ETO XLVIII. ŠT. 23 PTUJ, 15. JUNIJ 1995 CENA 99 T9LARJEV JIRŠOVCI, JANEŽOVCI / PREVEČ VODE ZA POTOK ROGOZNICA IN OBCESTNE JARKE Icena nastale škode mana v naslednjih dneh, Močan dež je v torkovih popoldanskih urah povzročil precej ibde na infrastrukturnih objektih in kmetijskih površinah v občini Destrnik-Trnovska vas, predvsem v vaseh Jiršovci, Ja- nežovci in Biš. Točno oceno nastale škode še ni znano, soj jo bodo oškodovanci prijavljali do jutri v krajevnih pisarnah no Destrniku in v Trnovski vosi. Kot jc povedal svetovalec za zaščito in reševanje pri obrambi Pluj Jože Korban, je pomoč v m^\enih vaseh stekla zelo hi- iro, Med prvimi so pomagali mk\ L Deslrnika, svoje delo pase dobro opravili tudi delav- ci Cestnega podjetja Ptuj. Prav liso namreč zavarovali nekaj poškodovanih odsekov cestišč že v torkovih večernih urah in delo nadaljevali naslednji dan. Prav gotovo je bilo najhuje v jJiršovcih, kjer jo voda poškodo- ^°5edo Franc Čuček in Jože Potočnik imata po močnem dežju škodo tu- ostrog svojih hiš. Foto: Dušan Sterle ^'''a nekaj odsekov cestišč in "^^cdila veliko škode na kmetij- ^'^'h površinah. Prane Čuček iz Jiršovcev povedal, da tako močnega ne pomnijo vse od leta Takrat so namreč nazad- y'^n\c\\ vodo v hiši, vendar ta- Jhudo le ni bilo. "Začelo seje .^^'^g 17. ure in vse do dvain- ^^^jsetih ni prenehalo. Nad za- jJ'Jom Gomile se utrgal oblak ^ '^'iialu za tem je bilo povsod jj'^''^^o vode. Ta je prestopila tu- ''^'■cgovc potoka Rogoznica, g ^ dolina Ricinje je bila mno- f preozka za velike količine He?*^: "hcestni jarki so bili kar ^.^^jkrat premajhni, med moč- lalivom pa se ni videla no- U«? cesta, "je povedal Franc ij^^^' ki mu je voda pov- yJ^^} precej škode tudi na vj *^''Jskih površinah. Po njcgo- (](j,^c^ni je popolnoma uničen hektar kmetijskih povr- i-Hj^-čan naliv pa mu je uničil ter odnesel pre- cej lesa. Brez vode ni bil tudi kletni prostor, kjer so pred leti še imeli potočni mlin, vendar jc ta voda kmalu po močnem dežju usahnila v zemljo. Tudi bližnji sosed Jože Po- točnik v sredo ni mogel verjeti, da ima voda res takšno moč. Uničila mu je namreč več kot polovico kmetijskih površin; najhuje bo na njivah, kjer je po- sejana koruza, pesa in ječmen. S teh površin je voda odnesla zgornjo plast zemlje ter s hriba prek cestišča nanesla kamenje in mulj. Jože je povedal, da ima uničenih osem do dest hektarjev kmetijskih povšin in zato bo le- tošnji pridelek prav skromen. Delo na terenu je opravila tudi komisija za oceno škode in med drugim ugotovila, da so poleg va- si Jiršovci in Janežovci utrpeli škodo še v Trnovskem Vrhu, kjer je ena družina ostala brez cestne povezave s krajem najverjetneje zaradi zemeljskega plazu. V ob- čini Destrnik-Trnovska vas se je sestala še samoiniciativna komi- sija za elementarne nesreče ter se seznanila z nastalo škodo, med drugim pa se je tudi dogovorila, da bo mogoče še 4jd konca tega tedna nastalo škodo prijaviti v krajevnih pisarnah na Destrniku in v Trnovski vasi. Škodo na cestiščih so do ponedeljka prija- vili vaški odbori, iz skupne ocene pa bo razvidno, koliko denarja bo potrebnega za sanacijo poškodo- vanih cestišč. ^ . , , Tatjana hAonorko Delavcem Cestnega podjetja Ptuj je močan dež povzročil precej preglavic. Foto: Dušan sterle BITI ČLOVEK DO ČLOVEKA ... Dobra prireditev, slab obisic Dobrodelna prireditev pod naslovom Biti človek do člove- ka, ki je bila v petek, 9. junija, v dvorani Srednješolskega cen- tra v Ptuju, je bila po vsebini zelo kvalitetna in dobro pri- pravljena — žal pa ne tudi do- bro obiskana. To je v pozdrav- nem nagovoru ugotovila tudi gostiteljica Zalika Obran, predsednica območne organiza- cije Rdečega križa Slovenije v Ptuju. Tudi podžupan mestne občine Ptuj Ervin Hojker je poudaril, da gre za človeka, za tistega ki mu nekaj manjka, ki potrebuje prijazno roko in srce. Toda teh src jc bilo v dvorani resnično premalo, da bi odtehta- la prizadevanja organizatorjev in okoli 14 izvajalcev, med ka- terimi so bila tudi vrhunska imena slovenske estrade New Swing Quartet, Darja Švajger in Edvin Fliser, Sanja Mlinar, an- sambla Ekart in Ptujskih 5, Mi- ran Tetičkovič in celo gostja iz sosednje Hrvaške Tereza Keso- vija. V odmoru so izvedli še na- gradno žrebanje vstopnic, ma- nckenska skupina Eror iz Le- narta pa je predstavila modno revijo Metkinega doma iz Ptuja. Skratka popolna in izredno uspela večerna prireditev, ki ji je zaradi napol prazne dvorane manjkala le pika na i. -OM Med tistimi, ki so še posebej navdušili, je bila zagotovo večno mlada, vedra in odlična pevka Tereza Kesovija. Foto: M. Ozmec Dr. Janez Drnovšek — gost radia Ptuj Dr. Janez Drnovšek v studiu radia Ptuj; z njim se je pogovarjal odgo- vorni urednik Ludvik Kotar. Foto: M. Ozmec Po osrednji proslavi ob 90- letnici Perutnine Ptuj v petek, 9. junija, je bil predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek nekaj po 17. uri gost radia Ptuj. O aktualnih političnih in gospodarskih temah v domo- vini in v svetu se je skoraj tri- četrt ure z njim pogovarjal od- govorni urednik Ludvik Kotar. Zatem se je dr. Drnovšek ude- ležil še strankarskega pogovo- ra s člani in simpatizerji ptuj- skega odbora Liberalne demo- kracije Slovenije, ki je potekal v gostišču Ribič. -OM iz vsebine: 90-LETNICA PERUTNINE PTUJ: Desetletja izkušenj in preizkušenj stran 2 PRVEGA JULUA NOV OBRAZEC ZA RECEPTE: Lekarnarji so se uprli zavodu stran 2 SVETOVNI TEK MIRU TUDI V PTUJU: En svet, en dom, en mir stran 3 LUTKOVNA SKUPINA LUTKA LUTKICA IZ PODLEHNIKA: Igrati moraš, kot da bi bilo res stran 5 ZASEBNA GLASBENA ŠOLA NOCTURNO V DORNAVI: Študij v tujini - poučevan- je doma stran 6 POGOVOR S PSIHIATRINJO DR. MARTINO TOMORI O VLOGI OČETA: "Oče, potrebujem te'" stran 7 OBISKALI SMO BIOENERGETINJO GALINO IN MANUALNEGA TERAPEVTA VLADIMIRJA: Roke. ki vračajo dobro počutje stran 12 FINALE POKALA MNZ PTUJ: Drava : Aluminij 1:3 stran 15 600 KILOMETROV Z MONOCIKLOM PO SLOVENIJI: "Vozniki pozor ■ tudi počasi se daleč pride'" stran 15 NOVA POŠTA 62251 PTUJ: Pošta in telefonska (xntrala za desni breg stran 24 2» _ DOMA IN PO SM:1 1 15. JIMJ 1995 — TEDIIii PTUJ / OSREDNJA SLOVESNOST OB 90-LETNICI PERUTNINE Desetletja izkušenj in preizkušenj Devet desetletij razvoja Perutnine je vsekakor usodno poveza- nih z dogajanjem na območju Ptuja in Slovenije. Iz začetne trgovske dejavnosti je podjetje preraslo v gospodarskega veli- kana evropskega in svetovnega formata s sedanjo uspešno proizvodnjo in marketinško naravnanostjo. Letna prireja piščančjega mesa dosega 24 tisoč ton, kar 90 odstotkov ga vzredijo zadružniki. Razvojne načrte vežejo na vse večjo ponudbo gotovih iz- delkov, ki jih potrebuje sodob- no gospodinjstvo za hitro pri- pravo hran*^. Letos bo proizvod- nja finalnih izdelkov dosegla 9 tisoč ton, njihov cilj pa je pre- delati polovico vsega piščančje- ga mesa. Perutnina je po izgubi jugoslovanskega trga v začetku tega desetletja zašla v precejš- njo krizo, a jo je premagala z doslednim sanacijskim progra- mom, ki je zahteval 36-odstotno zmanjšanje obsega osnovne proizvodnje in 27-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih. Iz tega obdobja je izšla notranje prenovljena, s šestimi profitni- mi enotami in neposredno po- drejenostjo devetčlanskemu vod- stvu podjetja. Z novo marke- tinško naravnanostjo so dosegli odločilne uspehe na domačem in tujih trgih. Danes uspešno iz- važajo v Veliko Britanijo, Švedsko, Italijo, Romunijo, Nemčijo, Hrvatsko, Makedonijo ter Bosno in Hercegovino. Med- tem ko so leta 1985 izvozili za milijon dolarjev manj kot uvo- zili, je bi! lanski izvoz že za skoraj polovico večji od uvoza. S približevanjem Slovenije Ev- ropski uniji si v Perutnini obe- tajo še boljše izvozne čase, saj bodo evropske države za naše izdelke občutno zmanjšale za- ščitne carine. Osrednja slovesnost ob 90- letnici Perutnine je bila v petek popoldan na ptujskem gradu. Poleg številnih gostov, med nji- mi so bili ministri, državni se- kretarji, tuji ambasadorji in po- slovni partnerji, se je slovesno- sti udeležil tudi predsednik slo- venske vlade dr. Janez Dr- novšek. V slavnostnem govoru je poudaril pomen obletnice podjetja, ki je uspešno prestalo preizkušnje devetih desetletij, ko so se izmenjale kar štiri dr- žave. Uspešnost Perutnine je dr. Drnovšek primerjal z uspeš- nostjo Slovenije. "Ko bo Perut- nina Slavila lOO-letnico," je po- udaril, "bo imela mlada sloven- ska država šele 14 let. Ker smo v prvih štirih letih samostojno- sti dosegli precejšnje uspehe, lahko v naslednjih desetih na- doknadimo trenutni zaostanek za Evropo." Predsednik podjetja dr. Ro- man Glaser pa je poudaril, da pomeni jubilej Perutnine 90-let- no akumuliranje znanja in iz- kušenj, pa tudi preizkušenj. Prvih 40 let je minilo v znamen- ju trgovanja, naslednjih sociali- stičnih 50 let pa v znamenju Dr. Janez Drnovšek: "Slovenija lahko v naslednjem desetletju dobiti Evropo." razvoja, ki ga je bolj ali manj diktirala država in le delno trg. Sedanjost in prihodnost Perutni- ne je v visoki kakovosti izdel- kov in sledenju trendom v Za- hodni Evropi. Uspeh podjetja na kakovostnem področju po- trjujeta tudi prehrambeni verigi McDonald's in Dairy Queen, ki sta med slovenskimi proizvajal- ci izbrala prav Perutnino kot ek- skluzivnega dobavitelja. Slove- snost trenutka v viteški dvorani ptujskega gradu so obogatili svetovno znani Trio Lorenz ter igralca Zvezdana Mlakar in Valler Dragan. J. Bračič Foto: L. Cajnko] Predsednik Perutnine dr. Roman Glaser: "Imamo 90-letno tradicijo akumuliranja znanja in izkušenj." PTUJ / PROBLEM ODPUSTOV NAJTEŽJIH BOLNIKOV IZ BOLNIŠNICE VSE VEČJI Ko Si star, si sam... Ko smo se prejšn i četrtek pogovarjali s predstojnikom interne- ga oddelka ptujske bolnišnice specialistom gastroenterologom dr. Ivom Sodo, je bilo na oddelku stacioniranih 76 bolnikov ali štirje več od dovoljenega števila postelj. Skladno s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje ima interni oddelek le 72 postelj - število postelj so morali znižati za 22, saj so jih včasih imeli 94. Glede na potrebe, bi jih toliko tudi potrebovali. Prejšnji ponedeljek so na pri- mer imeli 21 sprejemov, v sredo 18. Dnevno povprečno odpusti- jo petnajst pacientov, spreje- mov pa je od 12 do 20. Glede na število dovoljenih postelj bi jih morali dokaj hitro diagnosti- cirati in terapevtsko obdelati ter odpuščati. Povprečna ležalna doba na internem oddelku bi glede na plan lahko bila 8,94 dni, v prvem tromesečju leta 1995 pa že presega 10,84 dni. Pri 76 bolnikih prejšnji četrtek jih je bilo ncpokrctnih kar 29. Gre za najhujše bolnike, pretež- no paciente z možgansko kapjo. Po diagnostični obdelavi, kon- siiltaciji ustreznih specialistov, maksimalni terapiji, fizikalni tera- piji z razgibavanjem in drugim po- trebnim zdravljenjem so takšni pa- cienti običajno po tritedenskem bivanju v bolnišnici pripravljeni za odpust. Tu pa se pojavijo težave: svojci, ki so sicer bolnika pripeljali v bolnišnico, se po tele- fonu zanimali za zdravljenje, ga obiskovali, naenkrat "izginejo". Ponavadi se tudi ne oglasijo pri oddelčnem zdravniku, da bi vprašali, kako bo z njihovim svoj- cem po odpustu iz bolnišnice, kam bi ga dali, da bo zanj najbolje po- skrbljeno. Ker so pacienti, ki so pripravljeni na odpust, običajno tudi brez obleke, jih iz bolnišnice ne morejo odpustiti. Pred nekaj le- ti se jim je primerilo, da so pa- cienta poslali domov v pižami, kar je imelo temu primeren odmev v javnosti. Ker najtežji bolniki ne morejo biti sami, otroci pa zanje v večini nočejo ali ne morejo po- skrbeti, prevzame vse breme za takšnega bolnika bolnišnica oziro- ma njena socialna služba, ki skuša najti najboljšo rešitev v povezavi s centrom za socialno delo in do- mom upokojencev. V tem času se- veda ti pacienti čakajo na "rešitev" v bolnišnici. S tem se po nepotrebnem podaljšuje ležalna doba, pacienti, ki so pripravljeni za odpust, pa po nepotrebnem za- sedajo postelje, ki jih potrebujejo za tiste, ki jih nujno potrebujejo, oziroma tiste, ki so potrebni bol- nišnične obdelave in terapije. Za- radi tega negodujejo tisti, ki čaka- jo na sprejem v bolnišnico. Začaran krog, ki mu ni videti izhoda. Tako se tudi dogaja, da na internem oddelku včasih pacien- tom, ki čakajo na sprejem, rečejo, da "naj pripeljejo posteljo s seboj, pa jih bodo sprejeli". ustanova_ Dr. Ivo Soda ob tem poudar- ja, da niso problem pacienti, zanje poskrbijo glede na zahte- ve sodobne medicine, ampak svojci, ki nočejo poskrbeti za pri- zadete bolnike, saj ti po hudih stanjih, kot so možganske kapi in drugo, ne morejo več živeti sami. V bolnišnici poskrbijo za potrdilo, da potrebujejo nego in pomoč, pa vendar večina svoj- cev ostane "gluhih". Najbolj sveži primer je možakar, ki je po tretji možganski kapi paraliziran po desni strani, ne govori in je v bistvu pri dveh otrocih ostal re- vež, ker pač ne moreta poskrbeti zanj. Problem je tudi, ker otroci bivanje staršev v domu upoko- jencev nočejo plačati. Najpogo- stejši izgovori so, da naj "plačajo" tisti, ki so prevzeli zem- ljo in podobno. Hudo je, ker se tudi ti ne oglasijo. Kje pa bi vendarle lahko bil izhod v takih primerih, če izlo- čimo center za socialno delo in dom upokojencev? Dr. Lojze Arko, direktor ptujske bolniš.iice, ga vidi v t.i. socialnem programu. "V sploš- ni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj načrtujemo novo dejav- nost s socialnim programom, v katerem bi oskrbeli bolnike, ki potrebujejo stalen medicinski nadzor, ne potrebujejo pa več bolnišničnega zdravljenja. To pa predvsem iz razloga, ker se iz dneva v dan pojavljajo teža- ve pri odpuščanju takšnih bol- nikov iz bolnišnice bodisi v do- mačo oskrbo z zdravniškim nadzorom bodisi v organizira- ne institucije za ostarele. Gle- de na to, da niso potrebna za- gonska vlaganja v objekt z vso potrebno infrastrukturo in ker bi bil ta program samoplač- niški, je socialni program tudi ekonomsko zanimiv." TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je usta- novil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za radijsko in časopisno dejavnost fl40;0-TEDNIK Ptuj. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor m glavni vrednih), Ludvil( Kotar (odgovorni urednik). Jože Šmigoc (pomočnik odgovor- nega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin Ozmec, Marija Slodniak, Dušan Starte, Vida Topolovec m Milena Zupanič (novinarji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribanč. PROPAGANDA: Oiiver Težak telefon 776-207 Naslov: RADtO-TEDNIK, Raičeva 6. 62250 Ptuj. p.p. 95: telefon (062) 771-261, 779-371, 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 4.000 tolarjev, za tuji- no 8.000 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk. Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Re^ publike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2| 1992 se šteje Tednik za izdelek informativ4 nega značaja iz 13. točke tarifne številke 3| za katerega se plačuje davek od promeaf| proizvodov po stopnji 5 odstotkov. :| PTUJ / V ZOBOZDRAVSTVU UPORABUAJO ENEGA PRVIH LASERJEV V SLOVENIJI Laser je izziv Fotona Iskro iz Ljubljane je izdelalo aparaturo, na kateri je la- ser za čiščenje zobnega kamna in kirurški laser. V ptujskem zo- bozdravstvu ga uporabljajo že četrti teden. Kot pravi vodjo or- ganizacijske enote Zobozdravstvo v Zdravstvenem domu Ptuj specialistka pedontologinjo dr. Jožica Reberc, je laser v zoboz- dravstvu izziv. Slovensko zobozdravstvo ga še ne uporablja, veliko pa se uporab- lja v Nemčiji, Avstriji in drugih evropskih državah. Izkušnje so dobre, celo otroci pravijo, da jih ne boli, ko jim zobozdravnik z la- seijein očisti kariozne mase v zo- bu. Potrebno znanje za delo s tem aparatom sta si na posebnih uspo- sabljanjih pridobili dr. Jožica Re- berc in dr. Tanja Tantegel. Z njiin sicer ne moreš delati vsega, je pa po navedbah dr. Reberčeve zelo priineren za čiščenje v dentino in za manjše operacije v sluznici ustne votline. Nova aparatura stane 90 tisoč neinških mark. Ptujsko zobozdrav- stvo tega denarja nima, zato ga po vsej verjetnosti ne bodo mogli ku- piti, razen če jih bodo podprli do- natorji. Laser je v sodobni medicini ne- pogrešljiv del, vse bolj pa si utira pot tudi v zobozdravstvo. Ptujsko zobozdravstvo uporablja enega pr- vih laserjev v slovenskem zoboz- dravstvu, drugega iinajo v uporabi na Inštitutu Jožefa Štefana, kjer je tudi stomatološki oddelek. Njiho- ve nekajtedenske izkušnje so po- dobne ptujskim. Laser je priklju- čen na zrak, vodo in elektriko, na- stavitev je računalniška. Laser, ki je sicer v začasni upo- rabi, ni edina pridobitev v ptuj- skem zobozdravstvu v zadnjem času. Druga so prostori v pritličju, kjer so po odhodu nekaterih zo- bozdravnikov v zasebništvo uredi- li prepotrebne prostore za potrebe pljučnega dispanzerja in zoboz- dravstva ter s tem omogočili .seli- tev dejavnosti pljučnega dispan- zerja iz Čučkove stavbe. Tretja poinembna pridobitev je arnbulan- ta za odstranjevanje zobnih oblog, ki je namenjena predvsem odra- slim pacientom. Obisk te ambu- lante zobozdravniki zelo pripo- ročajo, ker daje vsaj delno zagoto- vilo, da bodo zobje tudi v starosti ostali v ustih. Precej pa so v ptuj- skem zobozdravstvu v zadnjein času naredili pri obnovi opreme v posaineznih zunanjih ambulantah. MG Dr. Jožica Reberc ob laserskem aparatu. Foto: OM PRVEGA JULIJA NOV OBRAZEC ZA RECEPTE Lekarnarji so se uprli zavodu Prvega Julija letos naj h\ začel veljati nov receptni obrazec za predpisovanje in izdajanje zdravil v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Novost je tudi, da zasebni zdravniki, ki nimajo pogodbe z zavodom, in zdravniki, ki delajo v samoplačniških ambulantah oziroma v zasebnih zdravstvenih podjetjih brez koncesije, ne bodo mogli več predpisovati zdra- vil v breme obveznega zavarovanja. Inštitut za \arovanje zdravja pa Je izdal tudi poseben re- ceptni obrazec, s katerim bodo predpisovali zdravila, ki ne sodijo v obve/,nosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Nov receptni obrazec naj bi bil enostavnejši za izpolnjevanje, lekarniška stroka pa meni drugače. Na skupščini lekarniške zbornice Slovenije prejšnji petek so sklenili, da bodo soglasno za- vrnili navodila zavoda, saj novi obrazec zahteva dodatno administriranje. Pri njegovem nastajanju lekarniška stroka ni sodelovala, trdijo lekarnarji. Medtem so lekarnarji od zavarovalnice že dvakrat prejeli navodila o uvedbi novega receptnega obrazca, glede na svoj sklep o njegovi zavrnitvi pa še nobenega odgovora od zavarovalnice. MG BOSNA IN HI RCECn VINA: Na Igmaii je okrepitev prispelo fra^;.