala festival mlade ustvar-
jal nosti Ali se pozna/no.
PTUJ • V Vošnjakpvii
ulici je odprta nova umcino-i
sina galerija Drava.
PTUJ / DIJAŠKI DOM
Dijaški dom
potrelien olinove
Ptujski dijaški dom, ki je
letos star 15 let, je potreben
temeljite obnove. Puščajo
namreč vodovodne cevi v ste-
nah, glede na število dijakov
je premajhna zmogljivost
ogrevanja vode, obnoviti pa
je potrebno tudi kuhinjo, ko-
palnice in drugo.
Letos je Ministrstvo za šol-
stvo in šport namenilo 2,4 mi-
lijona tolarjev za obnovo kuril-
nice, po kateri bo v dijaškem
domu na razpolago več tople
vode kot doslej. Poleg tega bo-
do letos obnovili še dve kopal-
nici, enajst pa so jih že lani. Za
nujno potrebno obnovo kuhin-
je jc šolsko ministrstvo potreb-
nih 8 milijonov tolarjev oblju-
bilo v prihodnjem letu. Podjet-
je IZ Trbovelj bo pričelo obno-
vitvena dela konec junija. Do
takrat bodo v dijaškem domu
sprejeli še goste festivala mla-
de ustvarjalnosti, ki bo na Ptu-
ju, in raziskovalce jezera z
Biotehnične fakultete, potem
pa poletnih gostov ne bodo
mogli več sprejemati.       MZ
ČRNA KRONIKA
pešec umrl
teden dni po nesreči
V petek, 2. junija, okoli 19. ure
je Franc R. iz Hrastovca, občina
Lenart, pri Zamarkovi prečkal
magistralno cesto na zaznamo-
vanem prehodu za pešce. Pri
tem ga je zadel kombi, ki ga je
vozil Danilo S. iz Plitvice v občini
Radgona. Pešca je zbil po ce-
stišču in hudo ranjenega so pre-
peljali v mariborsko bolnišnico.
Poškodbe so bile tako hude, da
mu zdravniki niso mogli poma-
gati, in v soboto, 10. junija, je
60-letni Franc Radovan v mari-
borski bolnišnici umrl.
deklica hudo ranjena
V ponedeljek, 5. junija, ob
10.45 je zunaj zaznamovanega
prehoda za pešce prečkala lo-
kalno cesto v Markovcih 15-let-
na domačinka M. B. Po cesti je
prav tedaj vozil osebni avto Jan-
ko R. iz Markovcev, trčil v dekli-
co in jo zbil po cestišču. Hudo
ranjeno M.R. so prepeljali v ptuj-
sko bolnišnico.
kolesar trcu v peško
Na Titovi cesti v Slovenski Bi-
strici je v ponedeljek, 5. junija,
okoli 10. ure 74-letni kolesar
Slavko Č. iz Cigonce na prehodu
za pešce zadel v 62-letno peško
Marijo C. iz Slovenske Bistrice.
Peška je padla in se hudo ranila.
motorist se je hudo ranil
Po regionalni cesti čez Ptujsko
Goro se je v sredo, 7. junija,
okoli 20.30 peljal z motornim ko-
lesom Danilo M. iz Dragonje va-
si. V desnem ovinku je med zavi-
ranjem zdrsnil čez nasprotni voz-
ni pas na travnik, po katerem je
peljal še okoli 50 metrov, potem
pa je padel in se hudo ranil.
osebni avto trčil
v traktor_
V sredo, 7. junija, okoli 18.30
se je po regionalni cesti od Vur-
berka proti Spodnjemu Dupleku
peljal s kmetijskim traktorjem
Franc T. z Vurberka. Med zavi-
janjem v levo na dovozno cesto
je vanj trčil osebni avto, ki ga je
vozil Jožef L. iz Tibolcev. Po
trčenju je osebni avto odbilo na
zelenico, kjer se je prevrnil na
streho. V nezgodi se je hudo ra-
nila sopotnica Jožica L. iz Tibol-
cev. Voznik Jožef L. in druga so-
potnica, 14-letna T.L., pa sta bi-
la le lažje poškodovana.