^ skih vojakov s šestimi |2fj miliinelrskimi minomcii. g' sanski Srbi so izpusijij || zajetih vojakov miro\nj|^^|, vsaj toliko pa jih se /adrž^j^; jo. Z minomeli še /iiicraj streljujejo sarajevska prim^' stna naselja. Pcuajanja Srbi in Uniiniloijcni na p' lah so obrodila sadove, saj se proti v/hoiiiiini ohniočje-v Bosne napotili irijc konvo: ZN s hrano za vojake Linpr^ forja. S hitro akcijo hclikop, tcrjev in marincev je Anie ričanom uspelo najii iii rcšji pilota lovskega letala F-i^ ki jc bil sestreljen prejšnji dcn. 45-letni Šved CarI Bild bo v mednarodnih pogajal skih vrstah zamenjal lord Ovna. * * LUXEMIJOL'RG: Na red nem dvodnevnem sestanki so se sestali zunanji ministr Tivropske unije. Posvetili se predvsem pripravam n; evropski vrh konec mesecai Cannesu in razmeram na ob močju nekdanje Jugoslavije govorili pa so tudi o pri družcncm članstvu Sloveniji; RUSI.JA: Po treh letih pc gajanj med Rusijo in Ukraji no sla predsednika Jelcin i Kučma v Sočiju podpisal zgodovinski sporazum črnomorskem ladjevju, na pomembnejšem podedov; nem delu vojske nekdanj SZ. Razdelili so ga na pok vico, glavno oporišče ruskf ga ladjevja pa bo v krimsker (ukrajinskem) Sevastopolu. EGIPT: V Kairu sta se: pobudo ameriškega zunai.v ga ministra Christopherjas- stala izraelski premier Rab: ter egiptovski predscdn;' Mubarak. Povod je napcios v odnosih med državama, I jo Mubarak ocenjuje le ki občasno iti jo je potrebno o( pravljaii po diplomatski po s podobnimi srečanji, koti bilo zadnje. FRANCIJA: V Parizu, potekala tridnevna konfere; ca o gospodarskem razvo. Balkana in JV Evrope. Ek' nomisti vseh bivših jugosl' vanskih republik, Albanije Bolgarije so se zavzeli za 1 beralizacijo trgovine, skupi projekte na področju infr strukture, vzpostavljanje I nančnih mehanizmov in i stitucij ter druge oblik povcz vanja in sodelovanja, niso i podali konkretnih predlogov. :i(: :^ HRVAŠKA/SLOVENI JA: "Sporni Trdinov vrli dokazano na Hrvaškem," ■ po primerjavi hrvaških slovenskih katastrskih knj ugotovili v Zagrebu. Za upajo, da bo slovenska vc ska do konca junija izroči vojaški objekt na Trdinove vrhu hrvaški obmejni vojsk' *r * AVSTRIJA; Tako ^ Švedi so po šestih mcscc članstva tudi Avstrijci ra» čarani nad vstopom v Evro sko unijo. Po javnomnenj^ raziskavi se hi /anjo pono no odločili le d\c pelini Iju' Kanclerju in ministrom 1 očitajo, da so pred referenc' mom preveč obljubljali. * -* * RUSIJA: V sahalin.skc mestu Ncftegorsk, ki i-^ potres devete stopnje 2S. 'i' ja porušil do tal, so kon*-"' reševalno akcijo. Potres uradno zahteval 184! /rt'^ od tega 268 otrok. ^ Pripravil- ^ !5. JUNIJ 1995 POROČAMO, KOMKM IRAMO — 3 druga posluka dohodninskih odlcxb v ptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke so pred dne- • prejeli drugo pošiljko dohodninskih odločb. V njej je 9175 odločb, I- jih te dni že pričeli pošiljati zavezancem. Med njimi jih je največ ^'vračili, doplačil je 1795. _ nova^^ Ker sta bila dosedanja svetnika v mestnem svetu Ervin Hojker in Ivan jurkovič imenovana za podžupana v mestni občini Ptuj, ju bosta v me- šincui svetu nadomestila strankarska kolega: Ervina Hojkerja iz stranke 2clcnih dr. Rajko Brglez, Ivana Jurkoviča iz Slovenskih krščanskih de- ,iiokiatov pa Stanislav Kosi. Bodoča svetnika sta podala pisni izjavi, da želita opravljati funkcijo člana mestnega sveta v času, ko le-te ne moreta opravljati člana mestnega sveta, ki sta bila imenovana za podžupana me- stnega sveta. Občinska volilna komisija je predlagala mestnemu svetu, da g novih članih odloča skladno s sprejetim statutom. _šrečanj^^ v mariborski bolnišnici bo danes srečanje z novinarji, na katerem \ (,odo predstavili novo opremo bolnišnice in projekte za obnovo neka- j h-rih oddelkov. Z novinarji se bodo pogovarjali direktor bolnišnice dr. | gudi Turk, pomočnik direktorja za finančne zadeve Marjan Javornik j ju pomočnik direktorja za investicije Edvard Žak. v soboto ob 10. uri se bo na prostoru med Lackovo ulico in Novim i trsom pričela zabavno-modna prireditev, ki jo pripravlja Emona-Mer- i kur. Na njej bo ansambel Čudežna polja predstavil svojo novo kaseto, i nianckenska skupina Pavline Maurin pa bo prikazala modo za letos, ki jo ponujajo v prodajalnah Emone-Merkurja Ptuj. Prireditev bo oboga- tila sobotni dopoldanski utrip v mestnem jedru. __zborT^ov^^ Po novem obrtnem zakonu so zasebni trgovci, če imajo samo trgovi- no, prostovoljni člani območne obrtne zbornice. V ptujsko se jih je i vključilo 70 in imajo tudi svojo sekcijo. Med osrednje naloge so si za- i pisali izobraževanje članstva, zaposlovanje, vprašanje najemnin in ; reševanje problemov nelojalne konkurence. Naloge za zdaj ostajajo na i papirju, ker kljub velikim problemom, s katerimi se srečujejo, ne naj- i dejo časa za delovna srečanja. _broluraobrdesetljtnici Mariborsko društvo nekadilcev, ki ima 3.100 članov, je ob desetlet- nici delovanja izdalo lično brošuro, v kateri predstavlja najpomem- bnejše dogodke tega obdobja. Ustanovljeno je bilo z namenoin zaščiti- li nekadilce, z vzgojno-izobraževalnim delom zlasti ndadim preprečiti kajenje, kadilce pa v čim večjem številu odvaditi te razvade. Po neka- jletnih težavah s prostori so jih v začetku letošnje pomladi le dobili v zgradbi pljučnega dispanzerja. ___ I Pri Območni obrtni zbornici Ptuj so pričeli zbirati prijave za sodelo- ra/ije na mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, ki bo od 8. do 17. sep- tembra. Sprejemali jih bodo do 25. junija. i_vjoSotonT^ j i To soboto si bomo na ptujskem televizijskem kanalu lahko ogledali : glasbeno oddajo z naslovom "Ročk koncert". Ponovitev bo v nedeljo. Pripravila: MG SVETOVNI TEK MIRU TUDI V PTUJU En svet, en dom, en mir V prejšnji številki Tednika smo pisali o Svetovnem teku miru, ki med 31. majem in 13. junijem poteka tudi po Sloveniji. Na poti iz Celja se je simbolna plamenica miru, ki so jo nosili mladi lju- bitelji teka, v Ptuju prvič ustavilo minulo soboto. S plamenica miru med tekom po ptujskem stadionu. Prizor na ptujskem stadio- nu, kjer je zaključila svojo pot, je bil zaradi velikega števila gledalcev, ki so v tem času prisostvovali pokalne- mu nogometnemu finalu med NK Dravo in NK Aluminijem, še lepši. Med polčasoma je skupina tekačev pretekla še zadnji krog, občinstvo pa jo je navdušeno pozdravilo. Med tekači je bil tudi Cha- nakya Jakovic iz New Yor- ka, ki je pred tekom v Slove- niji že nekaj tednov spremljal Tek miru v bivših jugoslovan- skih republikah. Tako se je po prihodu v Milano najprej udeležil Teka miru po Hrva- ški, Makedoniji, ZR Jugoslaviji ter na koncu po Sloveniji. V krajšem pogovoru nam je po- vedal, da namerava po vrnitvi domov še nekaj časa teči po Ameriki in se udeležiti zaključ- ne slovesnosti Svetovnega te- ka miru v New Yorku avgusta. Sicer pa je gospod Jako- vic po očetu Hrvat, po materi pa Anglež. Sedemnajst let že živi in dela v New Yorku. Tam je tudi član Sri Chinmo- yevega centra, ki je pobud- nik ter idejni vodja Svetovne- ga teka miru. Plamenico miru je razen v soboto bilo moč videti tudi v ponedeljek popoldan, ko se je na poti iz Varaždina usta- vila pred ptujsko Mestno hišo. Tja so jo prinesli člani ptujskega kluba Maraton, hkrati pa so ji osnovnošolci pripravili svečan sprejem. Na pot proti Mariboru in av- strijskemu Gradcu jo je v na- daljevanju ponesla uspešna ptujska kegljalka Andreja Razlag v spremstvu mladih ptujskih športnikov. Tekst in foto: DS Nev/yorčan Cbanakya Jakovic: "Ljudem sirom po svetu želimo dati možnost dojeti pomen pleme- niče, teka in miru. Vsi smo nam- reč en svet, en dom in en mir!" PTUJ / SEDMA SEJA SVETA MESTNE OBČINE Odlok o proračunu Osrednja točka dnevnega reda današnje sedine seje sveta mestne občine Ptuj je osnutek odloka o proračunu občine v tem letu. s^;upni prihodki znašajo ■■505.761.600 tolarjev. Kot je po- sedal župan dr. Miroslav Luci, bo "d tega šlo za obvezno porabo (za financiranje zakonsko določenih "^log) 1.225 inilijonov tolarjev, ^^etniki bodo torej lahko odločali uporabi več kot ene inilijarde to- '^dev, ki pa jih bo treba nameniti ^3 že začete investicije, saj jih je '^^l^a dokončati oziroina imajo p^i^dnost. To pa so investiciji v l'^eh osnovnih šolah — Ljudski in Hajdina, komunalna infra- ^'fijktura ob Osojnikovi ulici, na- 'pevanje gradnje socialnega blo- I ^ ob Potrčevi, ureditev deponije in nekateri drugi projekti, ki so podprti z interesi nekaterih ob- inočij zunaj samega inesta. Že zdaj pa je jasno, da pri globalnih investicijah sprememb ne bo, pri vseh drugih pa so še možne glede na pripombe posameznih odborov pri svetu in poslanskih skupin, če se bo svet zanje odločil. Kakorkoli že, osnutek odloka proračuna mestne občine Ptuj za le- tos je znatno višji, kot so odgovorni še do nedavnega trdili — le za 800 milijonov tolarjev je nižji od pro- računa nekdanje ptujske občine. Pa tudi sicer bodo seštevki vseh pro- računov v novih občinah na ob- močju bivše ptujske pokazali, da bo v tem prostoru za skupne naloge v letošnjem letu na voljo več javnih sredstev kot doslej. MG DESTRNIK-TRNOVSKA VAS Odstopil predsednik občinskga sveta v ponedeljek so se sestali svetniki občinskega sveta občine De- '"trnik - Trnovska vas na tretji izredni seji. Obravnavali in sprejeli "^^j bi proračun občine, vendar se je prej zataknilo pri sprejemu dnevnega reda. Svetniki, ki dajejo prednost statutu občine, so zahtevali dopolni- j'^^' dnevnega reda z obravnavo in sprejemom statuta občine in izvo- "^ijo nadzornega odbora. Župan občine Franc Pukšič pa je poudar- ili; da če svetniki ne sprejmejo proračuna občine, bo občinski svet ^■"'v za zaustavitev vseh akcij v občini, in argumentiral, da če v °^<^ini nimajo statuta, itnajo argument več za razdružitev. V razpra- ^' o dnevnein redu je bilo preveč različnih innenj, zato je predsed- '^''^ občinskega sveta Ivan Lovrenčič, odstopil. Svoj odstop je argu- "^cntiral: "Odstopain kot predsednik sveta in kot svetnik. Moj od- ^'"P je povezan z inoralno odgovornostjo. Vedno sem se zavzemal ^prcjein statuta, ki je pravna podlaga za delovanje občine." Tako ostaja občina Destrnik-Trnovaka vas brez proračuna, brez ^'uta in brez predsednika občinskega sveta. Kako bo delovala y P'''hodnje, ni potrebno posebej ugibati. Z.S. LEKARNE PTUJ / priprave na gradnjo v majsperku Za gradnjo in prostor soglasja vseh občin Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti iz leta 1992 zahteva izvedbo verifikacije vseh lekarniških enot v treh letih. Rok poteče avgusta letos, do tega datuma pa morajo svo- je enote verificirati tudi Lekarne Ptuj. S temi zahtevami so le- karnarji pravočasno seznanili ustanoviteljico - bivšo občino Ptuj in ta jim je za ureditev enot v Kidričevem in Majšperku izdala pisno soglasje. Do preobrazbe lokalne sa- mouprave, ki je ustanoviteljske pravice razdelile med vse no- voustanovljene občine, jim je uspelo obnoviti in preureditvi enoto v Kidričevem, ne pa tudi majšperške. Ne glede na to so na organih upravljanja zavoda sprejeli sklep, da lekarno ust- rezno usposobijo, čakajo samo še na ustanoviteljsko privolitev oziroma potrditev, da velja že omenjeno soglasje iz leta 1994. Po strokovnem navodilu mini- strstva za zdravstvo iz januarja letos za izvajanje nalog občin na področju zdravstvenega var- stva naj občine ustanoviteljice do ureditve oziroma razmejitve ustanoviteljskih pristojnosti med občinami do javnih zavo- dov ne začenjajo investicij ozi- roma naj ne povečujejo števila zaposlenih v teh zavodih. Obe- nem pa navodilo pravi, da mo- rajo pri urejanju ustanovitel- jskih pravic in obveznosti nove občine zagotoviti, da zaradi or- ganizacijskih, pravnih in last- ninskih vprašanj ne bo ogrože- no nadaljevanje zdravstvene de- javnosti in oskrba prebivalstva z ustrezno dostopnim in celovi- tim programom zdravstvenega varstva. majImSaiekSa" nima pogojev za verifikacijo_ Za lekarniško enoto v Majš- perku se ve, da ne izpolnjuje zahteve pravilnika o pogojih za opravljanje lekarniške dejavno- sti glede na opremo in zlasti prostore. Direktor ptujskih le- karn Jože Gorenc je povedal, da so ugotovili, da bi bila novo- gradnja cenejša od preureditve starih prostorov, ki so v lasti majšperške tovarne. Obstoj le- karne na majšperškem območju z več kot pet tisoč prebivalci je nesporen. Ker se rok za verifi- kacijo lekarn neusmiljeno pri- bližuje, so v javnem zavodu po- spešili aktivnosti za pridobitev soglasja od občin ustanoviteljic za gradnjo nadomestne lekarne in za iskanje prostora. S tem ne bodo povečali obsega dejavno- sti in ne števila zaposlenih, z novogradnjo bodo le zadovoljili zahteve pravilnika o pogojih za opravljanje lekarniške dejavno- sti v prostorskem pogledu in glede na opremo, da ne bo ogroženo nadaljevanje zdrav- stvene dejavnosti in oskrba pre- bivalstva z zdravili na že omen- jenem območju. Doslej je lekar- na dobila sklepe sedmih občin na območju bivše ptujske ob- čine, da se zemljišče v Skrbljah, kjer je vknjižen kot lastnik up- ravni organ Občina Ptuj, imet- nik pravice uporabe pa zdrav- stveni dom Ptuj, uporabi za no- vogradnjo lekarne. Kot sta povedala direktor le- karne Jože Gorenc in pomočni- ca za ekonomsko in splošno ka- drovsko področje Darinka Pe- tek, so se zadeve okrog tega prostora sedaj tako zapletle, da se ne ve, kdo je lastnik te parce- le. Kot lastnik je sicer vknjižen upravni organ Občine Ptuj, imetnik pravice uporabe pa zdravstveni dom Ptuj, zemljišče pa je v denacionalizacijskem postopku. Soglasje občin lekar- ne potrebujejo za vlaganje na omenjeni parceli, ne vedo pa, ali bodo lahko gradili. Nobene- ga zagotovila namreč ni, da bo novo lekarno delal javni zavod Lekarne Ptuj. Edino svet majš- perške občine je to v svojem sklepu posebej poudaril in zapi- sal. Drugi sveti občin so spreje- li le formalne sklepe o izrabi parcele v k.o. Skrblje za novo- gradnjo lekarne. MG 4 _ PO NAŠIH KRAJIH 15. JUNIJ 1995 — TEDHl IZJAVA ZA JAVNOST Na silo združena občina Problemi, ki se pojavljajo v občini Destrnik-Trnovska vas že od prve seje občinseka sveta, imajo "iz- virni greh" v zakonu o ustanovitvi občin, kjer je zapisano, da občino sestavljajo vse vasi treh krajevnih skupnosti. Vse tri KS so na svojih referendumih izglasovale zahteve po samostojnih občinah, kar je zgodo- vinsko gledano tudi utemeljeno. Vsi tri KS so vložile ustavne spore za samostojne obbčine. KS Dcstrnik je vložila ustavni spor tudi zaradi se- deža nove občine. KS Vitomarci ja- sno zahteva, da se tudi ime njihove KS vpiše k i.iienu nove občine. KS Trnovska vas in KS Vitomarci zah- tevata, da imata vsaka svojo volilno enoto, kar je seveda možno s po- večanjem s 16 na 19 članov občin- skega sveta. Vse navedene zahteve posainez- nih KS so avtohtone in upravičene, svetniki pa se morajo zanje boriti prek občinskega sveta, saj so dobili mandat vsak v svoji volilni enoti. In prav navedena problematika je takšna, da ni bilo soglasja pri sprej- manjii statuta občine. V občini imamo sprejet začasni poslovnik sveta in ob tem tudi statu- tarni sklep, ki veljata do sprejetja statuta. Statutarni sklep sveta daje možnost sprejema občinskega pro- računa, zato je občinska uprava z zunanjimi sodelavci pripravila občinski proračun, o katerem so se vsi svetniki pohvalno izrekli, ker je naravnan "razvojno-investicijsko". Kljub pohvalnim ocenam med razpravo o osnutku proračuna pa je nerazumljivo, da so svetniki prevzeli na svoja rainena odgo- vornost za neizvajanje investi- cij; s tem so se tudi odrekli držav- niin sredstvoin, za katera smo pri- pravili programe in jih prijavili na razpise. Iz osnutka proračuna je razvidno, da bi občina gospodarila z okrog 50 milijoni tolarjev po glavarini in za prav toliko smo se prijavili na natečaje. Občinski proračun je bil sestavljen v dveh variantah: ena z najetjem posojil (okrog 12 inilijonov SIT), kar bi nain omogočilo dokončanje neka- terih investicijskih projektov. Od- govornost občinskih svetnikov in to prav tistih, ki so se nazadnje ta- ko radi razpisovali po časopisu, da so za razvoj občine, je toliko več- ja, ker so s tem dejanjem zavrli in- vesticije v lastni občini in investi- cije v drugih novih občinah. Prav posebej je bilo neodgovorno de- janje predsednika občinskega sve- ta Ivana Lovrenčiča, ki ni dal na glasovanje nobene dopolnitve dnevnega reda, kaj šele celotni dnevni red (predlagal sein ga kot župan). Sejo je po dveh urah za- ključil z besedami: "Dajein nepre- klicni odstop kot predsednik in član sveta, pisna izjava sledi." To je bi- lo takrat do občanov "neodgovor- no" in vendar zanj "najlažje". Zupan občine Destrnik- Trnovska vas: Franc Pukšič ZDAJ V KULTURI ••• UNESCOVA POLETNA ŠOLA v Brnu na Češkem se je ta teden pričela Unescova poletna šola za muzealstvo, ki se je že tretjič ude- ležuje tudi kustos ptujskega muzeja Aleš Gačnik. V 15 dneh bodo preda- vatelji z vsega sveta predavali o mu- zejski prezentaciji, komunikaciji in pedagogiki. KNJIGE ZA SARAJEVO Ste se pripravljeni odreči kateri izmed svojih dobrih knjig? V Sara- jevu želijo odpreti knjižnico in čital- nico. Zavod za odpno družbo iz Ljubljane, ki zbira pomoč v imenu svetovne fondacije Open Society In- stitute, i.šče trenutno podarjene knji- ge za sarajevsko čitalnico. "Potrebu- jemo toliko knjig, kolikor jih lahko zberete," je dejal Aininar Mirašči iz Sarajevo. Pošljete jih lahko na na- slov Miklo.šičeva 13, Ljubljana. ••• KOLIKO DENARJA _ZA KULTURO? Lani je bilo kulturi iz ptujskega občinskega proračuna namenjeno 208.453.549 tolarjev. Sedaj je ptuj- ska občina seveda manjša, zato je tudi znesek manjši. Za dejavnosti je predvideno 99.511.367 tolarjev, za investicije, investicijsko vzdrževan- je in obnovo spomenikov pa 65.320.000 tolarjev. Zneska do za- ključka redakcije še nista bila po- trjena pri odbora za kulturo in se bo- sta morda še bistveno spremenila, saj še ni odločeno, ali bodo nekatere institucije plačane po sedežnem principu ali ne. Nato pa bo proračun sprejemal seveda še mestni svet. Pripravila MZ ORMOŽ / ŠESTA SEJA OBČINSKEGA SVETA Poslovnik na prihodnji seji Kratek dnevni red šeste seje občinskega sveta Ormož z mogoče ne preveč vsebinskimi točkami se je zapletel pri sprejemanju predloga poslovnika, ki ga bodo sprejemali na eni izmed pri- lodnjih sej, z dnevnega reda pa so izločili tudi poročilo odbora za premoženje, finance in gospodarska vprašanja o koncesijski pogodbi za plin. Tokrat se je seje občinskega sveta v Ormožu udeležil tudi državni svetnik Andrej Hrastelj. Pobude in predlogi ter vpra- šanja svetnikov so bila na šesti seji tako izčrpna, da bi lahko bi- la o vprašanjih, ki so jih svetni- ki nakazali, povsem samostojna seja sveta. Pričelo se je s košnjo in ureditvijo predela ob lokalnih cestah, nadaljevalo z oskrbo z vodo, kjer jc svetnik Ivan Ku- kovec predlagal, da v zvezi s tem vprašanjem najamejo neod- visne strokovnjake, ki bodo ugotovili, kakšni problemi so vse pri vodi, kako je z bogaten- jem podtalnice in drugo. Svet- nik Martin Rudolf je govoril o dostavi pošte v oddaljenih kra- jih, svetnica Irena Janežič pa o tem, da naj bi bila ormoška knjižnica odprta za bralce tudi v času malice. Svetnika Branka Kukca je zanimalo, komu je bil poslan sklep občinskega sveta o ustanovitvi gimnazije v Or- možu, svetnika Antona Kiriča pa o izrabi gramoza v občini Crmož. Svetnik Otmar Medik je vprašal, kako je z novimi par- celnimi izmerami v Središču ob Dravi, ki zavirajo gradnje hiš. Kot je ugotovil svetnik Jože Granduč, vsi ti nakazani pro- blemi niso nerazrešljivi, zato bi morali svetniki postavljati pisna vprašanja pristojnim občinskim službam, te pa naj bi na sejah podale odgovore na postavljena vprašanja. V nadaljevanju seje se je svetnikom predstavil v.d. načel- nika Upravne enote Ormož dipl. oec Janez Zadravec. Govoril je o nekaterih perečih proble- mih, ki so nastali z razmejitvijo pristojnosti med občinsko in državno upravo. Tako imajo ve- liko težav pri izvajanju denacio- nalizacije, saj so ljudje, ki so prej delali na tem področju, se- daj na drugih dolžnostih. Svet- nike je zanimalo, kako denacio- nalizacija, ki ni obrobni prob- lem, temveč eden resnejših in zaskrbljujočih, poteka. Soglasno, celo s pripombo, da se z obvoznico ne sme odlašati niti minute, so potrdili sklep o javni razgrnitvi osnutka lokacij- skega načrta za obvoznico. Potrjen je bil tudi program naložb za sredstva za demograf- sko ogrožena območja, kljub te- mu daje svetnike pri tem moti- lo veliko nejasnosti, še posebej ker območja, ki so obmejna in resnično ogrožena, ne dobijo ti- stega, kar bi za ureditev komu- nalne infrastrukture ter iz- boljšanja standarda ljudi mora- la. Lep primer so Pukšičevi, ki še vedno dobivajo elektriko iz sosednje Hrvaške in bi njihove težave po vseh predpisih morala reševati država neodvisno od krajevnih in občinskih ter sred- stev za demografsko ogrožene. dva občinska poslovnika Zataknilo se je pri spreje- manju občinskega poslovnika, ki je ob občinskem statutu te- meljni akt in naj bi zagotavljal konsistentni sistem za uspešno delovanje občinskih organov pri zagotavljanju pogojev za kvali- tetno delo oziroma uspešno in učinkovito izvrševanje nalog lo- kalne oblasti. V gradivu za sejo sveta je bil predložen dokaj za- jeten s 184 členi, ki ga je pri- pravila občinska statutarna ko- misija, ob gradivu pa so svetni- ki dobili še drugega, veliko krajšega, z 68 členi. Slednjega je predložil urad župana, pripra- vil pa ga je Institut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani z obraložitvijo, da je občina Ormož članica poola In- stituta za javno upravo ter je ta- ko deležna pravne strokovne pomoči. Tako seje urad župana dogovoril s predstavniki institu- ta, da bodo pripravili strokovno podlago za pripravo poslovnika, kakor hitro bo sprejet statut občine Ormož. Zataknilo se je pri rokih, ki so bili dokaj kratki, pa tudi pri občinski statutarni komisiji, kjer vedno manjka kateri od ključnih članov. Menda je bilo tudi nekaj nagajanja županu, ki si je po menju nekaterih "dovo- lil" svetu predlagati krajšo, a tu- di strokovno boljšo varianto po- slovnika, po katerem bi poteka- lo nadaljnje delo. Kar nekaj časa se je zapletalo z glasovan- jem, zato se je sestala politična koordinacija strank, na kateri so najbrž ugotovili, da za sprejetje nobenega od predloženih po- slovnikov občinskega sveti bodo zbrali potrebne dvotre ske večine. Svetniki so p(3 soglasno sprejeli sklep, da slovnika na šesti seji ni me sprejeti, sprejeli pa ga bo( eni izmed prihodnjih pred četkom poletnih počitnic, ločili pa so, da se do 15. ji predložijo statutarni komisi bo obravnava oba osnutka stega, ki ga jc preložil ura( pana, in tistega, ki so ga sv ki dobili skupaj z gradivor sejo sveta — morebitne pri[ be, amandmaji pa se lahko dajo na sami seji sveta. Vida Topola Lenarške novk SVETNIKI NEZADOVOUNi _S PREDLOGOM OBČINSKE UPRAVp Na zadnji seji lenarškega občinskega sveta so svetniki in svet, niče med drugim razpravljali tudi o nekaterih investicijskih pro, gramih in sprejeli program za gradnjo prizidka osnovne šole Be- nedikt, kjer bodo zgradili še dve učilnici. Tako bi že v prihodnjem šolskem letu tain potekal enoiziuenski pouk. Za izvajalca gradbe. nih del so izbrali Obrtno zadrugo Lipa iz Lenarta, celotna investi, cija pa bo znašala deset milijonov tolarjev. Potrdili so tudi pr^. dlog za rekonstrukcijo in inodernizacijo lokalnih cest. S predloJ goin se bo občina prijavila na natečaj za sofinanciranje lokalne gospodarske infrastrukture na deinografsko ogroženih območjih Takih cest je v lenarški občini letos sedein. Pogovarjali so se tudi o javnih delih za letos in ugotovili, da po izteku lanskoletnega prograina, ki trenutno nudi delo trinajstim osebairi, do rebalaiuj občinskega proračuna v prograinu javnih del ne bodo mogli /apo. sliti več nobene brezposelne osebe. Največ časa in najbolj vroča pa je bila razprava, kakšna naj bi v bo- doče bila občinska uprava. Ta naj bi imela dva oddelka (za gospodar- stvo, družbene dejavnosti in finance ter za okolje in prostor, kjer še njso jasne, kakšne bodo razmejitve pristojnosti med državo in občino) službo za splošne in tehnične zadeve ter urad župana. Župan Slavko Kramberger je predlagal, da bi bilo zaposlenih 22 delavcev, vendar se nekateri svetniki niso strinjali z njegovim predlogom, da bi nekatera de- la tudi v bodoče združevali, in sicer da bi tajnik občinske uprave Edo Zorko še naprej vodil tudi oddelek za gospodarstvo, družbene dejavnsti ter finance, prav tako menijo, da nista združljivi delovni mesti Ivana Je- menška, ki opravlja delo .sekretarja občinskega sveta, .sočasno naj bi bil vodja službe za splošne in tehnične zadeve. Županu so predlagali, da svoj predlog še enkrat preuči in pri drugi razporeditvi upošteva njihove pripombe. Občinska uprava naj bi po njihovem .štela 18 delavcev, ki bi bili tudi ustrezno strokovno usposobljeni. Strinjali so se z imenovanjein Jožeta Kranerja za načelnika upravne enote Lenart in sprejeli za 20 odstotkov višje cene oskrbnega dne v lenarškemin vrtcu. Imenovali so tudi uredniški odbor za pripravo in izdajo Zbornika občine Lenart ob osemstoletnici mesta, ki jo bodo praznovali prihodnje leto. Uredniški odbor vodi lenarški župan dr, Slavko Kramberger. _RAZSTAVriSi^^ Do 30.junija si boste lahko v Matični knjižnici Lenart ogledali razstavo likovnih del mladega umetnika Branka Nikoliča iz Le- narta. Na svoji prvi razstavi se predstavlja s trinajstimi abstrakt- no-realističniini motivi, ki jih upodablja z ogljein, svinčnikom in v akvarelu. Nikolič pa se zraven slikarstva ukvaija tudi s poezijo in skladateljstvom. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 7. do 15. ure, v sredo do 17., v soboto pa do 12. ure. Marija Slodnjak SEDEM CNEIPOMEMBNIH DNI Drug proti drugemu Kar prevečkrat se zdi, da skup- ni državni interesi pri posameznih (odločujočih) Slovencih niso naj- pomeinbnejša stvar. Drugače si pač ni inogoče pojasniti skrb zbu- jajočega dejstva, da se glede če- dalje več (poinembnih) nacional- nih vprašanj ni moč dogovoriti in poenotiti. Seveda pri tein ne ini- slim, da bi se morali dogovarjati in usklajevati s kakšnimi pritiski in posebniini oblikami "disciplini- ranja", prav tako kot tudi poeno- tenje ne more biti posledica kakš- nega diktata ali nove oblike vsilje- ne "uniformiranosti". Poenotenje je lahko samo rezultat medseboj- nega spoštovanja in dogovarjanja, dialoga, inedsebojnega dopolnje- vanja in popuščanja, tudi koinpro- misov. Ravno dogovarjanja pa v Sloveniji očitno ni. Niti ko gre za pot v Evropo niti ko gre za do- ločanje najvišjih in najnižjih plač niti ko gre za proslavljanje posa- meznih jubilejev. Pogovarjanje za- menjujemo s prepiri, s poiripozni- mi propagandnimi akcijaini, s sa- mohvalami in podcenjevanji dru- gih. To inorda ustvarja vtis velike dinamike in demokratičnosti poli- tičnega življenja, v resnici pa je to prosti tek brez pozitivnih rezulta- tov. Izčrpavamo se s samoob- toževanji, z delitvaini, namesto da bi se združevali. Velika vladajoča koalicija bi bila lahko splošni vzo- rec za akcijsko združitev vseh ra- zličnih slovenskih opcij tudi na drugih, ne samo na vladneiu po- dročju. Toda nainesto, da bi to koalicijo utrjevali in izpopolnjeva- li, jo kar naprej pretresejo krize in očitki, da je nekaj "nenaravnega", "nenormalnega". Ena izined veli- kih priinerjalnih prednosti Slove- nije kot majhne države bi lahko bila (in bi tudi inorala) biti takšna njena organiziranost, ki bi v vsa- kem času (ne glede na vsakokratni razpored političnih-^il) omogočala maksimalno participacijo vsega razpoložljivega znanja pri kreiran- ju nacionalne politike, pri pripra- vljanju posaineznih usodnih odlo- čitev. V Sloveniji je preveč stro- kovnjakov s posameznih področij, ki jih nihče ne vpraša za mnenje in poinoč, ko gre za posamezne pomembne državne zadeve. __—— Kar vprašajmo se, kako se je država politično in strokovno pri- pravila na kompliciran proces vstopanja v evropsko zvezo. V parlairientu je bdo še pred kratkim "lišati, da ni celovitih študij o po- sameznih vidikih tega vključevan- ja. Ali še konkretneje: kako se je vlada odločila za predlog o spre- membi ustave? Je pred tein s po- močjo najboljših strokovnjakov, kar jih premore Slovenija, opravi- la primerjalne analize razmer na evropskem ustavnein področju? Je opravila preliininarni razgovor s člani slovenske ustavne komisije? Če bi vse to storila, bi lahko re- snično ocenili za čisto politikan- tstvo, da bi se nekdanji predsednik parlamenta in ustavne koinisije je dr. France Bučar in dva ustavna sodnika (celo nekdanji in sedanji predsednik tega sodišča) solistič- no pojavljali v javnosti s svojimi ostriini ocenami o nepotrebnosti in celo škodljivosti ustavnih spre- meinb. Takšen način dela in pole- mik nas kaže v neresni luči in predvsem najbolj škodi nain sa- miin. Kdo je pripravljal strokovne uteineljitve in strokovno doku- mentacijo predsedniku vlade, daje javno izjavljal, da je takšne oine- jitve pravic do lastništva nad zem- ljo ine nepremičninaini, kakršne vsebuje slovenska ustava, poznala le še Mussolinijeva zakonodaja? Zdaj predsednik ustavnega sodišča razkriva, da so tudi v nekaterih drugih evropskih ustavah takšne omejitve. To so pokazale analize, ki so jih napravili v ustavnem so- dišču. Ali teh analiz ustavno so- dišče ni pravočasno posredovalo vladi ali vlada zanje ni zainteresi- rana ali pa to gradivo predsednik ustavnega sodišča potrebuje zgolj za sainostojne (politične) nastope v javnosti? Vsekakor je neresno in nerazumljivo, daje vlada zožila in zaprla krog tistih, ki se ukvarjajo z vprašanji vključevanja Slovenije v Evropo. Enako neresno pa delu- jejo tudi poteze tistih, ki zdaj iz užaljenosti ali pa zaradi izključno strankarskih ineteresov v javnosti s polresnicami in zgolj z doinne- vaini širijo strah pred vključevan- jein Slovenije v Evropo. je kdo vprašal direktorje? Tako kot nismo sposobni, da bi pri vključevanju v Evropo posedli za isto mizo vse Slovence, ki bi pri temu lahko pomagali, tako se dogaja tudi na drugih področjih. Pomembne zakone in odločitve sprejemajo v parlamentu brez tehtnejšega premisleka in posveto- vanj z najbolj zainteresiranimi - in inarsikdaj tudi najbolj prizadetiini. Dober primer za to je pravkar sprejeti zakon o najvišji in najnižji plači v Sloveniji. Zakon ni nav- dušil niti tistih z dna plačne lestvi- ce niti tistih, ki prejemajo najvišje plače. Proti takšnemu zakonu, zla- sti pa proti omejevanju najvišjih plač so nastopili tako predstavniki gospodarske zbornice kot deloda- jalcev, vendar jih očitno ni nihče poslušal. Eden izmed komentator- jev je ob tem zapisal, "da bo Slo- venija najkasneje v dveh letih dežela zasebnega kapitala, večina podjetij bo v rokah takšnih ali dru- gačnih delničarjev. Od kod torej neki potencialno evropski državi pravica, da lastnikom podjetij do- loči, koliko lahko največ zasluži moštvo, ki so mu delničarji zaupa- li vodenje v imenu njihovega de- narja in seveda dobička? Pre- pričani smo lahko, da lastniki ne mislijo po nepotrebnem razmeta- vati denarja za operativce na vrhu, po drugi strani pa je jasno, da lah- ko najboljše ljudi dobite samo za spodoben denar. /.../ Dobrih pet ti- soč mark, kolikor jih po novem največ dovoljuje država, seveda ni tako inajhen denar, vendar so tudi menedžerji, ki so vredni veliko več. Že zdaj namreč iinamo pod- jetja in podjetnike, ki so povsem primerljivi s firmami in menedžer- ji v državah, kjer za uspešnost ni omejitev navzgor. Sprejetje nove- ga zakona o plačah je potrditev mnenja, da v Sloveniji nimamo ni- ti enega človeka, čigar znanjo in sposobnosti bi presegle 60 tisoč mark na leto." Komentator ima seveda prav, da pet tisoč mark, ki jih po novem največ dovoljuje država za naj- višjo plačo, "ni tako majhen de- nar". Prav gotovo so tudi me- nedžerji, ki so vredni veliko več. Problem je samo v tem, da pri nas še nimamo meril, ki bi tudi med direktorji kolikor toliko objektivi- zirala "povprečne" in "najvišje plače". Zdaj predvsem nihče ne ve, koliko zaslužijo posamezni di- rektorji in ali so med najbolje plačanimi res predvsem tisti, ki se lahko s svojimi podjetji v vsem (tudi s plačami vseh zaposlenih) primerjajo z najuspešnejšimi tuji- mi podjetji. Dosedanja naključna "odkri- vanja" menedžerskih plač so po- kazala, da na "vrhu" skoraj po pravilu ni direktorjev iz takšnih podjetij oziroma da v "dobrih pod- jetjih" še kako natančno vedo, kakšna naj bo res stimulativna po- litika (tudi ko gre za direktorja in druge vodilne ljudi). Resnično do- bri direktorji se tudi sami zaveda- jo, da morajo imeti njihove plače nekakšne liinite in da se ne morajo kar tako in zgolj s plačami primer- jati z najrazvitejšo Evropo. Hkrati tudi vedo, da menedžerske plače tudi v Evropi niso kar nasploh ta- ko visoke, da bi se morali svojih sedanjih plač ravno sramovati. Di- rektorjev kljub vsej njihovi po- membnosti za razvoj posameznih podjetij in družbe v celoti tudi ne moremo kar tako izvzeti iz okolja, v katerem živijo. Imamo tudi vrhunske zdravnike, znanstvenike z različnih področij in številne druge pomembne poklice, ki v da- nih razmerah ne morejo imeti av- tomatično evropskih plač. pri nas (vsaj zdaj) še mhčc m .s soben dokazati, da so naj' plače res izplačane za vrhu dosežke. V načelu bi moral zakon, ki določa najvišjo m( plačo, ob striktnem funkcionii lastnikov podjetij nepotreben resnično najbolje vedo, kolik njihov direktor "vreden", kfl njega pričakujejo in kaj od i dobivajo. Dokler pa za to podi sprejemamo zakone, bi jih m pripraviti tako, da ne bi bili d mulativni in krivični do boljših. Prav to pa se je očitno zgodilo. Na to je pred nekaj d dramatično opozoril eden iz najuspešnejših slovenskih in evropskih direktorjev Miloš ' vačič, generalni direktor n meške Krke. Kovačič poudarji je novi zakon vzpostavil uri lovko in enakost med "nepri Ijivimi" direktorji. Trdi, da je inogočil nagrajevanje na kreativnih kadrov, torej tistih di, od katerih so odvisni ra proizvodnje, prodaja, nove i sticije, nova delovna inesti ohranjanje starih delovnih me Kovačič javno sprašuje, pelje to, da imajo enake pla^ rektor pekarne in direktor P< ali direktor pogrebnega zavo< direktor Leka. "Če kdo tega n so to gotovo slovenski parlam« ci, jaz pa vem — v katastr poudarja Kovačič. ' Pa še eno vprašanje: zakA nihče, ko so pripravljali noV kon. povprašal za mnenje P ralnega direktorja Kovačiča " koga? Jak Kop f0DNIKI 15. JIMJ 19«^5 KLI TI RA, IZOBRAŽEVANJE — 5 PODLEHNIK / LUTKOVNA SKUPINA LUTKA LUTKICA; Igrati moraš, kot da bi bilo res ^ola v Podlehniku ima 295 učencev. Nekateri porabijo za pot v do nje in domov vsak dan tudi Jo tri ure. Pripeljejo se iz 16 km oddaljenih Kočie ali le nekaj bližjega Zgornjega Cruškovja ali polene. Vendar kljub temu po pouku še pojejo pri zboru, obiskujejo planinski, kolesarski in ma- lj,p,atični krožek, tekmujejo za Cankarjevo priznanje in v atletiki, plešejo pri folklori ali igrajo z lutkami. Slednjih je še posebej veliko, saj se ukvarja z lutkarstvom kar 52 učencev od 2. do 7. ra- zreda, L njimi pa se prizadevno ukvarja učiteljica četrtega razreda Zdenka Golub. ■i "V lutkarstvo me je zaneslo ..j^to po naključju, ko sem |,-.jla še v Žetalah," pripove- jjje Zdenka Golub. "Našla -^111 stare in zaprašene lutke i„siiH) jih z otroki oči.stili. Po- .,ovno so oživele. Kasneje ^pio pričeli skupaj z otroki lutke izdelovati sami. Ko sem pred pred šestimi leti prišla na podlehniško šolo, sem tudi tu- ^^aj uvedla lutkarski krožek." To so danes najstarejši lut- l;arji šolske skupine Lutka lut- kica. Obiskujejo sedmi razred in so bili lani in letos na ptuj- skem srečanju otroških skupin izbrani za nastop na regional- nem srečanju. Lani so se po- tem kot izbrana skupina ude- ležili še srečanja slovenskih otroških lutkovnih skupin v Murski Soboti. Nastopali pa so večkrat na Ptuju, v Stoper- cah, Žetalah, njihova igra pa pospremi tudi veliko dogod- kov v Podlehniku. lutkarji sedmega razreda so igrali letos Čarovnico, ki ni mogla biti so igrali Marsovčki hočejo na Zemljo. Mentorica lutkarskega krožka Zdenka Golub. "Brez pomoči ravnatelja, ki nam omogoči vaje in poišče de- nar za nakup potrebnih rekvizi- tov, ne bi šlo. Prav tako izredno pomagajo starši otrok, saj pelje- jo otroke, sceno in lutke, kamor je pač potrebno. V Mursko So- boto so nas lani peljali celo ga- silci, pomaga pa nam še učitel- jica Jožica Feguš, ki opremi predstave z glasbo ali pa jo kar sama spremlja s kitaro," pripo- veduje Zdenka Golub. Mladi lutkarji pa mi pripove- dujejo o Čarovnici, ki ni mogla biti zlobna. Tako je namreč na- slov njihovi letošnji lutkovni predstavi, v kateri so nastopili osem čarovnic, čarovnik in goz- dar Peter. Ena izmed čarovnic ni mogla biti zlobna, ni mogla metati smeti po gozdu, še več, celo počistila je okoli sebe. Za- to jo je gozdar Peter izpustil iz kletke, v katero so jo zaprle nje- ne tovarišice, preostale pa so se spremenile v metle in za kazen pometale gozd. Nič manj zanimiva pa ni igri- ca petošolcev, ki so bili letos prav tako izbrani za nastop na regijskem srečanju. Samo šest jih je nastopalo, in sicer trije Marsovčki, Deček, Termometer in Žarnica. "Hop hop žoge smo spremenili v vesoljske ladje in z njimi prileteli na Zemljo, nato pa so postale Marsovčki, ki so hoteli spoznati ljudi. Igrati mo- raš, kot da bi bilo res," so nav- dušeno pripovedovali mladi lut- karji. "V začetku moraš veliko vaditi, naučiti se moraš besedi- lo. Lepo je, če se gledalci sme- jijo, če se pogovarjajo z nami, ki smo na odru, in seveda če ploskajo." Zaigrali so tudi na kulturnem maratonu minuli teden na Ptuju, sedaj pa se približujejo počitnice. "Vsekakor se bomo vsaj dva- ali trikrat srečali s tovarišico," meni- jo sedmošolci. Pravzaprav se bo- do morali, saj želijo čez poletje dobiti zamisel o igri, ki jo bodo igrali v osmem razredu. Odločili so se, da jo bodo sami napisali. "Samo začeti je potrebno, nato pa so učenci izredno ustvarjalni in idej jim nikoli ne zmanjka," še pove mentorica Zdenka Golub. Pa potem, ko bodo končali šo- lanje v domačem Podlehniku? Bodo prenehali igrati z lutkami? "O tem je šc prezgodaj govoriti, vendar bi bilo vredno razmisliti o ustanovitvi lutkovne ali pa gleda- liške skupine v Podlehniku," me- ni Zdenka Golub. Gotovo, saj bo mladih igralcev, ki se z lutkami spoz- najo že v drugem razredu, očitno vedno več. In na vajah se imajo zelo lepo, pravijo, ogromno se šalijo in smejijo, med seboj pa so tudi pravi pri- jatelji. M. Zupanič OSNOVNA SOLA SELA Šolarji iščejo pomoč Sliši se povsem neverjetno. V zadnjih dveh letih so majhno šolsko poslopje sredi vasi Sela pri- zadele kar štiri nesreče: dvakrat so vanjo vlomili, močno neurje je razkrilo del ostrešja, podrlo dimnik in ograjo okoli šole, letošnjo pomlad pa je v šoli še gorelo. Šestčlanski kolektiv, ki sodi si- cer k matični videmski šoli, je upravičeno obupan, saj se iz meseca v mesec dajejo z denarno