z avtom v mopedista
Po lokalni cesti iz smeri Lo-
marja proti Veličini v občini Le-
nart je v nedlejo, 11. junija, ob
0.30 vozil osebni avto Iztok L. iz
Maribora. V naselju Šetarova je v
blagem ovinku zapeljal na na-
sprotni vozni pas in tam trčil v
voznika kolesa z motorjem Sta-
nislava K. iz Lenarta, ki je pripel-
jal nasprotni pravilno po svoji
strani vozišča. Po trčenju je mo-
pedist padel in se hudo ranil.
sredi noci odpeljal
porfirne plošče
V nedeljo, 11. junija, nekaj
pred polnočjo so ptujski polici-
sti v Dravski ulici v Ptuju ustavili
voznika osebnega avtomobila
Franca K. iz Podlehnika. Pre-
gledali so njegovo vozilo in na-
šli za dva kvadratna metra por-
firnih plošč, za katere se je iz-
kazalo, da jih ni kupil, temveč
jih je le malo pred tem naložil in
odpeljal z dvorišča trgovine
Daj-dam v Ptuju. Policisti bodo
Franca K. ovadili državnemu
tožilstvu.
—g——
V podjetju Talum v Kidriče-
vem je v petek, 9. junija, okoli
11. ure delavec Dušan C. iz
Ptuja čistil prostor pred dozirni-
kom. Prav takrat sta popustila
dva kavlja, zato je dozirnik pa-
del na tla in pri tem oplazil
Dušana ter ga hudo ranil.      FF
RODILE SO — ČEStS
TAMO:  Alojzija TomincJ
Zg. Pristava 1 2. Ptujska GoJ
ra - Kaj o; Aleksandra Glat^l
Kraigcrie\a 20. Pluj - dekli!
co; \ ci.i .Šmicnko. Nova vas
36, Markovci - Barbaro; Ro,
mana  Herega,  Orešje 43,
Ptuj  -  Alc\a;  Mojca  Irgl^
Orešje 185, Piuj - deklico^
Darinka Lovrec, Podgorci 3^
Podgorci   -   Anjo;  Luljet^;
Kuči, Kvedrova I, Ptuj |
Herolinda; Erika MahoriČ'
Grajenščak 37, Ptuj - Alek-
sandro; Ljiljana Krušič, Ja-
blovec 8, Podlehnik - Erika;
lidita Strniša, Zg. Kostrivni-j
ca 21/a, Podplat - Laro; Te-|
režija Arnuš, Biš 27, Trnov-'
ska vas - deklico; Zlatka
Vršič, Ul. A. Kaučevič 2,
Ptuj    -   Tomaža;   Ksenja
Krajnc, Podvinci 1 12/b, Ptuj
- Nejca; Marija Ploj, Lcvan-
jci 29/b, Destrnik - Mihaela;
Matilda Furjan,  Hrastovec
139.. Zavrč - Kristijana; Mar-
jana Lukavečki, Vitomarci
44, Vitomarci - Martino.
POROKE — PTUJ: Aleš
Doliška in Marija Šeruga, Vi-
dem pri Ptuju 2; Milan Kmelcc,
Cirkovce l/i, in Sonja Flis. Šol-
ska ul. 16, Lovrenc na Pohorju;
Janez Strelec, Placerovci 8. in
Martina Šori, Spuhlja 127/a;
Silve, 'er Gaiser in Silva Ko-
drič, i'.raigherjeva ul. 17, Pluj.
UMRLI SO: Antonija
Gottuein, rojena Marčec,
Frankovci 44,S 1911 - = 4. ju-
nija 1995; Ana Majhen, rojena
Kancler, Zgornja Hajdina 46.
Š 1909 - = 2. junija 1995; Ivan
Majer, Volkmerjeva c. 7, Ptuj,
Š 1928 - = 3. junija 1995; An-
tonija Vurušič, rojena^Pignar,
Skolibrova 8, Ormož, Š 1949-
= 5. junija 1995; Marija Er-
bus, rojena Kolarič^ Nova vas
pri Ptuju 59, Ptuj, S 1906 - =
6. junija 1995; Marija Rižnar^
rojena Zorko, Moškanjci 62. S
1917 - = 6. junija 1995.