sti- sko, da bi omogočili svojim učencem takšne razmere za pouk, kot jih imajo druge šole. Šolo, ki je bila zgrajena leta 1954 in je čedno urejena, obi- skuje danes samo 49 otrok in 13 malih šolarjev. V razredu je ta- ko po 12 učencev in učenk, ki so doma na Selih ali v bližnjih naseljih. Učiteljicam te šole go- tovo zavidajo vse učiteljice več- jih šol, predvsem pa mestnih, kjer se v učilnici drenja tudi več kot 30 otrok. "Vsakega otroka zares poznam, tudi njegov značaj, navade, družino," pove vodja šole Ema Krajnc. "Nekateri starši, ki so doma bližje mestu, vendar še sodijo v naš šolski oko- liš, vozijo otroke raje v mesto. Tam imajo morda res bližje v gledališče, kino in knjižnico, vendar se malčki gotovo bolje počutijo v manjši skupini, lažje sodelujejo pri pouku in deležni so večje pozornosti." Vendar to ni glavna tema na- jinega pogovora. Vrneva se v leto 1993, ko so šolo kar dva- krat oropali. Kaj je tatove (od- krili jih še niso) primamilo v šolo? Odnesli so praktično vse učne pripomočke: štiri televi- zorje in kasetofone, fotokopirni stroj, harmonij, kompas, uro, sintisajzer, telefonski aparat ... Vodja podružnične šole na Selih Ema Krajnc: "V zadnjih dveh letih je šola doživela štiri opustošenja." Knjige so pustili. Te pa je uničil letošnji požar. Zaradi povratne iskre se jc vnelo ostrešje, strop je padel na tla in uničil tudi par- ket, preden so prihiteli gasilci. Strokovnjaki so ugotovili, daje bilo škode za 2 milijona tolar- jev, od zavarovalnice pa so jih dobili 600 tisoč. Uspeli so po- praviti najnujnejše, učilnico bo v kratkem prcpleskal še Janko Horvat, čigar hčerka obiskuje šolo, pa tudi sicer so starši že veliko pomagali. Šola je na obročno odplačevanje kupila en televizor, matična šola ji je od- stopila svoj fotokopirni stroj, iz prispevkov staršev pa videore- korder. Niso še uspeli dokupiti izgubljenih knjig, prav tako bi potrebovali še nekaj tehničnih predmetov, predvsem pa si želi- jo še računalnik, da bi se četr- tošolci, ki obiskujejo računal- niški krožek, vendarle spoznali tudi z njim. Tega so pred leti že imeli, a seje pokvaril, tatovi pa tudi niso bili kar tako - pokvar- jenega niso vzeli s seboj. V šoli pa bi morali obnoviti še parke- te, pripeljati vodo v vsako učil- nico, postaviti novo ograjo ... Učiteljice so pred časom na razne naslove razposlale 30 pi- sem, v katerih prosijo za pomoč podjetja, obrtnike, ministrstvo za šolstvo ... Prijazno so se odz- vali v Mipu, Majšperku in pri Langerholčcvih. Morda bo tudi naš zapis vzpodbudil še koga. Sicer pa: obiščite kdaj šolo na Selih in dopustite, da se vam predstavi njenih 49 učencev. Milena Zupanič WD SVOBODA PTUJ — PLESNA SOLA TANGO Uspešen zaključek plesne sezone z malim plesnim turnirjem se J'^ minulo sredo v restavraciji Pan ^Kidričevem končal program le- '^^njc plesne šole. ki ga v okviru [''^lavskcga prosvetnega društva ?\oboda Ptuj pripravlja Plesna |ola Tango. Zato so se ob tej pri- °'iiosti mladi plesalci predstavili ^ programom standarnih, latin- ^»ioaincriških ter modernih plesov. Nastopilo je kakih trideset ple- ^,'^'^1 parov. Najprej so se pomerili v ^^•ifikacijah, nato pa v polfinalu Hnaiu. In čeprav so nagrade "^^ojiii le najboljši, so zmagali ''''5v?apiav vsi, saj so dokazali, da 1 i" se naučili plesati. To pa je zanje ' 5 "Jihove starše gotovo največja ,i: "Ograda. I' ^'cer pa je bila sezona 1994/95 ^ plesno šolo in klub Tango pol- j j,^ dogodkov in uspehov. Poleg ' J, .'^^'ovanja na državnih kvalifika- 't ^J^kih turnirjih ter drugih držav- ' Uri ^5kmovanjih so se plesalci r ^'ežii, ^Q prijateljskih medna- rodnih tekmovanj na Madžarskem, v Nemčiji in Veliki Britaniji. So- delovali so na javnih prireditvah ob pustu, na Valentinovem in Mercatorjevem plesu ter v oddaji Poglej in zadeni. Upravni odbor pa je med sezono poskrbel še za organizacijo strokovnih predavanj o premagovanju treme ter Učenju. Tekst in foto: DS Starši so ponosno opazovali svoje male plesalce MNENJA O PTUJSKEM POKLICNEM GLEDALIŠČU Gledališče ZATO. pred profesionalizacijo v Gledališču ZATO. Ptuj smo pred novo uprizoritvijo: na prostem bomo odigrali komedijo P. Turrinija "Krčmarica" (prosto po Goldoniju). Hkrati pa se pripravljamo na ustanovitev novega zavoda - poklicnega gledališča. Za mnenje o ustanovitvi poklicnega gledališča smo zaprosili ne- katere ugledne someščane in druge, ki bi jih ta tema utegnila zanimati. V naslednjih tednih, vse tja do premiere "Krčmarice" v avgustu, bomo objavili odgovore, ki smo jih dobili. tri teze o ptujskem poklicnem gledališču_ ali: Brskanje po spominu s podnaslovom: Z MISLIJO NA JUTRI L teza: Prizadevanja za poklicno gledališče na Ptuju niso nekaj novega Ptuj je poklicno gledališče že imel. Ustanovljeno je bilo natanko pred 40 leti (31. avgusta 1955). Teza: Prizadevanje za ponovno profesionaliza- cijo gledališča na Ptuju se začenja 26. marca 1958. leta. Razlaga: Dan pred tem je bilo z odlokom št. 06/1-1564-2 Okrajnega ljudskega odbora Maribor ukinjeno ptuj- sko poklicno gledališče. Predstavljam si, da jc bilo poklicnega gledališča žal že naslednji dan vsaj tistim, ki so bili do včeraj v njem zaposleni. In da so si žele- li, da bi se jim vrnil nekdanji status. In predstavljam si, da sta k profesionazizaciji težili tudi amaterska in polpoklicna dejavnost, ki sta ukinitvi sledili. Vsekakor pa vem, da sva se z našo gledališko mentorico iz srednješolskih let Branko Bezcljak Gla- zar veliko pogovarjala o ponovni profesionalizaciji. Branka je s svojim osmišljenim in sistematičnim de- lom vzgajala vsaj mlado gledališko občinstvo; sedan- ja prisotnost Ptujčanov na igralski akademiji pa doka- zuje, da tudi bodoči rod slovenskih gledaliških ustvarjalcev. (Trenutno stanje stvari v optiki ptujskih gleda- liščnikov je naslednje: Zvezdana Mlakar in Igor Sa- mobor sta uveljavljena dramska igralca. Gorazd Jako- mini je končal študij igralstva lani, letos ga končuje Vojko Belšak. Za njim prihajata igralca Nešo Tokalič in Gregor Geč (sicer Ormožan) in dramaturginja Ro- mana Ercegovič, v drugem letniku dramske igre je Tadej Toš in v prvem Helena Pcršuh. Letos bo študij na režiji začel kolega Peter Srpčič. Pred štirimi leti jc končal prav tako režijo pisec teh vrstic.) Kot vrhunec prizadevanj za obnovo poklicnega giedlaišča na Ptuju razumem uprizoritev "Aneksa" Vilija Ravnjaka. Sledi pojav Gledališča Zato, Ptuj. Občina Ptuj raz- piše javni natečaj za model profesionalizacije gleda- lišča na Ptuju. Prispeli so trije predlogi in strokovna komisija je izbrala model Gledališča Zato. V letih 1993 - 1995 je bila uresničena faza A iz modela gledališča. Obe pogodbeni stranki (Občina Ptuj in Gledališče Zato.) sta se (v glavnem) držali po- gojev, o katerih sta se pogodili s podpisom pogodbe. Članki, ki bodo v prihodnje izhajali v tej rubriki, so del aktivnosti Gledališča Zato. pred prehodom v naslednjo fazo poklicne organiziranosti 1.1. 1996. 2. teza: Kaže, kakor da ima Ptuj vse, kar za gledališče potrebuje Za gledališče sta potrebna: igralec, ki nekaj na odru počne, in gledalec, ki to/ga gleda. Vmes sta se zapisala še samostalnik oder in glagol počne. To početje pa je treba tudi plačati. O igralcih: V Sloveniji je trenutno okoli 250 dramskih igralcev. Večina jih je v rednem delovnem razmerju v 8 slovenskih poklicnih gledališčih (Trst, Kranj, Maribor, Nova Gorica in 4 poklicna gledališča v Ljubljani). Nekaj jih uživa status samostojnih kul- turnih delavcev, kar pomeni, da so "na trgu delovne sile". Tendence institucionalnih gledališč glede zapo- slovanja v sedanjih razmerah gredo v to smer, da za- poslijo igralca v glavnem z enoletno pogodbo in jo na- to podaljšajo (ali tudi ne). Mnogokrat pa igralci delajo v poklicnih hišah kot gostje. Ali se združujejo v izve- ninstitucionalnih gledališčih za enkratne projekte. O gledalcih: Menim, da ima Ptuj z okolico kako- vostno gledališko publiko. To je posledica tako tradi- cije gledališča v mestu kakor tudi kakovostnega in premišljenega pedagoškega dela z mladimi in najm- lajšimi. O odru: Mesto ima gledališko stavbo. Ta stavba se je v zgodovini večkrat različno imenovala (Stadt- theater, Okrajno gledališče. Mestno glcdlaišče). Ves čas pa jc nedvomno ostajala ptujsko gledališče. O početju: Početje na gledališkem odru ima svojo (s)miselnost. Zato je treba o stvareh (raz)misliti in se odločiti, kako bo videti vsaka sekunda dogajanja na odru. In to lahko naredimo tako ali pa kako drugače. Razpon med dobrim in slabim gledališčem jc zelo ve- lik. Profcsionalizem kakovost predpostavlja, vendar jc vedno ne zagotavlja. Amaterizem se (največkrat) sklicuje na ljubezen do gledališča, vendar to veliko- krat (za dobro predstavo) še ni dovolj. O denarju: Svoje početje okrog ponovne profe- sionalicijc ptujskega gledališča gradim na oceni, da je v tej skupnosti dovolj denarja in politične volje, ki je denar pripravljena in zmožna zagotoviti. Dovolj za dovoljšnjc plačilo slovenskih poklicnih ustvarjalcev, ki bi delali na^Ptuju. 3. Teza: Če se gledališče ne bo profesionalizi- ralo sedaj, se bo kdaj drugič /in kako drugače/ Gledališče. Fenomen z vsaj starogrškimi kore- ninami ... Nacionalna gledališča kot posledica po- java meščanstva ... Slovensko gledališče ... Slo- venstvo proti nemštvu ... Slovenščina kot eden od temeljev narodove samozavesti ... Tomaž Pandur in slovensko svetovno gledališče. Nova, planetar- na zavest. In nova, lokalna samouprava ... Menim, da je samo vprašanje časa, kdaj se bo tudi to mesto ponašalo s poklicnim gledlaiščem. In še nekaj /vsaj zame osebno/ bistvenih vprašanj, ki gredo lepo zraven: kakšno bo, kako bo izgledalo, v kaj bo verjelo, kako bo organizi- rano ... ??? Želim si, da bi bilo dobro. Samo Strelec umetniški vodja gledališča Zato. Nadaljevanje do premiere "Krčmarice" v avgustu 6 — NAŠI KRAJI IN IJIDJE 15. JI NI J 1*^95 - TEDMll POGOVOR Z GLASBENICO SIMONO ŽGEČ-VtSELIČ / ZASEBNA GLASBENA ŠOLA NOCTURNO Študij v tujini — poučevanje doma Mnogi mladi glasbeniki želijo svojo kariero narediti v tujini, in ko jim to uspe, sploh ne razmišljajo več o vrnitvi. Simona Žgeč- Veselič iz Dornave je kot nadarjena glasbenica uspešno končala študij na svetovno priznanem Hohnerjevem konserva- toriju v nemškem Trossingenu. Zdaj že šest let počuje harmoni- ko, električne orgle in klavir pri glasbeni šoli Musikhaus om Kronenberg GMBH v Kaufbeuernu. Ima svoj orkester harmoni- karjev, ki je s številnimi koncerti po Nemčiji zelo poznan ter priznan. Simonini učenci dosegajo zelo dobre rezultate, sai e mednarodna komisija za mlade nadarjene glasbenike dodeli a njenemu učencu klavirja najvišje priznanje. Simona Žgeč-Veselič pred vhodom v prostore Nocturna. Foto MS Simona ni opustila igranja, saj igra ter solira v Akkordeo- norchestru, ki ga sestavljajo priznani poklicni glasbeniki. Kljub uspehom, ki jih je do- segla v tujini, se namerava vrni- ti domov. Zakaj, ko pa je kot tujka vrjetno morala za uspehe vložiti vclikojruda? Simona Žgeč-Veselič: "V Sloveniji primanjkuje glasbenih pedagogov ravno za poučevanje harmonike, klavirja itd. Rada učim in prenašam svoje izkuš- nje ter znanje mladim. Zelo po- membno je, da se otrok lahko uči igranja tistega instrumenta, ki ga veseli. Pri nas se že doga- ja, da glasbene šole ne morejo sprejeti vseh učencev, mnogi med njimi nikoli ne uresničijo svojih želja. Vsa leta, ko sem prihajala domov na dopust, so me mladi spraševali, kdaj se vrnem in kdaj bom začela učiti. Res sem vložila veliko truda, da sem uspela v tujini. Vendar je to le ena izkušnja več, ki mi bo zelo koristila pri mojem nadal- jnjem delu. Vsa ta leta sem spoznala veliko dobrih glasbe- nikov tudi v tujini in navezala stike z njimi. Zaradi vsega tega sem se odločila, da se bom vrni- la in poučevala glasbo." Ali lahko rečemo, da boste odprli zasebno glasbeno šolo? Simona Žgeč-Veselič: "To ime naj bi uporabljali le za tiste šole, v katerih imajo učenci možnost naučiti se vseh instru- mentov. Pri nas se prav vseh v začetku ne bodo mogli učiti. Tudi jaz razmišljam in smo se že pogovarjali za pridobitev koncesije. Ker pa je ravno na tem področju še precej nejasno- sti, na ministrstvu za šolstvo pa precej nedorečenega o zasebnih šolah, bom v začetku imela v naslovu le poučevanje glasbe. To še ne pomeni, da ne bomo širili svoje dejavnosti." Kako bo delo potekalo? Simona Žgeč-Veselič: "Rada bi poudarila, da to ne bo na lju- biteljski bazi. Delali bomo po programu državnih glasbenih šol. Otroci bodo začeli z glasbe- nim vrtcem ter nadaljevali po letnikih. Ob koncu šolanja bodo pri nas učenci delali zaključni izpit pred strokovno komisijo in dobili verificirano spričevalo, s katerim bodo lahko nadaljevali svoje glasbeno izobraževanje na srednji glasbeni šoli. Sprva bo- mo poučevali harmoniko, kla- vir, orgle, če pa se bodo poka- zale potrebe po pihalih, bomo omogočili tudi to. Učenje in- strumentov bb posamično in to bo tako imenovani A-program. Pod B-programom bomo omo- gočili skupinsko učenje sintisaj- zerja - ta instrument je namreč med mladimi zelo priljubljen. Nudili bomo svetovanje pri izbiri in nabavi instrumentov, not in drugega glasbenega ma- teriala. To je zelo važno, saj so instrumenti dragi in mnogokrat tudi življenjska investicija." Dajejo v Nemčiji glasbenemu izobraževanju velik poudarek? Simona Zgeč-Veselič: "Da, že v osnovni šoli sc več kot po- lovica učencev uči katerega in- strumenta. Tudi starši se zave- dajo, da je glasbeno izobraže- vanje ena od naložb za širjenje splošne izobrazbe. Navsezadnje je to tudi odsev kulture naroda." Menite, da so pri nas enake možnosti? Simona Žgeč-Veselič: "Tudi v našem okolju se jc začelo bolj ceniti glasbeno izobraževanje. Starši so že ugotovili, da se otroci v glasbeni šoli naučijo odkrivati lepoto glasbe in krepi- jo estetski čut. Igranje na instru- ment omili marsikatero osebno stisko, utrdi karakter, olepša trenutke sebi in drugim, ople- meniti življenje ... Ure in ure vaj, tehnika in teorija, nastopi - vse to so sestavni deli tovrstne- ga udejstvovanja, ki se ne vidi- jo na zunaj (razen nastopov), a jih morajo otroci obvladati, da lahko iz instrumentov izvabijo največ, kar ponujajo. Na uspeš- nost ter zagnanost učenca vpli- va v veliki meri usklajenost med učiteljem in učencem. Pri podajanju svojega znanja vedno mislim tudi na ta odnos." Kdaj boste začeli poučevati kot zasebnica v Dornavi? Simona Žgeč - Veselic: "Ker v Nemčiji traja šolsko leto do sre- dine julija, bom morala ostati do konca še tam. Novo šolsko leto pa bom začela že v svoji zasebni šoli v Dornavi. Zadnji teden v av- gustu bomo tudi pri nas, tako kot imajo to vse druge glasbene šole, imeli sprejemne izpite. Takrat bo- do tudi vpisni dnevi." Zakaj ime Nocturno? Simona Žgeč-Veselič: "Noc- turno sc imenuje razpoloženjska instrumentalna skladba zasanja- nega, otožnega liričnega znača- ja. Tako imenujemo tudi podok- nico, večerno pesem. Najzna- menitejši skladatelj klasičnih nocturnov je bil Chopin. Všeč so mi te skladbe." Glasbena šola Nocturno je za mlado občino Dornava velikega pomena, saj bo gotovo to nova ustanova za kulturne prireditve, ki jih prebivalci tega kraja po- grešajo. M. Slodnjalc CIRKULANE / OBISKALI SMO OSNOVNO SOLO V dveii lotili do prizidka pri OŠ Zavrt Osnovnošolci na OŠ Cirku- lane se že dobra dva meseca izobražujejo v novi računal- niški učilnici, ki sojo slovesno odprli ob dnevu šole in kjer imajo na voljo kar devet no- vih računalnikov. Celotna in- vesticija je znašala 2 milijona 337 tisoč tolarjev, od tega so 712 tisoč tolarjev prispevali sponzorji izven kraja, svoj de- lež pa je dodala tudi krajevna skupnost. Poleg rednega šol- skega dela imajo v računalni- ški učilnici še ure računalni- škega krožka za nižjo in višjo stopnjo, v prihodnje pa naj bi se jim pri izobraževanju pri- družili še malčki iz vrtca in starejši občani. V letošnjem šolskem letu imajo na OŠ Cirkulane 29.3 osnovnošol- cev, od tega 68 s podružnice Zavrč. Precej težav imajo v zadnjih letih s prostori, saj učenci obiskujejo pouk v dveh izmenah. Po besedah ravna- telja Franca Kckca naj bi te težave rešili z novim prizidkom pri po- družnici v Zavrču, kjer bodo grad- njo pričeli že v letošnjem letu. V Ravnatelj Franc Kekec novi zgradbi bo sedem novih učil- nic, kuhinja, jedilnica ter športna dvorana. Franc Kekec je povedal, da je za gradnjo zagotovljenih že 60 odstotkov sredstev, pomoč bodo do- bili tudi z ministrstva za šolstvo, ves drugi del denarja pa bodo poskušali dobiti kar najhitreje. Sedanji prosto- ri na obeh šolah namreč ne ustrezajo predpisom, zato bodo tudi v Cirku- lanah v prihodnje morali razmišljati o dodatnih Šolskih prostorih. Cirkulanski osnovnošolci so se vključili v projekt Petra, z raču- nalniki delajo pri tehničnem in li- kovnem pouku ter pri urah sloven- skega jezika, pripravljajo še raču- nalniški krožek. Le-ta je na voljo učencem od prvega do osmega ra- zreda razen petošolcem, ki so z računalniki srečujejo pri rednih učnih urah. Kot pravi Franc Kekec, so se na računalniških tečajih izo- braževali tudi učitelji, nekaj več ur računalništva pa bodo ti imeli .še v naslednjem šolskem letu. Pri pripra- vi računalniškega krožka jim poma- gata zunanja sodelavca Nada ,Iaga- rinec pri nižjih razredih in Jernej Gole pri osmih razredih, za šesto- šolce in sedmošolce pa poskrbita učitelja Simon Sinionič in Janez Jurgec. Nižja stopnja se je z računaif^ srečala prvič, in kot je povedala \ da, so poskušali že z risanjem živ'! ter rastlin, računanjem, najverjeiJ pa jim bo nekaj časa ostalo še ?.q * sanje. V letošnjem šolskem k računalniški krožek namreč obis|(J kar dobra polovica vseh učencev' prihodnje pa naj bi se jim priJru^l še malčki iz vrtca. Seveda na OŠ Cirkulane ra^j nalništvo ni edini interesnih kro^J^ poleg njega učenci obiskujejo šcuj folklore, arheologije, kot novost j vpeljali kmetijski krožek, kjer nj praktičnega pouka izvajajo kar „ bližnjem šolskem vrtu in sadovnj. ku, učijo se tudi gospodinjiti^ ^ tem pa so navdušeni še nad p,., vljičnimi in dopisniškimi urani Osnovnošolci se pogosto srečujejo prijatelji iz drugih slovenskih šol j precej dobro je sodelovanje z osnoi nošolci iz Turnišča v Prekmurju. Tatjana Mohori Nova računalniška učilnica. Foto: Dušan Sterle Sponzorji, ki jim gre velika zahvala, ker so prispevali za \l nakup novih računalnikov za cirkulanske osnovnošolce: I KS Cirkulane, Talum Kidričevo, Trading Kidričevo, Klepar- stvo Kokol, KK Ptuj, Perutninarska zadruga Ptuj ■ Hajdi- na. Nova LB Ptuj, Pekarna Ptuj, Krojaštvo Herman Kokol, Mip Ptuj, KZ Rače in KZ Ptuj, Avtosola Start, Obrtna zbor- h niča Ptuj, Krojaštvo Stanko Kokol, Mesarstvo Kokol, Elek-1| troinštalaterstvo Janžekovič, Ivan Kmetec, Valter Petrovič, \\ Prevozništvo Franček Meznarič ter Halles Milan V oglar. jI DORNAVA / MED GOJENCI ZAVODA DR. MARIJANA BORSTNARJA Ob koncu šolskega leta Otroci, starši in njihovi pedagogi z oddelka A3 na svojem srečanju. Gojenci v Zavodu za varstvi no in delovno usposabljan mladine dr. Marijana Borštnar v Dornavi vsako leto konča šolsko leto prijeteno in družal no. Po posameznih oddelki priredijo družabno srečat:? nanj pa povabijo tudi sr- starše. Otroci, starši in njih. pedagogi se pomerijo v razf športnih ter družabnih igrar plešejo in se zabavajo. Srečani pa izkoristijo tudi za strokovo izmenjavo mnenj med defekti logi in drugimi, ki se v zavoc ukvarjajo z otrokom, ter stari Starši zelo radi prihajajo na srečanja, saj se včasih pri de počutijo negotove in se mnog krat sprašujejo, ali delajo z otr kom pravilno in dobro. Tekst in fotografija: M. Slodnj PTUJ / TRETJE REGIJSKO SREČANJE MLADIH RAZISKOVALCEV Vedno vec mladih raziskovaUen v prostorih ptujskega gradu in zgodovinskega arhiva Je 2. "unija potekalo tretje regijsko srečanje mladih raziskovalcev iz 25 osnovnih šol severovzhodne Slovenije, ki ga je organiziral Zavod za strateško-tehnološki razvoj Bistra iz Ptuja. Za le- tošnje srečanje je 410 mladih raziskovalcev pripravilo 59 razi- skovalnih nalog iz družboslovja, humanistike, naravoslovja, tehnike, biotehnologije in ekonomije. Javno predstavitev oziro- ma zagovor pred strokovnjaki s posammeznih področij Je opra- vilo okrog sto oziroma največ trije pri posamezni nalogi. Regij- sko srečanje mladih raziskovalcev je ena od dejavnosti regij- skega centra za uvajanje mladih v znanost s sedežem v Ptuju, ki ima za cilj razširjati znanost med mladimi. Letošnje srečanje mladih razisko- valcev je potekalo v petih skupinah. V prvi skupini, kjer sta bili recen- zentki Stanka (jačnik in Darja Rozman, je prvo mesto pripadlo Sandri Bclšak iz OŠ Gorišnica, ki je v svoji nalogi predstavila oblikovanje grba za občino Gorišnica. Mentor je bil Boštjan Rihtar. Tej nalogi je pripadla tudi pohvala. Drugo mesto so si z raziskovalno nalogo o hišnih imenih priborili šolarji iz Cirkovc: Samo Gajzer, Mateja Hcrgan, Ni- na Kodrič, Melita Kramberger, Uroš Medved in Ksenija Trčko. Mentorica je bila Metka Kodrič. Turistični krožek OŠ Destrnik pa je z nalogo Destrnik - turizem danes in jutri osvojil tretje mesto. V drugi skupini so bili recenzenti Aleš Gačnik, Tjaša Mrgole - Jukič in Viljem Muzek. Pohvali sta pri- padli učenkama OŠ Olge Meglic Maji Jeromel in Mojci Žagar za nalogo Mladi in zabavna glasba (mentorja sta bila Sonja Purgaj in Dušan Lubaj) ter Nadalini Horvat in Tomažu Srešu iz OŠ Bakovci in podružnici Dokležovje za nalogo "Sva jaz in ti res drugačna?". Men- torici sta bili Majda Vrečic in Met- ka Behck. Za naboljšo nalogo v drugi skupini je bila ocenjena nalo- ga z naslovom "Aids - znanje, infor- miranje, stališče, vrednote" učencev OŠ Gornja Radgona Borisa Stra- kla, Gregorja Purgaja in Vesne Vcdnik. Mladi so ustvarjali ob po- moči inentorja Mirana Korošca. Dve drugi nagradi sta si prislužili nalogi Petre Zornian in Sabine Škripač (mentor je bil Franc Go- lob) iz OŠ Mladike Ptuj z naslovom "Razvoj kineniatografov v Ptuju" ter učencev OŠ 1 Murska Sobota z naslovom "Družina Lutar in delo Adama Lutharja". Tretje mesto je pripadlo zgodovinskemu krožku iz OŠ II Murska Sobota z naslovom "Iz družinskega arhiva - družina v krogu" in Luki Korošcu iz OŠ Olge Meglic Ptuj, ki je napisal nalogo z naslovom "Koroščevi mlini". Men- torje bil Borut Štumberger. V tretji skupini sta bila recenzen- ta Borut Štumberger in Karmen Štumberger. S pohvalo so nagradili nalogo učencev OŠ Veržej z naslo- vom "Drevesa in grmovnice pri osnovni Soli Veržej", pri kateri je kot mentorica sodelovala Božena Ko.si, ter učencev OŠ Turnišče za nalogo "Vpliv onesnažensoti okolja na zaščitene ter ogrožene rastline in živali", pri kateri je bila mentorica Angela Gorjan. Najboljša naloga v tretji skupina je nosila naslov "LiSaji - bioindikatorji onesnaženso- ti zraka", ki so jo napisali Maja Krcslin, Mojca Lenarčič, Simona Petek in Janja Vučko iz OŠ Beltin- ci. Mentorica je bila Marija Pore- doš. Drugi mesti sta pripadli nalogi Poinen gozdov in predlogi za njiho- vo ohranitev učenca Gregorja Kih- tarja iz OŠ Olge Meglic Ptuj (men- torica Ana Rihtar) in učencem sed- mega razreda dvojezične šole Len- dava za nalogo Naravoslovni tabor Ledava. Tretji mesti pa sta osvojili nalogi z nalogo "Štorklja v našem kraju" učencev OŠ Tišina in po- družnične šole Gederovci ter učen- cev OŠ Markovci z naslovom "Ptice ob krmilnici OŠ Markovci v decem- bru 1994 in januarju 1995". V četrti skupini, v kateri sta bila recenzenta dr. Mitja Mrgole in Ja- nez Petek, so pohvalili nalogo učencev OŠ Martina Koresa iz Po- dlehnika z naslovom "Mleko v pre- hrani". Mentorica je bila Dragica Šegula. Najboljša v tej skupini je bila naloga učencev OS I Murska Sobota pod naslovom "Jabolko pod biološkim in kemijskim drobnogle- dom". Drugo mesto sta si enako- vredno razdelili nalogi "Prehrana in karies" učencev OŠ Mala Nede (irientorica Mojca Tkalec - Zora in učencev OŠ Žctale, ki so ob itK torici Dragici Segula ustvarili nai go "Mleko po kemijsko". V tretjer grajeni nalogi so se učenci OŠ Murska Sobota razpisali o ajdi I pozabljeni kulturi. Vzpeti skupini so recenzenti J' nej Somen, Mitja Slavnincc in ^ jeni Muzek pohvalili nalogi uče cev 4. b razreda OŠ Gornja Radgo z naslovom "Voda je naše bogati in naša skrb", mentorica je bila SI vica Trstenjak, ter učencev Jas Klobučar in Roka Meleta OŠ Si dišče ob Dravi z naslovom "Odlaž lišča smeti v mojem kraju", kjer bila mentorica Olga Daljavec. f[ mesto je os\ojila naloga Aid Gro.sman in Matjaža Frangcža OŠ Radenci pod naslovom "Od ^1 ti ne do radenske", pri kateri jc I'' mentorica Ana.stazija Av.sec. D"^ sta bili nalogi učencev OŠ Gorr Radgona z naslovom "Reka Mura' njen vpliv in pomen na okolK^ učencev OŠ lil Murska Sobota (i"^ tor je bil Jože Horvat) in učen'-' OŠ Gornja Radgona o kniiilj'-''^ elektromotorja s pomočjo računali' in izračun izkoristka. Pri tej nalog' kot mentor .sodeloval Branko ncc. Tretje mesto so dodelili nalO; ma "Kje končajo ormoški odpa'"; učencev OŠ Hardek iz On"^' mentorica je bila Brigita Brajk" Vič, in učencem OŠ Destrnik za' logo OŠ Destrnik "Voda — gn°J jame na Destrniku". Mentorja sta la Stanko Žuncc in Lilijana Pis"' i r 15. JIMJ 1995 OD TOD IN TAM — 7 POGOVOR S PSIHIATRINJO DR. MARTINO TOMORI O VLOGI OČETA ''Oce, potrebujem te!'' g očeta pri otrokovem J jevnem in telesnem razvoju zapostavljali tudi v znon- 'Lnih krogin, saj so se začeli to problematiko ukvarjati in I ^oziskovati šele v sedemde- l^ljfi letih. Vloge očeta v dru- f ■ jn njegovega vpliva na 'joinezne družinske člane ''Jroma na dogajanja v dru- •nski skupnosti se je v Slove- niji prva lotila prof. dr. Marti- Tomori. Poleg številnih "l^gkovnih člankov, razprav l„ Študij je očetov lik od nek- j^j (Jo danes opisalo v knjigi ^Ijj po očetu. pr. Martina Tomori: "V psi- sc pri svojem delu sreču- z ljudmi, ki preživljajo ra- jičiie življenjske stiske, in pri Jnogih stiskah ugotavljam, da .j5Q imeli možnosti niti za za- 0e niti za občutja sprejeto- j,j in varnosti s strani svojega (•eta. Pisanja knjige sem se lo- ,:]3 po precej letih izkušenj s Mhiatričnega področja, moj iioj ni vplival na to, da ne bi -.ludarjala, kako velik pomen .^aoče pri razvoju in življenju [-roka. Pri pisanju knjige sem pgrešala našo strokovno litera- ijro. S knjigo sem vsaj delno želela zapolniti vrzel na tem po- dročju." TEDNIK: Kakšen pa Je po vašem mnenju lik dobre- la očeta? Dr. Martina Tomori: "Zelo ežko bi z nekaj lastnostmi opi- sala dobrega očeta, ker je dober K lahko za enega otroka pov- iem drugačen kot za drugega. Oiroci imajo različne čustvene :oirebc, različen način odzivan- 'ji.komunikacije in so zato bolj wsW%ni z eno vrsto osebnosti. Mina razvojna obdobja zah- Mjo različne spodbude s stra- 'i očeta, s strani staršev. V «odnjcm otrokovem razvoju je 'icinio dober oče*tisti, ki zna fnsiuhniti, se zna vživeti, ki zna pokazati svoja čustva. V linigcm razvojnem obdobju pa nemogoče oče, ki zna posta- vili meje, zahtevati, biti dosle- Ifn in zna otroku pokazati, akšne omejitve ponuja stvar- ost. Dober oče stoji ob strani, o jc treba reševati otrokove 'foblcme, in zna ves čas dejav- no spremljati otrokov razvoj." PRAVO OČETOVSTVO LE OB PRAVEM MATERINSTVU TEDNIK: Zadnje leto veli- ko govorimo o porodniškem dopustu v različnih oblikah, tudi o takih, kjer bi dali možnost očetu. Ali katero ob- dobje v razvoju otroka bolj kliče po materi ali očetu? Dr. Martina Tomori: "Ko gledam na družinske odnose in družinsko dinamiko nasploh, se mi zdi, da vsa otrokova obdobja kličejo tako po materi kot po očetu. Ne bi mogla reči, da je vloga matere v katerem obdobju pomembnejša od očeta. Vpliv in pomen je različen in otrok to- liko lažje razvije svojo oseb- nost, če sta prisotna oba starša. Zaradi tega je tudi potrebno, da sta starša med seboj tudi kot človeka usklajena." TEDNIK: V praksi pa ma- tere velikokrat pretiravajo v zaščitniškem materinstvu in predolgo ter preveč priklepa- jo otroka nase. Kako bi pre- dlagali materi, da bi dala pri- ložnost in možnost za vzgojo tudi očetu? Dr. Martina Tomori: "Pri svojem delu se žal velikokrat srečujem s posledicami takega priklepanja in zaviranja osamo- svajanja otroka s strani matere. Pri nas je mati še vedno neka sveta vrednota in tudi žrtvovan- je matere ter njena popolna od- visnost od otrokove dobrobiti je nekaj, kar naša kultura še vedno prenaša med generacijami. Mnoge matere so dejansko pre- več zaščitniške do svojih otrok in mislijo, da jim s tem koristi- jo. Menijo, da je to za otrokov razvoj in njegovo varnost zelo dobro — v resnici pa je povsem drugače. Matere so mogoče o svoji vlogi premalo obveščene. O tem, da otrok potrebuje spod- bude za vnaprej, da se mora naučiti različnih spretnosti za samostojnost, da mora razvijati svojo socializacijo, se pravi sa- mostojno življenje v širšem okolju, gojiti mora svojo samo- zavest in mnogokrat ravno te la- snosti dosti lažje ter naravno goji v otroku prav oče s tem, ko se druži z otrokom pri različnih dejavnostih. Od tega, kakšna je mati do svojih otrok, je mnogo- krat odvisno tudi, kakšna jc kot žena in kakšen je mož do nje ter njun odnos. Tudi to je zelo važno, kako je mati zadovoljna, kako je ustvarjalna na drugih po- dročjih. Če doživlja svojo vred- nost na osnovi tega, da je otrok od nje popolnoma odvisen in da mora vse narediti zanj in namesto njega, otroku ne samo škodi in ovira njegov razvoj, ampak za- muja mnoge druge življenjske sposobnosti ter priložnosti, da bi bila srečna kot ustvarjalka, prija- teljica in v drugih vlogah, ki jih vzporedno še ima. V praksi na žalost opažam, da se ženske, ki na različnih po- dročjih svojega udejstvovanja niso zadovoljne ali pa so polne bojazni, bojijo neuspehov, ima- jo vrsto tesnob ali strahov, rade se zatekajo v preveč zaščitniško materinstvo in ravno te matere tako rekoč odganjajo svojega partnerja od njegove očetovske vloge. Vse to pa je slabo za otrokov razvoj." TEDNIK: Po rojstvu prve- ga otroka se velikokrat spre- meni odnos med zakoncema. Mnoge matere se popolnoma razdajajo in posvetijo otroku, oče pa začne tekmovati z otro- kom za ženino pozornost. Dr. Martina Tomori: "Najbrž je pri paru, ki se pred prihodom otro- ka dobro razume oziroma dobro ujema, nekaj narobe, če pride z rojstvom otroka do sprememb, do tekmovalnosti med njima. To tudi kaže, da partnerstvo ni zrelo. Do- bro se ujemata partnerja, ki znata tudi tretjega člana družine sprejeti medse in obdržati svojo partner- stvo ločeno od starševstva. Otrok namreč čuti, če je on tisti, ki rešu- je partnerske odnose, in zelo do- bro zaznava, kdaj ga starša upora- bljata za razreševanje svojih med- sebojnih bodisi napetosti ali od- prtih sporov. In ko otrok začne do- bivati takšno vlogo v reševanju problemov dveh odraslih ljudi, je njegovo osebno zorenje zelo ogroženo." OTROKOV RAZVOJ_ TEDNIK: v naših druži- nah mnogi otroci doživljajo očeta kot avtoriteto. Matere velikokrat grozijo z njim in potiskajo očeta v vlogo kazno- vaica in razsodnika ... Dr. Martina Tomori: "Ja, naj- prej bi rada poudarila dve različni vrsti avtoritete - oboje je namreč lahko oče. Ena vrsta je avtoriteta, ki ščiti, spodbuja, usmerja, vodi, nagrajuje, daje vrednostne potrdit- ve drugemu; to je pozitvna avtori- teta in jo vsak od nas potrebuje. Druga vrsta avtoritete pa je tista, ki kaznuje, omejuje, postavlja sa- mo zahteve in razvrednoti člove- ka. Taka avtoriteta je razdiralna. Večkrat opazimo, da starši, pa naj gre za mater ali za očeta, takrat, kadar jim manjka osebnostnih sposobnosti, da bi bili pozitivna avtoriteta in bi otroka znali spod- buditi in mu dati ustrezen poziti- ven vzgled, posežejo v to, da so druge vrste avtoritete — razdiral- na, uničujoča. To jc slabo zanje, še slabša popotnica pa je za otro- ka, ki je tudi kasneje v nasprotju z vsemi avtoritarnimi liki, z vsemi situacijami, kjer bi lahko bil po- nižan; zaradi slabih izkušenj se boji razvrednotenja. Pogosto se dogaja, da mati pre- pušča avtoriteto očetom. Če bi se matere znale postaviti zase, zago- varjati svoje mnenje, če bi znale vztrajati in obrazložiti stvari, ki so za otroka ludi manj prijetne, pa ven- dar koristne, ne bi potrebovale v ozadju še pomočnika pri vzpostavit- vi svoje avtoritete. V naši kulturi in simboliki pa otroci močneje doživ- ljajo avtoriteto očeta. Oče je .stva- ren, stoji na tleh, vzpodbuja otroka k temu, da se potrudi, ga zna preko dejavnosti in učenja različnih spo- sobno.sti tudi naučiti, da bo lahko sam reševal svoje probleme. Očetje ponavadi spodbujajo otrokovo bor- benost, uveljavitev, njegovo sociali- zacijo, matere pa večkrat skrbijo, da je otroku lepo. Pri tem se bojijo otroku kaj prepovedati, ga omejiti, zaustaviti pri čem, kar je zanj ško- dljivo. Očetu dajejo zelo nehvaležno vlogo: vlogo reševalca tudi tistih kontliktov, ki jih imajo one z otroki. Oba starša bi morala znati, priinerno otrokovi zrelosti, postavljati tudi svoje zahteve. Pri tem pa ne bi sme- la vzgojnih bremen prelagati eden na drugega." OČETOV VPLIV NA OBLIKOVANJE SPOLNE VLOGE TEDNIK: Kakšno vlogo pa ima oče pri identifikaciji z istim spolom? Dr.Martina Tomori: "Vloga očeta je v času adolescence, ko se spolna identiteta oblikuje in utrjuje, za fante in dekleta ra- zlična. Otrok se ponavadi v tem času identificira s staršem iste- ga spola in ta mora dobiti s stra- ni nasprotnega spola občutek sprejetosti, pohvale. Brez dvoma potrebuje sin očeta in hči mater - pa spet sin mater in hči očeta tudi zato, da se laže priučita svoji spolni vlogi, kajti spolne identitete ne določa le bio- loški spol, temveč tudi norme, pričakovanja in zahteve iz okolja. Recimo, da ima dekle zraven očeta, ki ji zna postaviti nekatere omejitve, tudi mater, ki je sama svoje ženskosti vesela. Z njo se lahko dekle istoveti in je lahko ob gradnji svoje osebnosti dobila po- zitivne potrditve. Za fanta pa je zelo poineinbno, da s strani očeta dobiva podobno kot dekle od ma- tere možnosti, da se z njim istove- ti, da ob njemu raste in razvije ti- ste sposobnosti, kijih naša kultura ocenjuje kot možatost. Hkrati pa inora dobivati potrditve tudi s strani matere, da je vesela te nje- gove možatosti. Ce so taki stiki pristni, če ne manjkajo v nobenein obdobju življenja, se sin ali hčer- ka po zaslugi svojih roditeljev do- bro počutita v svoji koži, v svoji spolni vlogi." MNOGO OTROK ZIVI BREZ OČETA_ TEDNIK: Mnogo otrok iz najrazličnejših razlogov odra- šča brez očeta. Koliko je po- membna njegova vsakodnev- na bližina? Dr. Martina Tomori: "Njego- va navzočnost in čas nista toli- ko pomembna kot sama vsebina odnosov. Res, vedno več je otrok, ki odraščajo brez očeta. Očetovski liki so lahko zelo ra- zlični in vse to lahko dobiva otrok tudi od drugih ljudi, ki ni- so v biološki vlogi njegovega očeta, vendar mora mati te možnosti dopuščati. Sinu mora dopuščati, da se istoveti s pozi- tivnimi moškimi liki. Na žalost pa opazimo, da mnoge ženske. ki ne živijo v partnerstvu, otro- ka, predvsem sina ne spodbuja- jo v vlogi možatosti. Očetov lik želijo prikazati kot nekaj nega- tivnega in na tak način želijo vzdrževati otrokovo neboglje- nost in odvisnost od sebe. Lju- bosumno zaustavljajo vse mož- nosti, da bi se otrok zgledoval po nekih svetlih možatih likih. Zaradi pomanjkljivega partner- stva se otrok ne more naučiti pravilne komunikacije med dve- ma odraslima človekoma, nima vzora, kako si lahko velikokrat dva odrasla olajšata življenje, si pomagata premagovati in ra- zrešujeta stresne situacije. To pomanjkljivost velikokrat do- življa otrok, ki odrašča brez očeta. Mnogi otroci rastejo ob pozitivni predstavi očeta, tudi če ta ni živel z družino, ker jim mati očeta nikoli ni prikazovala v slabi luči. Seveda pa je bil v tem primeru izpolnjen še en po- goj: da sta oče in otrok ohranila stike, s tem pa vse že prej našte- te možnosti za pristno sodelo- vanje, identifikacijo, spodbude in opore." TEDNIK: Kako naj oče po- kaže čustva do otroka? Dr. Martina Tomori: "Naša kultura ima še vedno zelo veli- ko pravil, kako se sme ali ne sme izražati čustva. Včasih je zelo toga in slika očeta kot ti- stega, ki je vedno močan in strog, mati pa-ima možnost in pravico, da pokaže svojo krh- kost ter ranljivost. Najbolj prav in pošteno je, da oče pokaže otroku svoja čustva tako, kot jih čuti, čim bolj spontano. Tako mu pokaže tudi, kakšen človek je. Tudi otrok bo sprejemal oče- ta bistveno lažje in na zdrav na- čin, če bo čutil njegovo sponta- nost ter sproščenost. Otroci zelo točno zaznavajo, kdaj igramo. Lik očeta, ki je zelo trden in ni- koli ranjen, naredi slabo uslugo otroku, saj si predstavlja, da bi tudi on moral biti tak. Srečanje z lastno prizadetostjo, bolečino ga bistveno bolj prizadene, kot bi ga sicer." TEDNIK: Ste mati treh otrok. Kako dajete vi prilož- nost očetu pri njegovi vzgoji? Dr. Martina Tomori: "Oče mojih otrok si to priložnost vza- me sam. Pri vzgoji ima z otroki čisto svoj odnos, moja vloga pri tem pa je, da ga ne oviram. Ma- terinstva ne doživljam namreč kot nekaj vseobsegajočega, kot nekaj, kar bi pri medsebojnih odnosih imelo primarno pravico in pomen. Sem član družine, kot so to vsi drugi štirje. Tako je lahko vsak po svoje zelo av- tonomen in v zelo pomembni bližini z vsemi drugimi člani. Vsak je lahko svoja osebnost. Srečna sem in uspešna." Marija Slodnjak Otrok svojega očeta zelo močno doživlja — kakovost nju- nega odnosa mu govori o njegovi lastni vrednosti. Očeto- va odločna beseda mu pomiri dvome, njegovo zagotovilo prežene bojazni in njegova spodbuda nadeva krila njego- vi ustvarjalnosti. Ob trdnem očetu so otrokovi koraki v neznan in zanj morda nevaren svet bolj zanesljivi. Glede tega, kako vključiti očeta in mu dati enako priložnost pri vzgoji, so v evropskih državah zelo različni pristopi. Pred petdesetimi leti ^ad Titovim ravnanjem je bil ra- ^aran tudi feldmaršal Akexander, 5. maja v osebnem sporočilu •''"ichillu zapisal: "Če je Tito razu- ■"^l obvestila, ki jih dobiva, potem J'i'>lini. da se ne vede priinerno. ^^jjc vojaško v mnogo inočnejšem "''ožajii, kot pa je predvideval, ko v Beogradu, ter skuša to z ^'''čkom izkoristiti. Tedaj je upal, ^ ^ stopil v Trst. ko ga boin jaz '"učno zapustil. Zdaj se skuša tam "^^'aniii in ini samo dovoliti pravico Porabnika." J^ako ravnajo jugoslovanske "lasti v Trstu, jc 6. inaja feld- ^.jT^al Alexandcr zapisal v poro- ij"- "Vse ugledne Italijane v Tr- le glede na usmeritev, razen "^slovanskih simpatizcrjev za- ^vi. Jugoslovani so prevzeli po- ^ " nadzor nad življenjcin mesta. so bile danes prisiljene iz- j^"' vse vrednostne papirje. Vsa L^^iia sila v starosti od 18 do 60 U*^bila mobilizirana, Italijani za V|^'^'l'io delo, simpatizerji pa za k^''^^ službo. V velikem obsegu (jj ■'ckvirirajo pšenico in druge rj/"ie, ki jih potrebuje vojska, zahodno od reke Soče."' bj^'*^'"očila s tako in podobno vse- |)Q|y'^o si zavezniški diplomati, r^j'"'^' in vojaški poveljniki sko- \ !^*^^no izmenjavali ves mesec (tiij ^45, ko je prišlo do kompro- ^Sa sporazuma. Trst je bilo treba zapustiti. Julijska krajina pa je bila razdeljena na cono A, kjer je bila zavezniška vojaška uprava, in cono B pod jugoslovansko vo- jaško upravo. pRipi^r~~~~" NA PREVZEM OBLASTI Za boljše razumevanje takrat- nih razmer naj najprej navedem, da je bil na Kočevskem zboru iz- voljen Slovenski narodnoosvobo- dilni odbor (SNOO), ta pa se je na črnomaljskem zasedanju februarja 1944 preiinenoval v SNOS. Takrat seje proglasil za najvišji predstav- niški organ in imenoval Nacional- ni komite osvoboditve Slovenije (NKOS), ki je prevzel funkcijo vlade. SNOS je izdal več poinem- bnih dokuinenlov, ined drugiin odloka o razvoju ljudske oblasti in o pravicah in dolžnostih naroda. V skladu s tem je tudi Okrožni odbor OF Maribor v prvih mese- cih leta 1945 pošiljal okrajnim od- borom OF vrsto raznih okrožnic in navodil, kako se spoprijeti s težavaini ob prevzemu oblasti, ka- ko to oblast konkretno organizira- ti. Zadnja okrožnica z dne 7. maja 1945, napisana na položaju (ver- jetno nekje na Pohorju), je naslo- vljena vseiTi okrajnim in krajev- nim odborom OF. V njej so raz- členjena navodila, kakšne so nalo- ge vojnih referentov, kako prevze- ti in voditi vse finance, kako orga- nizirati prehrano, kmetijstvo, vete- rino in gozdarstvo, obrt in indu- strijo, proinet in trgovino, zdrav- stvo in socialno skrbstvo ter pro- sveto in seveda najvažnejše — agitacijo in propagando. Tuje bilo posebej poudarjeno, da se je treba "do skrajnosti pripraviti na spre- jem osvoboditeljev, ki inora biti tako slavnosten in veličasten, da ne bodo o tem govorili samo naši otroci, temveč tudi rodovi!" Ta okrožnica je bila napisana z zamudo, saj je prišla do naslovni- kov — vsaj na ptujskem in orino- škem območju je bilo tako - šele nekaj dni po osvoboditvi. Tudi s prevzemom oblasti ni šlo tako pre- prosto, kot so si zainišljali sesta- vljalci tiste okrožnice. Predvsem niso nikjer oinenjali, da bo prve tedne prevzela dejansko oblast vo- jaška komanda, ki je praktično odločala o vsem, odbori OF pa so bili le poslušni izvajalci in pre- našale! navzdol v vsako vas. Kdaj je v Ptuju prevzela oblast komanda mesta, komandant je bil Miha Luzner, iz ohranjenih doku- mentov ni prav razvidno. Ohranje- na je le "odredba štev. I" z dne 13. maja 1945, s katero je uvedena policijska ura in dane naloge na posameznih področjih. Med dru- gim je bilo zapisano: — Industrija in obrt naj delata brez prekinitve. Produkcija se mo- ra obdržati na maksimalni višini. — Trgovine, male in velike, se zapro za tri dni. — Denarni zavodi vseh vrst se za zunanji promet zapro. — Vsi navedeni morajo v treh dneh napraviti inventuro in jo pošljejo na okrajni odbor OF Ptuj. — Vsaka zloraba se bo naj- strožje kaznovala, v težjih priine- rih tudi s smrtjo. — Do nadaljnjega jc zabranje- no vsako gibanje ljudi iz kraja v kraj brez propustnice. Nadaljnje odredbe so se na- našale na inobilizacijo delovne si- le, vojaških obveznikov, strokov- njakov za razna področja (mineiji, tesarji itd.). Vsa zasebna motorna vozila so zasegli takoj, z odredbo pa so zahtevali, da se komandi mesta predajo vsi radioaparati in druga sredstva za zveze, pisalni stroji in roto tehnika (oprema za tisk in razmnoževanje). Avtomo- bile, pisalne stroje in tudi radioa- parate je potem komanda inesta dajala v uporabo posameznim or- ganom in odsekom okrajnega od- bora OF. USTANAVLJANJE KRAJEVNIH ODBOROV Of v mnogih vaseh na našem ob- močju so krajevni odbori OF delo- vali že v ilegali, vendar jih je se- daj bilo treba kadrovsko dopolniti. V marsikaterem krajevnem sre- dišču pa takega odbora še ni bilo. bili so le posamezni zaupniki OF. Vsi ti zaupniki so bili povabljeni na izredno sejo okrajnega odbora OF Ptuj, ki je bila 10. maja 1945 v Ptuju. Predsedoval ji je Franc Belšak-Simon, dejansko pa je seji dajal vsebino Franček Majcen, član okrožnega odbora OF Mari- bor. Na tej seji so izvolili 21-član- ski okrajni odbor OF. Vsak od iz- voljenih članov je prevzel določen resor ali področje dela. Po teh re- soijih je potem vojaška komanda izvajala svojo oblast. Trenutno najpomembnejša na- loga članov okrajnega odbora in zaupnikov-aktivistov je bila, da v enem samem dnevu ustanovijo krajevne odbore OF. Po že prej iz- delanem načrtu naj bi bilo v ptuj- skem okraju (brez takratnega okraja Ormož) 121 krajevnih in mestni odbor OF. V ustnih navo- dilih je bilo povedano, da morajo biti v krajevnih OF odborih predv- sem taki moški, ki niso vojni ob- vezniki, ustrezno število žensk in mladih. Njihova socialna sestava mora ustrezati socialni sestavi prebivalstva, so učeno razlagali vodilni. Pri tem so še posebej opo- zarjali, da ne smejo dovoliti, da bi se "v naše vrste vrinili špekulanti in avanturistični elementi". Za preproste vaške aktiviste je bilo marsikaj novega. Le malo jih je razumelo, kaj je to "ustrezni so- cialni sestav", kdo so "avanturi- stični elementi" in podobno. A vseeno so se disciplinirano napoti- li v kraje, za katere so jih določili, in poskušali uresničiti naloge. Ho- dili so peš, s kolesi, le nekateri šefi resorjev so dobili v uporabo motorna kolesa. Kljub težkim razmeram - nezau- panje ljudi, premalo poznavanje teh ljudi, pičle prometne povezave - je večini aktivistov uspelo zadovolji- vo opraviti naročeno, če že ne v enem, pa vsaj v dveh dnevih. V soboto, 12. maja, so bile po vseh vaseh seje krajevnih odborov OF, kjer so se odborni- ki pogovorili, katero od delov- nih področij bo kdo pokrival, kakšne naloge morajo opraviti v naslednjih dneh. Največ skrbi jim je dala odredba o mobiliza- ciji vseh fantov in mož od 17. do 35. leta, ki jo je treba izpel- jati že naslednji dan - v nedeljo, 13. maja. "Najti morate vsakega skrivača, če ne milo, pa s silo!" so aktivisti ponavljali besede in grožnje, ki jih je izrekel na okrajni seji komandant Miha Luznar. Vseh skrivačev, tako ti- stih, ki so pobegnili iz nemške vojske in so se skrivali v do- mačem okolju, kot onih, ki so se izmikali mobilizaciji partiza- nov ali so pozneje pobegnili iz partizanskih enot, jim sicer ni uspelo odkriti, a vseeno je mo- bilizacija dobro uspela. 8 _ OD TOD IN lAM 15. JIMJ 1995 — TEDN|W SENČAK / PRVE TURISTIČNE SOBE Gomila poslej še privlačnejša Turistična kmetija Slačck v Senčaku 9 v neposredni bližini turističnega doma in stolpa na Gomili jc od prve junijske ne- delje bogatejša za štiri dvopo- steljne sobe s straniščem in tu- šem ter eno brez tuša in s skup- no kopalnico. Vse sobe imajo Slačkova v eni od sob. izhod na balkon in v skupni družabni prostor z mizo in stoli, kjer bodo gostje z veseljem po- sedeli in sc pogovorili. Leta 1992 so Slačkovi začeli z vinotočcm in veliko željo, da čim prej uredijo turistične sobe. V treh letih jim je to uspelo, za ureditev sob so dobili tudi kre- dit prek pospeševalne službe pod zelo ugodnimi pogoji. Slač- kova sta z dosedanjim delom in obiskom costov zadovoljna. Matija se je po 22-lctih dela v gradbeni stroki že kar navadil delati z gosti, Elizabeta pa je bi- la vedno kmečka gospodinja, ki zna speči odličen mešani pše- nični kruh, pecivo, gibanice, pripraviti meso iz tunkc. O kva- liteti njenih izdelkov priča več priznanj z razstav Dobrote slo- venskih kmetij. Vse te dobrote lahko gostje ob obisku njihove turistične kmetije tudi okusijo. Vse, kar ponudijo gostom, zra- ste na njihovi kmetiji. Po novem bo turistična kme- tija Slačkovih za goste odprta vsak dan, do sedaj pa je bila le ob koncu tedna. Ugodna lega in bližina zanimivih krajev bosta ob novi pridobitvi prišli še bolj do izraza. MG Turistična kmetija Slaček. Foto: Kosi SLOVENSKA BISTRICA Sklepni koncert pevslkih zborov v petek, 9. junija, je bil na notranjem dvorišču bistriškega gradu sklepni koncert pevskih zborov, ki po večini delujejo v kulturnoumetniških društvih slovcnskobistriškc občine. Lepo in v gledališče skrbno preureje- no grajsko dvorišče tega dne ni bilo le prizorišče ene od že mnogih pevskih revij, marveč tudi zbirališče množice pevcev in poslušalcev — ljubiteljev slovenske zborovske glasbe. Sklepnega koncerta, vedno jc ob koncu vadbene in redne kon- certne sezone, se ponavadi ude- ležijo vse ljubiteljsko delujoče pevske skupine v občini: večje ali manjše po številu pevcev, iz dolinskih ali hribovskih prede- lov, najmlajše in najstarejše po letih delovanja in tiste, ki se že postavljajo z vidnejšimi rezulta- ti svojega dela (z višjo kakovo- stno ravnijo izvedbe in podaja- nja). In tako je bilo tudi tokrat, ko sc je na improviziranem odru zvrstilo kar petnajst, za občino Slovenska Bistrica kar presenetljivo število vokalnih skupin: ženski nonet Vivere iz Slov. Bistrice, oktet Studenice iz Studenic, mešani zbor s Pra- gerskega. moški zbor z Velike- ga Tinja, moški zbor Obrtnik iz Slov. Bistrice, moški zbor z Zg. Ložnic_e,__rnešani .zbp^ D''yšLva upokojencev iz Slovenske Bi- strice, moški nonet z Velikega Tinja, mešani zbor iz Oplotnice (petdcsetčlanski in med vsemi najštevilčnejši!), moški zbor z Laporja, ženski pevski zbor Slovenske Bistrica (v kratkem ga bomo predstavili v eni od oddaj Radia Ptuj), mešani zbor s Črešnjevca, moški zbor Društva upokojencev Slovenske Bistrica, študentski mešani zbor iz Slovenske Bistrice in moški oktet Planika iz Slovenske Bi- strice. Njihovo petje in vse kar k te- mu sodi, je ocenjeval umetniški vodja Mariborskega okteta prof. Mitja Rajchenberg. Potem ko bo opravil temeljito analizo vsakega od njih, bo vodstvo ZKO Slov. Bistrica, ta je prire- ditelj vsakoletnih pevskih revij, sklicalo posvet zborovodij, kjer bo profesor posredoval svoja zapažanja in svetoval, kako uspešno nadaljevati. Osem zbo- rov, dobro polovico, ki so se uspeli dvigniti nad splošno ra- ven, bo Radio Ptuj s posnetki predstavil svojim poslušalcem v posebnih oddajah. Prireditev je lepo, smiselno ter s kratkim, str- njenim opisom življenjske poti vsake nastopajoče vokalne sku- pine povezovala Jana Jeglič. . . ............iC ORMOŽ / 16. KRAJEVNI PRAZNIK IN DRUGI FESTIVAL GODB Junijske slovesnosti v ormoški krajevni skupnosti se že pripravljajo na praznovanje šestnajstega krajevnega praznika v počastitev dogodkov v ju- nijski vojni pred štirimi leti ter drugi festival godb v zabavnem programu. Prireditve so pričeli že mi- nulo nedeljo, ko je pri gasil- skem domu Ključarovci pote- kala gasilska vaja centra Or- mož, sočasno pa je bil pri omenjenem društvu prevzem nove gasilne brizgalne. Ta ko- nec tega tedna, 16. junija, bo v ormoškem domu društev po- kalno tekmovanje v športnem streljanju z zračno puško, 17. junija pa bodo za pokal kra- jevne skupnosti pri ormoškem ribniku tekmovali ribiči. Osrednja prireditev bo v so- boto, 24. junija, v športnem parku Mestna graha, kjer bo drugi festival godb v zabav- nem programu za pokal Or- moža. V domu društev bo so- časno potekalo odprto prven- stvo Ormoža v amaterski ra- diogoniometriji z mednarodno udeležbo. Program bodo na- daljevali na dan praznik dr- žavnosti 25. junija z Ivanjsko nedeljo na Humu. Kot nam je povedal tajnik ormoške krajevne skupnosti Franci Trstenjak, bo prire- ditveni prostor v Mestni grabi pokrit s festivalskim šotorom, kjer bo ves čas stalna gostin- sko-turistična ponudba, raz- stava in prodaja čebelarskih izdelkov domačih čebelarjev, pokušnja vin in prodaja gla- sbenih instrumentov. Slavko Petek, ravnatelj or- moške glasbene šole in po- budnik srečanja pihalnih orke- strov Slovenije, je povedal, da je udeležbo na letošnjem srečanju najavilo 13 pihalnih godb: ena v kategoriji do 20, sedem od 20 do 40 in pet v kategoriji nad 40 članov. Na- stopili bodo godba na pihala Bakovci, pihalni orkester Lju- tomer, Talum Kidričevo, god- ba gasilskega društva Spodnja Polskava, pihalni orkestri Im- pol Slovenska Bistrica, Emo Celje, Alpina Žiri, Vogrsko, Ormož, Ptuj in Slovenj Gra- dec, Papirniški pihalni orke- ster Vevče in pihalni orkester radeških papirničarjev - z nji- mi pridejo tudi mažorete. Po končanem tekmovalnem delu bo ob 15. uri parada. Na stadionu bodo godbeniki zaigra- li tri skupne koračnice, nato pa bodo podelili pokale in priznan- ja. Mogoče še zanimivost: diri- gent in skladatelj Vinko ŠtrucI, domačin iz ormoških krajev, je v počastitev srečanja godbeni- kov napisal koračnico z naslo- vom E viva Holermus. Ocenjevalno komisijo sesta- vljajo Ervin Hartman iz Mari- bora, predsednik, ter člana, uni- verzitetni prof. Jože Gregorc iz Ptuja ter prof. Marjan Sajevec iz Ljubljane. Dogodke izpred štirih let ter dan državnosti bodo v ormoški občini počastili še z odprtjem razstave fotografij iz junijsko- julijske vojne ter osrednjo ob- činsko proslavo v počastitev omenjenih dogodkov, ki bo v petek, 23. junija. Vida Topolovec ORMOŽ Front ročk festival — No border jam v klubu Unterhund (v kleti ormoškega gradu, k er ima svoj sedež ormoški Kulturni alternativni center), bo jutri popoldan in pozno v noč front ročk festival NO BORDER JAM z mednarodno udeležbo. Prvi del festivala, ki se prične ob 16. uri, bo na grajskem dvorišču, drugi del pa po 24. uri v Unterhundu. Nastopili bo- do mariborski bend V okovih, Grosupeljčani Dicky B. Hardy, ormoški bend Pridigarji, dunajski The Way, Jesus Undcr- ground Band iz Banske Bistryce, z Dunaja pride tudi Those Who Survived the Plague, iz Koprivnice Ovcrflovv in iz Rot- terdama Anarcrust. Po polnoči se bodo v Unterhundu predstavili še Wasser- dicht iz Ormoža, Delaware iz Sladkega Vrha, Scufy Dogs iz Nove Gorice ter Directed Crew iz Varaždina. Med koncertom bodo vizualne efekte pripravili bruhalci ognja, v klubu Unterhund bo modna revija avtorice Vanje Mcško, pa tudi razstava ročk fotografij novinarja Bojana To- mažiča. V soboto bo nastopajoče sprejel župan občine Ormož Vili Trofenik. VT VELIKA NEDEUA Svečanosti ob stoletnici gasilsi(ega društva Gasilsko društvo Velika Nedelja je bilo ustanovljeno 1895. leta in je opremljeno in usposobljeno za opra- vljanje javne gasilske službe na območju občine Ormož. Prireditve ob stotem jubileju so pričeli že lansko leto s prvo vclikonedeljsko nočjo, nadaljevali z dograditvijo pri- zidka h gasilskemu domu ter stotim občnim zborom. Osred- nja prireditev, ki bo trajala dva dni, pa bo v soboto, 17., in nedeljo, 19. junija. V soboto bo druga vclikonedcljska noč z nastopom balo- narjev Acrokluba Ptuj, modno revijo, ob polnoči pa bo ve- lik ognjemet. Gostja večera bo pevka Heidi. Svečani del stoletnice bo pričela v nedeljo, 18. junija, popoldane godba na pihala, nato bo sprejem gostov, pokroviteljev, sponzor- jev, častnega odbora, gasilskih enot, gasilcev ter občanov. Ob 15. uri bo v dvorani gasilskega doma Velika Nedelja pričetek svečane društvene seje, nato bo zbor za paradni mi- mohod ter proslava z govori, kulturnim programom, pode- litvijo priznanj, odlikovanj, diplom in plaket. Opravili bodo tudi svečano odprtje in blagoslov novozgrajenega prizidka gasilskemu domu. VT GOMILA / TURISTIČNI DOM JE POD STREHO Prireditev ob dnevu državriosi Prizadevni turistični delavci Gomile so izpolnili obljubo: 13. maja so pokrili turistični dom. Tega dne so na streho postavili smreko in se malo poveselili. Le- tos večjih gradbenih del več ne načrtujejo, le še čiščenje. Vsak tolar, ki jim ga uspe pridobiti, vlagajo v nabavo materiala, dela- jo pa vsi prostovoljno. Ob tretji obletnici postavitve novega stolpa na Gomili in v počastitev dneva državnosti bo- do 25. junija ob 16. uri ob stol- pu organizirali prireditev, kate- re izkupiček bodo prav tako i,. menili za ureditev turistične! doma. Slavnostni govornik [ župan občine Juršinci Kaučič, v kulturnem progra^ pa bodo nastopili učenci q Juršinci in folklorna skupin^i Markovccv. Za zabavo in p|j bo igral ansambel Vagabundij Savinjske doline, ki se je oj, skovalcem Gomile žc lani prj jubil. V Sloveniji jc manj ker v glavnem nastopa v tujini v Nemčiji in Švici. Pripravljaj tudi bogat srcčelov. /V| Turistični dom na Gomili pod streho. Foto: Kosi VURBERK Pred četrtim festivalom Prihodnjo soboto, 17. juni- ja, bo Vurberk ves v zname- nju vedrih in poskočnih do- mačih viž. Tamkajšnje turi- stično društvo, Radio Mari- bor, tednik Kaj in Geržina Vi- deoton družno pripravljajo že 4. festival narodnozabavne glasbe. Ta je, kot vemo, že od ustanovitve namenjen na- stopu zgolj tistih ansamblov, ki goje večglasno petje ob spremljavi tria (najmanj!) z diatonično harmoniko. Na letošnjega se je priglasilo kar dvanajst takih, ki jih zlasti ljubitelji tovrstne glasbe še ka- ko dobro poznajo: Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta, ans. Dan in noč iz Velenja, Fantje izpod Rogle iz Zreč, Bi- striški odmev iz Slovenske Bi- strice, Fantje izpod Vurberka, ans. Simona Legnarja iz Velen- ja, ans. Cvet iz Radeč, ans. Petra Finka iz Dolenjskih To- plic, Vigred iz Laškega, Moni- ka, Alenka in ans. Marjana Hercega prihajajo iz Maribora, Podkrajski fantje iz Velenja in Završki fantje s triom Orfej iz Lenarta. Vsak od njih se bo občinstvu, ki bo prav gotovo, o tem smo prepričani, tudi tokr napolnilo avditorij vurberškei grajskega dvorišča, predsta s po dvema novima melodij ma, katerih avtorji so znani že prekaljeni vižarji, kot re( mo: Franci Pupis, Brane Kla žar, Primož Kosec, Peter Fir Matej Kovačič, Primož U (psevdonim!) itd. Viže, izvedbo in vse, kJ temu sodi, bosta po pos| nih kriterijih ocenjevali i komisiji. Prvo, strokovno,sf stavljajo Tomaž Tozon, Dr; gica Kovačič, Boris Roška Boris Kovačič in Slavko A senik ml., drugo pa (do sed priglašenih) sedemnaj urednikov slovenskih lok; nih radijskih postaj. Stroko na komisija bo podelila p nagrad, "lokalci" pa eno. K pa je denarnih nagrad tokr kar devet, bo tri, kot vedn podelilo tudi občinstvo. Vi berški festival, ki se v si venskem prostoru čeda bolj uveljavlja, bosta tudi t krat vodila Ida Baš in d mačin Janez Toplak. Šegulovo gostilno obnavljajo Znano Šegulovo gostilno na Polenšaku že nekaj časa obna- vljajo. Kraj, ki se je v Slove- niji in tudi zunaj dne uveljavil s tradicionalno žetveno prire- ditvijo ter razstavo kruha in po- gač, želi gostom ponuditi več. Slovenske gorice so že od nekdaj privlačile goste, ki bi želeli v teh lepih krajih osti dlje. Žal pa podobno kot drugih večjih krajih tudi tem območju močno prinia jkuje turističnih postelj. Ka pa, da .so za.sebniki vzeli P budo v svoje roke. Tako 1^ Šegulovi, ki bodo uredili n kaj turističnih sob. jI Foto: Kosi f0DMIii 15. JI NU 1995 OD TOD IN TAM — i VIDEM PRI PTUJU / OSNOVNOŠOLCI IN PROJEKT KORAK K SONČKU predstavila se je Čopkova druščina Kar štiri mesece seje Čopko- ^,3 druščina, v kateri so bili po- učencev drugega in tretjega ^,,/rcda tudi starši in specialna pedagoginja Tanja Nikolovski, l^^ečcvala ter družila z otroki in (,draslimi ljudmi, ki jim jc uso- namenila drugačen način .j'yljcnja. Ob tej priložnosti so v i„jiuilem tednu pripravili pred- jiavitcv projekta Korak k ]0Čku, ki je nastal na osnovi slikanice Svetlane Makarovič l„ Marjana Mančka Veve- riček posebne sorte. Zveza društev za cercbralno paralizo Slovenije namreč v ok- ^evehček Copko in Copkova druščina s prijatelji iz Dornave. viru svojega programa celovito skrbi za osebe s cercbralno pa- ralizo ter namenja posebno me- sto iskanju in ustvarjanju mož- nosti, da bi drugačni otroci sku- paj s svojimi vrstniki živeli, ko- likor se le da normalno življen- je, In prav to je bilo osnovno n0&\o videmskib učencev, ki so iii vso zavzetostjo lotili pro- ^pecialna pedagoginja Tanja Ni- kolovski. Foto: Dušan Sterle Kkine naloge. Sicer pa jc v ta projekt v Sloveniji vključenih okrog sto šol; v našem okolju poleg videmskib osnovnošolcev dodeljujejo še učenci in učenke " OŠ Markovci in OŠ Juršin- V Markovcih so svoje pro- jt^ktno delo že predstavili, v ^^■■i^incih pa bodo to opravili v '(^m tednu. V dobrih štirih mesecih so vi- ''^niski osnovnošolci poiskali "ilormacijc o otrocih s celcbral- "0 paralizo v svojem okolju, šte- vilna srečanja z vrstniki in stro- kovnjaki so jim potešila otroško radovednost in mnoga pričako- vanja. Z veveričkom Čopkom, ki so ga skupaj s starši in men- torji izdelali v Čopkovi delavni- ci, so potovali od zdravnikov, fizoterapevtov, specialnih peda- gogov do otrok s cercbralno pa- ralizo in njihovih staršev. Kot je povedala specialna pe- dagoginja in mentorica Čopko- ve druščine Tanja Nikolovski, je bil osnovni namen naloge sprejemanje in priznavanje pri- zadetosti oz. invalidnosti kot normalnega družbenega pojava ter vključevanje oseb z motnja- mi v razvoju v proces vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja in bivanja. "Naša naloga je bila, da znamo pri- sluhniti in ob tem drugačnim otrokom pomagati, seveda koli- kor je pač v naših močeh. Mi smo jim bili pripravljeni podati roke in jim pomagati čez ovire. Skupaj smo spoznali, da so otroci s posledicami poškodb možganskih celic prav tako pri- jetni, veseli, radoživi in razigra- ni, le da je zaradi drugačnosti njihov način življenja nekoliko drugačen. Prepričani smo, da nam je v Čopkovi druščini us- pelo, saj smo dobili veliko no- vih prijateljev in skupaj z otroki smo se lotili prav velike nalo- ge," je ob predstavitvi projekta povedala Tanja Nikolovski. Vse od fcbrurja, ko so osnu- tek projekta predstavili staršem in učencem, so Čopki potovali od Ptuja, Maribora, Dornave tja do Božičev' nad Ankaranom; obiskali so center Sončna pot v Mariboru ter si ogledali nastop lutkovne skupine Sonček. Vsa prijetna doživetja je Čopkova druščina strnila v sliki in besedi v Čopkovem glasilu. Projekt Korak k sončku pa bi najver- jetneje bil pust brez staršev, ki so bili učencem in mentorici Tanji v veliko pomoč, pomagali so jim tudi nakateri mentorji na šoli ter sponzorji. Vsem se je Čopkova druščina zahvalila na zaključni prireditvi minuli četr- tek, skupaj z nastopajočimi iz Zavoda dr. Marjana Borštnarja pa so obljubili, da bo podobnih druženj v prihodnje še več, kajti Čopki bodo ostali skupaj tudi v prihodnjem šolskem letu. Tatjana Mohorko v mladinskem oddelku knjižnice ivana potrča w Čarobni vrt šolsko leto se bo kmalu izteklo, večina učencev, dijakov, ^ludcntov pa prav te dni poti najbolj krvavi pot. Zato je ravno pravšnji čas, da vas povabimo v Čarobni vrt, ki vam bo danes, '5. junija, ob 17. uri v mladinskem oddelku Knjižnice Ivana •^oirča pričaral svet naravnega učenja. Zvočna kaseta Sončna hiša avtorice Sonje Šižgorič je posne- po načelih naravnega učenja: istočasno usklajuje telesno, ra- ^^rrisko in čustveno raven poslušalca. Namenjena je predvsem, '^'•'okom, dobrodošla pa bo tudi odraslim, saj omogoča boljše P^*^'utje in sprostitev, pomaga v trenutkih, ko smo utrujeni, bol-j ali slabe volje. , Čarobni vrt bodo predstavili avtorji iz Centra za izo- ■"aževanje in svetovanje Lumina. Liljana Klemenčič MARIBOR Sedma Marjanjlna svecica Mariborska dvorana Ta- bor je bila v v četrtek, 8. junija, polna kot že dolgo ne. Kako tudi ne, saj inna priljubljena oddaja domače zabavne Marjanca veliko oboževalcev v domovini in onstran naših meja. Tega je še najbolj vesel idejni in duhovni oče Marjance, po- pularni radijski in IV vodi- telj Vinko Simek, ki je na sedmo Marjančino priredi- tev povabil več kot 100 glasbenikov iz Slovenije, Avstrije in celo iz Nemčije. Poleg uvodnih godbeni- kov iz Fibra so dlani ljubi- teljev domačih viž ogreli Slovenski muzikantje, duo Moly&Moly iz Avstrije, Ro- bi Horvat in njegova violi- na, Simona Weiss, Andy in Berndt iz Nemčije, čudečni 12-letni trobentar Marcus iz Avstrije, s kolesom se je iz sosednje Hrvaške pripel- jal Dudek, nastopil je Zdravko Dobrič, svetovno znani trobentar Dunajskih filharmonikov Tonni Maier, zlati glas Slovenije Alfi Ni- piš. Primorski fantje, skupi- na Murctauer muzikanten, ki je takoj zatem odpotova- la na turnejo po Avstraliji, Dtujski Prerod, Brendy s ta- Duraškim orkestrom iz Cir- kovc, Henček in njegovi muzikantje. Alpski kvintet ponovno z Otom Pestner- jem, Slavko Avsenik mlajši, Tereza Kesovija, plesalci plesne šole iz Maribora, mažoretke in številni drugi. Prireditev je v neposred- no prenašal radio Maribor, v celoti pa jo je posnela tu- di Televizija Slovenije in jo bo v dveh delih poxsredo- vala svojim gledalcem. -OM Sklepna slika sedme Marjance. Foto: M. Ozmec RADENCI / ZAKUUCEK MEDNARODNE SLIKARSKE KOLONIJE Vinogradi obeh bregov Mure v hotelu Radin v Radencih so prejšnji petek končali medna- rodno slikarsko kolonijo Vinogradi obeh bregov Mure, ki je na pobudo Pomurskega sejma iz Gornje Radgone potekala en te- den. Slikarji - po pet avstrijskih in slovenskih - so ustvarjali svoja dela na temo, ki je povezana s pridelovanjem žlahtne ka- pljice. Srečanje je potekalo na obeh bregovih Mure, saj so sli- karji slikali pet dni na avstrijskem in pet na slovenskem bregu Mure. Nastala dela bodo predstavljena na več razstavah; osrednja razstava bo v času 33. mednarodnega kmetijsko-živil- skega sejma v Gornji Radgoni od 26. avgusta do 3. septembra. Ob koncu se je v imenu sli- karjev zahvalil Adolf Pen in med drugim dejal, da so v kolo- niji znova dokazali, da likovna umetnost ne pozna jezikovnih barier. Še posebej je pohvalil, da je ideja za likovno kolonijo vzniknila izven umetniških kro- gov, saj je plod dobrega mcdso- sedskega sodelovanja avstrij- skega okraja Radkersburg in Pomurskegam sejma iz Gornje Radgone, ki je bil tudi glavni sponzor tega delovnega srečan- ja likovnikov. Umetniki Alois Brcsnik, Ana Cajnko, VVillibald Kari, Suzana Kiraly-Moss, Christa Nickl- Wlodkowski, Adolf Pen, Lud- vig Reinprccht, Vlado Sagadin, Franz Tropper in Tatjana Ver- binc so v različnih tehnikah in likovnih smereh doživljali okol- je in ga prenašali na slikarsko platno. Ustvarili so lepo zbirko del, ki jih bodo razstavili tudi v Avstriji. MS Utrinek iz likovne liolonije: Adolf Pen je tudi tokrat obdelal izbrani mo- tiv v svojem prepoznavnem likovnem stilu. Foto MS Kdo ho boljši? Vrsla družabnih iger naj bi odločila, ali so boljši enajstlet- niki četrtega razreda iz Ljudske- ga vrta ali njihovi starši. Ves popoldan so ob pomoči razred- ničarke Jožice Težak in šolske športne pedagoginje Silve Far- tek tekmovali na igrišču za šolo, vmes pa kurili pod kotlom s ciganskimi pečenkami in se kratkočasili ob glasbi. Med dve- ma ognjema so starši pod vod- stvom izkušenega telovadca Ra- da Ačimoviča svoje otroke gladko premagali, težje je bilo v nogometu, kjer je bil izid neo- dločen. V petju pa so seveda svoje kratkohlačnike starši pre- glasili. Bodo še že morali malo zrasti ... A/l. Zupanič VELIKO TINJE Pričetek obnove cerkve sv* Urha Podružna cerkev sv. Urha v pohiorski župniji Veliko Tinje (občina Slov. Bistrica) je v ponedeljek, 12. junija, tako kot je bilo načrtovano, dočakala svoje prve prenovitelje. Zgrajena še pred letom 1679, je pod težo stoletij in zapuščenosti začela propada- ti, ko ji je popustilo ostrešje. Voda si je utrla pot v notranjost, oviažila ves prostor, načela vseh pet oltarjev, lesen kor, posli- kan omet itd. Toda to tipično predstavnico pohorske sakralne arhitekture, ki je hkrati v celoti zaščiten spomenik, bo Zavod za varstvo kulturne in naravne dediščine Maribor na pobudo inicia- tivnega odbora pri ZKO Slov. Bistrica rešil nadaljnjega propa- danja. Po jutranji maši, ki jo je sedaj še v razpadajoči cerkvi opravil tinjski župnik g. Rudolf Gašparič, so se delavci zasebne- ga obrtnika Iva- na Podgrajška iz Zlakove nad Oplotnico lotili dela. Pod nad- zorstvom Andre- je Volavšek iz mariborskega Zavoda so začeli postavljati oder, da bi najprej prenovili streho. Če bo vse po sreči in če vreme ne bo preveč nagajalo, naj bi prekritje končali do 20. avgusta. Cerkev bo nato delj časa odprta "na prepih", do- kler se temeljito ne osuši, šele zatem bo sledila ,j prenova njene notranjosti. /C 10 — TRŽNI KAŽIPOT 15. JLMJ 1995 TEDNil .fE:DNIKI — 15. JIMJ 1995 OD TOD IN lAM — I llsodna je bila ena točl(a je nekaj med optimizmom in pesimizmom, so povedali trije : jQSolci Tjošo Obilčnik in Jernej Kosi iz 6. c ter Iztok Luskovič o razreda osnovne šole Ormož dan po zmagi v TV kvizu L/e celice. Pa nekaj sreče, strahu in seveda tudi treme. y(g5eli so bili lepih nagrad, ki so jih prislužili šoli, sebi, še noj- |,olj po izleta v Gardaland. Ormoške male sive celice z mentorico Majdo Šarič. Foto: VT Vsak izmed trojice se je od- ločil za eno od tem in potem so pričeli pridno študirati. Tjašaje postala ekspert za literaturo, Jernej za zemljepis. Iztok pa za piologijo. Ob tem so se poglo- bili še v enciklopedijo športa ter jruge in tekmovanja so se pri- čela. Prijavljenih je bilo 16 šol. Ormožani so se za vstop v četrt- tlnale pomerili z ekipo osnovne šole Vodmat iz Ljubljane in zmagali za osem točk — premoč v znanju jc bila več kot očitna. Nekoliko bolj tesno jim je šlo v četrtfinalu, ko so tekmovali s kstošolci osnovne šole Vo- ličina, kjer je o zmagi ormoških malih sivih celih odločala samo ena točka. Tako so prišli v pol- finale, kjer so se pred TV kame- rami srečali z ekipo osnovne šole Franceta Prešerna iz Kranja \i\imagali s 16 točkami razlike^ Čakal jih je veliki finale in tek- movanje z ekipo osnovne šole Lovrenc na Pohorju. Tokrat je zmago malih Ormožanov odlo- čila samo ena točka. Vedno se je z njimi peljalo tudi trideset navijačev iz Or- moža, ki so takrat, ko so njihovi tekmovalci odgovarjali pravil- no, veselo ploskali. Ko je tu in tam šlo tekmovalcem malo bolj trdo, so bili navijači seveda naj- bolj pametni. V glavnem so se na tekmo- vanja pripravljali sami, njihova mentorica Majda Šarič je bila bolj koordinator vsega. Zmage so veseli vsi — tekmovalci, or- moški šolarji, učitelji in seveda sam ravnatelj, ki je povedal, da je ormoška šola v letošnjem šol- skem letu na raznih tekmovan- jih dosegla vrsto lepih uspahov. Vida Topolovec NAJPOMEMBNEJŠE JE ZNANJE Iz bolniške postelje osvojil matematično nagrado že osnovnošolci se zavedajo, da je znanje zelo pomembno. K temu jiti seveda vzpodbujajo šolsiii sistem pa tudi starši, ki skušajo omogočiti svojim otrokom kar najboljše možnosti za pridobivanje novih spoznanj. Namesto da bi se podili sem ter tja ali ure in ure zdeli pred televizorjem, se tudi učenci in učen- ke sami učijo več, kot je nujno potrebno za oceno v šoli. Naj- boljši se pomerijo v znanju najprej na občinski, nato pa še na regijski in državni ravni. Za to je potrebno veliko dela njihovih mentorjev in še več vaje učencev samih. Tokrat smo obiskali Črta Krefta, učenca 7. a razreda ptuj- ske Mladike. Črto je namreč najprej zmagal na dveh občin-, skih tekmovanjih, in sicer iz matematike in kemije, nato pa naj bi se udeležil še obeh repu- bliških tekmovanj. Žal ga je bolniška postelja zadržala. Rav- no takrat, ko bi moral na tekmo- vanje, je moral v mariborsko bolnišnico. Člani matematične komisije iz Maribora so napra- vili izjemo: Črto je lahko izpol- njeval naloge v bolnišnici, ko- misija pa ga je namesto v učil- nici nadzirala v bolniški postel- ji. In uspeh ni izostal. Poleg zlatega Vegovega priznanja, ki ga prejmejo tisti, ki dosežejo določeno število točk, je osvojil še tretjo nagrado med 203 sed- mošolci iz vse Slovenije. V kemiji na republiškem tek- movanju ni mogel nastopiti, saj Črto Kreft, vsestransko uspešen sedmošolec. komisija iz Ljubljane seveda ni mogla priti v mariborsko bol- nišnico. Tako je namesto njega odpotoval Marko Peter iz Vidma. Kot sta povedali Črtovi mento- rici, učiteljica matematike Mira Stojičevic in učiteljica kemije Karin Markovič, je takšen uspeh plod dolgoletnega dela, predv.sem pa učenja od 5. razreda naprej. Od takrat namreč Črto obiskuje še z nekaterimi drugimi zelo do- brimi učenci dodatni pouk iz ma- tematike, pri kemiji pa je predelal že večino snovi za prvi letnik gimnazije. Učenju posveti tudi marsikatero urico več kot drugi. Razredničarka Karin Markovič pravi, da je Črto vsestransko uspešen učenec, saj mu gredo odlično tako naravoslovni pred- meti kot jeziki. Poleg tega igra tudi violino in sodeluje v gle- dališki skupini. Sam zase pravi, da bi v tem trenutku izbral za življenjski cilj matematiko in kemijo, ravnateljica Marija Šumandl pa dodaja, da bi že se- daj imel pogoje za ZoLsovo šti- pendijo. Milena Zupanič Na državnem tekmovanju iz kemije je osvojil Marko Pe- ter iz Vidma zlato Pregljevo priznanje, srebrni pa Andrej Zafošnik iz Kidričevega in Črto Kreft iz Mladike (z do- seženimi točkami na občinskem tekmovanju), pravico udeležbe pa je imel še Dušan Vukašinovič iz Gorišnice med sedmošolci, med osmošolci pa so se po točkah uvrstili na državno tekmovanje Miha Pešec iz OŠ Breg, Vesna Sok iz Ljudskega vrta in Karel Ravnjak iz Dornave. Poleg Črta Krefta, ki je osvojil 3. nagrado med mate- matiki sedmošolci, je osvojil prav tako 3. nagrado in zlato Vegovo priznanje tudi Jani Slivnik iz Cirkovc med 300 osmošolci iz vse Slovenije. Slednjima je na sprejemu naj- boljših mladih matematikov v Ljubljani izročil priznanji minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber. MLADIKA • Te dni šole vpisujejo otroke, ki bodo pričeli obi- skovati pouk v letu 1996. Mnogi starši se odločajo za izbrano šolo tudi glede na prometnost poti, ki vodi do nje. Prav zato je ptujska Mladika, do katere morajo otroci prečkati zelo prometne ceste v središču mesta, uvedla avtobusne prevoze do šole. Šol- ski avtobus pripelje otroke iz novih blokov in mestnega jedra, prav tako pa tudi iz Spuhlje in Budine. MLADIKA • Sredi meseca maja je šolski geološki krožek pod vodstvom učitelja Franca Goloba sodeloval z raziskovalno nalo- go Mala geološka zbirka na državnem srečanju mladih geologov v Idriji in za omenjeno nalogo prejeli zlato priznanje. JURŠINCI • Republiški projekt za učence drugega razreda osnovnih šol z naslovom Korak k sončku, v katerem spoznajo otroci probleme otrok s cerebralno paralizo, so izpeljali tudi v Juršincih. Staršem in drugim učencem so ga predstavili v torek. 50 ZLATIH ZRN • V soboto je Mladinska knjiga iz Ljubljane pripravila sprejem za vseh 50 učencev in učenk, ki so se s svoji- mi literarnimi prispevki uvrstili med najboljše iz vse Slovenije. Mladinska knjiga je izdala prve literarne poskuse najmlajših v knjigi 50 zlatih zrn. S ptujsko-ormoškega območja so se med petdeset zlatih zrn uvrstili trije ptujski učenci: Urška Rabuzza iz Mladike, Mojca Žagar iz osnovne šole Olge Meglic in Tine Ačimovič iz Ljudskega vrta. DIJAŠKI DOM • Otroci iz vzgojne skupine za delovno uspo- sabljanje so pod vodstvom Majde Ber in Anite Peklar ter drugih vzgojiteljev pripravili projekt Pomlad in ga predstavili staršem in obiskovalcem minuli petek. Postregli so jim s pecivom, ki so ga spekli otroci sami. DIJAŠKI DOM • Tisti srednješolci, ki bivajo v dijaškem domu in so se med šolskim letom izkazali v šoli in domu, so v soboto za nagrado potovali na izlet v Zreče, kjer so se kopali, in še na- prej na Pohorje. ŠOLA V NARAVI • Ta teden preživljajo učenci četrtih razredov povečini v šoli v naravi: četrtošolci iz Vidma in Sel v Piranu, učenci Podiehnika, Žetal in Brega v AnkaranU, Markovčani pa v Izoli. 12 — ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE 15. JUNIJ 1995 MATJAŽ 6ERL / KLATENJE PO INDONEZIJI — VII. del V deželi vulkanov IZGUBUENI NA BAUJU IN POGREB_ Severovzhodni in osrednji del Balija je malo naseljen in do mnogih krajev sploh ni mogoče priti brez lastnega prevoznega sredstva. V Indo- neziji to ni velik problem, saj je cena najema avtomobila ze- lo nizka. Mi smo za dan naje- ma polterenca toyote kijanga Riževa polja na Baliju plačali 30 tisoč rupij, kar je nekaj manj kot 15 dolarjev. Le dve težavi sta: v Indoneziji se vozi po levi in avtomobil ni zavarovan. Krenili smo po obalni cesti proti vzhodu. Naselja ob cesti so postala vse redkejša in po- krajina vse bolj divja in neobde- lana. Gunung Agung, 3142 me- trov visok vulkan, je namreč le- ta 1963 med izbruhom popolno- ma preplavil severovzhodni del otoka in ga spremenil v pušča- vo. Še danes je ta del otoka po- rasel le z borno travo in pre- težno nenaseljen. Plaže, ki ob- dajajo ta del otoka, so nekaj po- sebnega, saj jih prekriva dro- ben, kot oglje črn pesek, ki v kontrastu z intenzivno modrim morjem ustvarja prav neverje- ten pejsaž. Na tem delu otoka se maloštevilni prebivalci ukvarja- jo med drugim tudi s pridelavo soli. Soline naredijo tako, da ravna debla prepolovijo in obe polovici izdolbcjo. Nato debla ob obali namestijo na lesene konstrukcije in jih spravijo v vodoravno lego. Izdolbljcne de- le napolnijo z morsko vodo, ta pod močnim soncem hitro iz- hlapi, na dnu pa ostane sol. Po- stopek komercialno najbrž ni kdove kako rentabilen, jc pa za- nimiv. Počasi se jc cesta obrnila proti jugu in svet jc postajal znova vse bolj tropski. Na vzhodni obali je svet razbraz- dan in prav tam se nudijo naj- bolj osupljivi razgledi na riževa polja. Balijci so izrabili za sa- jenje riža prav vsak prostor, pa čeprav morda ni večji od par Pogreb kvadratnih metrov. Terase so zažrte v skoraj navpične strmi- ne, kot bi si velikan izklesal stopnice po pobočju vulkana. Po ovinkasti cesti smo se počasi približevali Denpasarju in naša toyota je žrla bencin kot za stavo. Na srečo je bencin v Indoneziji sorazmerno poceni, prodajajo pa ga v vsaki vasi. Seveda ne na črpalkah, temveč kar tako, v steklenicah ali so- dih. Promet je postajal vsebolj živahen in odločili smo se, da bomo raje zavili v notranjost otoka in poiskali kakšno "bliž- njico" proti svojemu baznemu taboru na severni obali. Cesta je od začetka delovala nadvse pri- jazno in benigno, promet pa se je vse bolj redčil. Na križiščih smo se odločali glede na želeno smer potovanja in glede na kva- liteto ceste. Svet okoli nas je postajal vse bolj divji, cesta zmerom slabša in pogledi do- mačinov vse bolj debeli. Po uri ali dveh smo prišli na teren, raz- brazdan z številnimi soteskami in grapami. Tam smo ugotovili, kako se "špara" z asfaltom. Ce- sta se proti dnu soteske ni spu- ščala sem in tja, zlagoma po Balijski deček serpentinah, marveč sc je proti dnu soteske spuščala tako str- mo, da sem imel občutek, da bomo naredili preval. Seveda se jc temu primerno na drugi strani dvigovala. Včasih je bila tako strma, da je naša toyota obne- mogla in je moral Jani peš. Čez kakšno uro je zmanjkalo tudi asfalta. In seveda je začelo tudi deževati. Počasi smo prigalopi- rali do neke vasice in tam nale- teli na pravi pravcati hindujski pogreb. V bistvu smo najprej mislili, da gre za vrtno veselico, saj so ljudje v skupinah postajali okoli in živahno kramljali, včasih se je zaslišal tudi smeh. Na sredi travnika, kjer je potekal obred, je stal oder, bogato obložen z najrazličnejšo hrano, ki pa ni bil ruski bife. S tega odra so namreč truplo umrlega prenesli na drugi oder, nekoliko odmak- njen, kjer so ga nato pričeli sežigati. Imel sem občutek, da sežiganje ljudi ni posebno vzne- mirjalo, saj jih je relativno malo stalo okoli odra in opazovalo. Posmrtne ostanke po kremiran- ju živobarvna procesija odnese na obalo reke in jih tam med ri- tualom prepusti vodnemu toku. Nam je nevsiljivo uspelo nare- diti nekaj fotografij in odbrzeli smo naprej, saj se je dan pre- vešal proti večeru. PO SVETOVNEM DNEVU BREZ TOBAKA Zdravje da, kajenje ne Za nami je 31. maj — svetovni dan brez tobaka. Slo- venski projekt Slovenija brez tobaka temelji na strategiji Svetovne zdravstvene organizacije Zdravje za vse do leta 2000 in daje največji poudarek najbolj občutljivi populaciji v starosti od 11 do 19 let, ki je prav v tej starosti najbolj dojemljiva za vrstniške vplive in reklame ter je brez prave mere kritičnosti do škodljivih razvad. Za uresničevanje omenjenega projekta so v brošurici Da ne pozabim predstavljeni miselni vzorci življenja brez kajenja z opozorili na pozitivni pristop in odgovornost do zdravja. Namenjena je dijakom 1. letnikov srednjih m učencem 3. letnikov poklicnih šol. V Srednješolski center Ptuj je bilo dostavljenih okrog 1100 omenjenih brošuric, v katerih je poleg zdravstvenovzgojne vsebine še nekaj strani uporabne vrednosti "za vsak dan". Zahvaljujem se vodst- vom in tajništvom posa- meznih srednjih in poklic- nih šol v Ptuju za podpro in pomoč pri razdeljevan- ju. Upam, da bo tudi omenjena brušurica pri- pomogla k zmanjšanju "kadilskih" težav na tem prostoru in da bo skupaj s sporočili s plakatov, ki so bili izredno skrbno pri- pravljeni in izobešeni po prostorih šolske avle, se- gla v zavest slehernega mladostnika, da bo izbral ZDRAVJE, ne kajenje! V. Turk Brošura Zdravje da, ico/en/e ne poziva k življenju brez tobaka.. MURSKA SOBOTA / OBISKALI SMO BIOENERGETINJO GALINO IN MANUALNEGA TERAPEVTA VLADIMIRJA Roke, ki vračajo dobro počutje Zelo oguljen in star je rek, do je zdravje največje človekovo bogastvo, o še zmeraj drži. Do bj ljudje ohranili ali ponovno dobili, bi mnogi doli vse svoje premoženje. V zadnjih letih se vsey^ ljudi obroča tudi k različnim vrstam alternativne medicine. Nekateri zaradi tega, ker nima o \^ branega osebnega zdravnika, drugi ne morajo čakanja in vrst pred zdravniškimi vrati, nekot^ rim po je po vseh poizkusih klasičnega zdravljenja ostala le še trdno vero, da jim lahko pomaq, bioenergetik ali drugi terapevt alternativne medicine. Med temi so tudi tokšni, ki se napotijo njim zgolj iz radovednosti. Zadnje štiri leta je apartma 103 murskosoboškega hotela Diana eden najbolj obiskanih, pa tudi skrivnostnih prostorov hotela. Improvizirana čakalnica je bila tudi ob našem obisku polna ljudi: otrok, mladih ter ljudi srednjih let in starejših, moških in žensk. Nekateri so bi- li zaskrbljeni, drugi pa so gla- sno razpravljali o različnih te- mah. Vsi pa so imeli isti cilj - priti do bioenergetinje Rusin- je Galine Lapšine Vasiljevne. Galina se z bioenergijo uk- varja že zelo dolgo in se v Slo- veniji mudi že četrto leto. Poleg tega je Galina tudi tako imeno- vani magnetni človek, saj se predmeti kar lepijo nanjo, ona pa se pri vsem tem le hudo- mušno smeje. Pravi, da se ji to dogaja od petega leta, ko je zbolela za sončarico. "Mama je že mislila, da bom umrla, a kot vidite, se to ni zgodilo. Hitro po tem pa sem začutila, da imam v sebi neko skrivnostno moč, in predmeti so se začeli lepiti na mene. Takrat se je tudi rodila v meni želja, da bi pomagala bol- nim ljudem in danes to z vese- ljem počnem. Končala sem os- novno šolo, potem srednjo zdravstveno šolo, diplomirala kot ljudska zdraviteljica in la- borantka narodne medicine v Moskvi. Nekoč je prišel zelo znani bioenergetik in mi sveto- val, da se vpišem v šolo za bio- energijo. In tako imam zdaj kon- čane štiri šole za bioenergijo." pripisujem bogu_ Ali človek zboli zaradi po- manjkanja bioenergije? Galina: "Seveda. Brez ener- gije se ne da živeti. Tudi takrat, ko čutimo, da smo izčrpani, da nas napadejo migrene in depre- sije, ko smo izčrpani ali bolni, je to posledica pomanjkanja bioenergije." Bienergetinja Galina Lapšina Va- siljevna Od kod dobivate novo ener- gijo, kajti pri svojem delu se verjetno tudi energetsko izčr- pate? Galina: "Ja, sem kot bateri- ja, ki se polni in prazni. Poleti in spomladi je moj vir energije breza. Ko se počutim izčrpano, grem k brezi, položim svoje ro- ke nanjo in jo prosim, naj mi da energijo. Po nekem času začu- tim, da imam zopet dovolj ener- gije. Seveda prosim tudi boga za energijo, kajti dar, ki ga imam, pripisujem njemu. Bioe- nergija je božji dar. Zdaj zdra- vim s posebno kozmično ener- Manualni terapevt Vladimir Anfalov gijo. Ta je zelo dobro za tiste pa- ciente, ki bolehajo na živcih in podobnih bolezni sodobnega časa. Pri tem se pacient popolno- ma sprosti, saj uporabljam tudi razne dišave in umirjeno glasbo." Galina pred vsako terapijo in po njej sklene roke in moli. Po- ve, da se tako zahvali bogu za energijo, ki ji jo je podaril, da lahko pomaga ljudem lajšati bo- lečine. Katere bolezni pa zdravite? Galina: "Najraje in tudi naj- hižje zdravim astmatična obolen- ja, bronhialne težave, bolezni je- ter, čir na želodcu, menstrualne težave, težave pri zanositvi, psi- hofizične motnje, ukrivljenost hrbtenice, bolezni ožilja ..." S kakšnimi težavami prihajo k vam v pacientje v Sloveniji? Galina: "Slovenci veliko težko fizično delajo, zaradi tega jih veliko toži zaradi okvar na hrbtenici, veliko je raznoraznih alergij, bronhitisa in preveč ho- rcslclora v krvi. To je tudi po- vezano z načinom prehranjeva- nja, saj uživajo veliko svinjine, bučno olje ..." Ali je dovolj, da vas pacient obišče le enkrat? Galina: "Pri prvem obisku lahko ugotovim, kaj ga muči, dolžina zdravljenja pa je pove- zana z boleznijo." Sodelujete tudi s klasičnimi zdravniki? Galini: "Ja, vsakega pacienta vprašam, kaj pravi njegov zdravnik. Prosim jih tudi za ne- katere izvide, če so se seveda predhodno že zdravili. Tudi p, končanih moji terapiji prosj,. paciente, da opravijo ponovn preglede pri zdravniku." Kaj pa vsebuje tako inieno vana srebrna voda, ki jo dobi jo pri vas pacienti? Galina: "Ta voda jc zelo dc bra, saj očisti iz človekove^ organizma bakterije, celi pa ^ di razne ranice na želodcu j vnetje žolča. Vodo pripravim ti posebnem stroju s pomočj bioenergije." V Rusiji je tradicija ljudske^ zdravstva zelo močna in Galjr dodaja, da so tam biocncrgetii zelo cenjeni. Veliko je tudi zanje in zato razmišlja tudi ustanovitvi šole za bioenegetik v Sloveniji. --^^ manualna terapija ni masaža! V hotelu Diana pa lahk obiščete tudi manualnega ti rapevta iz Ukrajine Vladimii ja Anfalova. Kaj je manualna terapija? Vladimir Anfalov: "Včas sem kar užaljen ali jezen, ko ii pokličejo in me nagovorijo z m serjem ali podobno. Pri nas se ne more zgoditi, saj ima manuaii terapija zelo velik ugled. To je ii ravna zelo učinkovita meto( zdravljenja brez zdravil, ki spoi buja samozaščito organizma, ročnimi tehnikami lahko odprav mo vzroke oziroma zdravimo b lezni hrbtenice in njihove poslei ce. S prijemi manualne terapije mogoče hrbteničnim vretenca povrniti pravilen fiziološki pol žaj, mišicam in sklepom med hr teničnimi vretenci pa gibljivosti omogočiti pretok živčne encrgi in impulzov od centralnega živ nega sistema do vseh organov telesu in obratno. Zelo dobre l pehe pa ob pomoči manualne ter pije dosegam pri celostnem zdi vljenju bolezni pljuč, srca in jete Mnogi namreč ne vedo, da " zaradi okvar hrbtenice boli gla ali imamo migrene, vrtoglavice neravnotežje, težave zaradi ni^^ jočega krvnega tlaka, meglje" pred očmi in slabšanje sluha .-" Prihaja k vam veliko ljudi Vladimir: "Da. Med sabo že zaupajo, da vsi ti čudni pr'J mi niso boleči in da bolečine i gincjo. Pogostokrat prihaj'i. tudi športniki z raznimi pošk" bami in astmatični bolniki. SI venci se premalo ukvarjajo športom in preveč trdo dclaj Premalo se zavedajo, da zdrav organizem največja ^ ložba za njihovo osebno družinsko srečo." Tako Galina kot Vladinii^ poudarjata, da sodclujetat zdravniki in raznimi spcciali' Bioenergetiki ne zdravijo saij obolelega organa, temveč ce ga človeka. Bolnikom posvet' veliko pozornosti in mnogi " dravijo ravno zaradi tega. Marija Slod^f fEDNIK! 15, JUNIJ 1995 NASVETI — d Kuharski nasveti SOLATE (vla vrtu je polno različne zelen- jave in kar težko se je odločiti, ka- teri bi danes namenila teh nekaj vrstic. Sveže zelene solate smo se že skoraj najedli, zato bi si jo lahko pripravili sedaj nekoliko drugače ali jo zamenjali za samo- stojni obrok. Torej danes o solati. Solato lahko pripravimo iz šte- vilne surove zelenjave. Že stolet- ja jo pridelujejo po vsem svetu. f\la naših trgih dobimo le malo običajnih sort, veliko večje pa je izbira solatnih semen v semenar- nah. Najbolj razširjena je glavna- ta solata, pri kateri ločimo zlasti dve sorti: ledenko in maslenko. Ledenka ali hrustljavka je pri nas vse bolj priljubljena. Njeni listi so zraščeni v čvrsto glavo, brez iz- razitega okusa, le osrčje je vča- sih nekoliko grenko. Čvrsti listi niso primerni samo za kvalitetno solato, ampak jih lahko upora- bljamo kot skodelice, v katere naložimo druge solate, pred- vsem kuhane, manjši lističi so primerni celo za omake, primerni pa so tudi za ovijanje raznih me- snih raznih jedi, sploh azijskih je- di iz voka. Zeleno solato pripravljamo po pravilih samo iz glavnate solate in jo začinomo z enostavnim so- latnim prelivom ali vinegretsko omako. Ko jo čistimo, jo režemo zmeraj na nekoliko večje kose, razen če gre za prehrano ostare- lih ali otrok; takrat velikost solat- nih listov prilagodimo. Zelene solate in tudi druge zelenjave ni- koli ne namakamo v stoječi vodi zaradi v vodi topnih vitaminov in mineralov, ki jih vsebuje. Najosnovnejši solatni preliv je sestavljen iz vode, olja, soli in ki- sa. Sestavine moramo dodati v pravilnem razmerju, le v tem pri- meru dobimo okusno solato. Par kapljic vode nam solato naredi še sočnejšo, pravilna količina ol- ja vse solatne sestavine drži na solatnih listih in samo v tem pri- meru je solata enako okusna na vrhu in na dnu posode; kis in sol nam naredita polni okus solate. Za solato je najboljše, če upora- bljate vinski ali jabolčni kis ali pa kis, ki je obogaten z raznimi ze- lišči, kot so: peteršilj, česen, luštrek, pehtran in podobno. V naših krajih si skoraj ne moremo predstavljati, da ne bi solati do- dali par kapljic bučnega olja. Bučno in belo olje pa lahko za- menjamo s sončničnim in oliv- nim. Iz vseh štirih vrst si lahko pripravimo različno kombinacijo, ki nam ustreza. Doma in tudi v gostinstvu po- svečamo solati vse premalo časa. Tudi doma bi si lahko pri- pravili različne solatne prelive, ki jih vlijete v steklen vrček in upo- rabljate več dni, obenem pa vsi člani družine ne glede na delovni čas uživajo vedno svežo solato. Zraven osnovnega solatnega preliva so zelo cenjeni še preliv iz kisle smetane in jogurtov pre- liv (oba razredčimo s kisano vo- do in obogatimo s sesekljanimi zelišči), majonezni solatni preliv, ki je lahko navaden, tako da ma- jonezo prav tako razredčimo s kisano vodo in dodamo osnovne solatne začimbe, lahko je pikan- ten, ko okus izostrimo s sese- kljanimi kaprami, hudim fefero- nom in dodamo peteršilj ter se- sekljano čebulo ali šalotko. Drugi zelo znani solatni prelivi so še smetanov, kateremu okus dopolnjujejo s sesekljanimi ka- prami. Za jogurtovega je značil- no to, da osnovnim in solatnim začimbam dodamo ščepec slad- korja in del jogurta lahko zamen- jamo s fino pretlačeno skuto. Za italijanske solatne prelive je značilno, da vsebujejo veliko ze- lišč, kot so: origano, bazilika, pe- teršilj in tudi rdečo papriko. Lahko pa bi rekli tako: kolikor različnih kuharjev in gospodinj, toliko različnih okusov, s tem da vsak upošteva svoje želje in okus. solatni prelivi (marinade, dressingi) 1. PIKANTNI SOLATNI PRELIV — 5 dag olja — 1 del blagega kisa — 3 dag čebule — 1-2 dag gorčice — 2 trdo kuhani jajci — šop peteršilja — drobnjak, sol, poper Olju dodamo kis in sesekljano čebulo, sesekljan peteršilj, gorčico in drobno naribano jajce. Solimo in zmešamo. Prelivu po svoji želji pri- mešamo še poper, sesekljan peh- tran, česen ... Trdo kuhana jajca lahko tudi opustimo. 2. SOLATNI PRELIV Z JOGURTOM IN SKUTO — 2 del jogurta — 1 jogurtov lonček skute — 0,25 d I blagega kisa ali limoninega soka — sol — ščepec sladkorja — drobnjak Jogurt gladko premešamo in mu dodamo kis ter fino pretlačeno sku- to. Solimo, dodamo fino sesekljan drobnjak in ščepec sladkorja ter do- bro premešamo. Preliv prelijemo čez solato (zeleno, kumarice, para- dižnik, krompir) in narahlo pre- mešamo. Ob uživanju sveže zelenjave vam želim lepe in prijetne trenut- ke ter dober tek. Nada Pignar, učiteljica kuharstva SREDIŠČE OB DRAVI Blagoslovitev Marijinega i(ipa Zadnjo majsko nedeljo je bila v Središču ob Dravi velika slove- snost. Poleg birme, ki jo je vodil mariborski škof dr. Franc Kramberger, so blagoslovili Marijin kip, ki so ga po dolgem času ponovno postavili na skoraj isto mesto, kjer je bil nekoč, ter obnovljeno zunanjščino župne cerkve sv. Duha. O kipu je pisal že pisec kro- nike trga Središče prof. Franc Kovačič 1910. leta: "Nekoliko n\šje od trnavskega mostu se od velike ceste proti severu odcepi ljutomerska okrajna cesta. V kotu med obema (veliko cesto, ki gre proti Ogerski) stoji Mari- jin kip. Kdaj jc bil postavljen, ni znano. 1895. leta je bil obno- vljen in 8. septembra je bil ob prisotnosti velike množice ljudi slovesno blagoslovljen." Usoda kipa je bila v času dru- ge vojne in po njej prav tako za- nimiva, dokler se s sedanjim žup- nikom Jožctom Horvatom ni pričel dogovarjati o obnovi in vnovični postavitvi središki do- mačin Franc Jakel, ki živi in dela v Švici in jc prispeval precej de- narja. Ker jc bil kip potreben te- meljite obnove, so ga odpeljali na Hajdino k akademskemu kiparju Viktorju Gojkoviču. Poleg da- rovalcev denarja je 182.000 to- larjev prispevala tudi občina. Vida Topolovec Obnovljenemu kipu se bliža pro- cesija. Foto: Vera Lazar PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE Osebnostne motnje 3, nadaljevanje in kone< S spoznanji od zadnjič smo že bližje razumevanju čustvene neuravnovešenosti. Zakaj so ne- kateri vsak hip drugačne volje? Če te ljudi natančno opazuje- mo, vidimo, da imamo opraviti z značajem, ki močno teži k te- mu, da bi naredil vtis na solju- di. Dokler se tem ljudem zdi, da niso ogroženi, znajo biti spro- ščeni in veseli, kakor hitro pa nastopijo v njihovem socialnem življenju težave, takoj sežejo po preizkušenem sredstvu iz otroštva in skušajo z igro čustev dobiti in uveljaviti svoje. egoizem_ Ena najpogostejših pritožb na račun drugih ljudi zadeva prav njihov egoizem. Mnogi so celo prepričani, da je človek po na- ravi egoist. Toda novejše razi- skave so te trditve močno oma- jale. Znanstveniki so namreč priši do zaključka, da so ljudje po naravi socialni in dobri. Pri majhnem otroku ni videti hudobnih potez, in če odraste v ljubezni in prijaznem okolju, teh tudi ne razvije. Seveda se postavlja vprašanje, od kod po- tem egoizem, ki se pri nekaterih stopnjuje do bolestnosti. Odgovor najdemo spet v na- činu vzgoje. Ce je ta taka, da zavre socialna čustva otroka, potem pri njem prav kmalu opa- zimo zavist, ljubosumnost, pre- pirljivost, cmeravost, željo po izkazovanju in dominiranju, hvalisanju in podobno. Namesto pravega tovarištva se razvije pri teh otrocih v šoli štrebarstvo ali lenobnost, podcenjevanje dru- gih, posmehovanje, agresivnost, velike zahteve, samovšečnost, skopost in izolacija. K vplivu vzgoje moramo prišteti tudi učinek kulture, v kateri živimo, saj je tudi zanjo značilno spodbujanje egoizma. Pomislimo samo, kako slavimo tiste, ki so nekaj dosegli, ki imajo denar, pa čeprav so se uveljavili večkrat prav brezob- zirno na račun drugih. Egoizem je zato posledica strahu in so- cialne sovražnosti. PREOBlmji^sr~~^ Z ljudmi, ki so umirjeni, ra- zumni, potrpežljivi, prijazni, pripravljeni pomagati, sposobni razumeti in poslušati druge, živahni in podobno, smo kar ra- di v družbi. Po drugi strani pa so preobčutljivi ljudje prava mora. Posebno v zakonu poteka z njimi življenje kot na vulka- nu. Nikoli ni mogoče ničesar narediti prav in jih zadovoljiti. Iz njih kar izžareva negotovost in se tega nalezejo še drugi. Na koncu sploh ni več jasno, kaj je treba v njihovi bližini reči ali naredili. Vedno obstaja nevar- nost, da bo malenkost sprožila pretirane reakcije. Seveda moramo ob razpravi o preobčutljivosti to ločiti od tako imenovane senzibilnosti. S tem izrazom namreč označuje- mo prefinjenost čustev in ljudi, ki so v odnosu do drugih zelo nežni in pozori, ne pa da bi bili hkrati osebno preobčutljivi. Drugače pa je pri preobčutlji- vih. Ti silno natančno beležijo vse, kar se tiče njih, gluhi, brez- brižni in neobčutljivi pa so do vsakega, kar se tiče drugih. Temeljni vzrok preobčutlji- vosti je nezaupanje do sebe in drugih. Prav tako imajo pre- občutljivi, mimozni ljudje le malo samospoštovanja. Zato so hitro prizadeti in mislijo, da sc morajo postaviti na barikade. Čeprav že pri dojenčkih vidi- mo razlike v odzivanju na okolje, pa te pozneje niso konstitucional- no pogojena, pač pa plod odnosa med dojenčkom in materjo. Nesi- gurnost, plašnost in neuravno- teženost matere ali pomanjkljiva nega so eden glavnih vzrokov za dojenčkovo razdražljivost. Še važnejša je poznejša vzgoja, ki vodi, kot smo že omenili, do napačne podobe o sebi in dm- gih ter do stalne pripravljenosti na samoobrambo. mag. Bojan Sinko, spec. klin. psih., predstojnik Dispanzerja za mentalno zdravje pri JZ ZD Ptuj V SADNEM VRTU še na prej velja največja pozornost varstvu rastlin pred boleznimi in škodljivci, iz opazovalno- napovedovalne službe za var- stvo rastlin sporočajo, da se je obdobje, ugodno za pri- marne okužbe s škrlupom, končalo, kar pomeni, da če smo doslej uspeli sadno drev- je zavarovati pred okužbami, bo odslej nekoliko lažje in lahko preidemo od uporabe sistemičnih fungicidov po- novno k dotikalnim, kot so dithane M45, polyram, dodi- ne, captan in podobni. Kjer pa škropljenje zaradi obilnih in pogostnih padavin ni bilo povsem uspešno in so opazne lahnejše okužbe s škrlupom, škropimo s kombiniranimi fungicidi, ki okužene rastline tudi zdravijo. Še vedno škro- pimo v 7- do lO-dnevnih raz- makih, da zavarujemo rastne vršičke in mladike, ki so med tem zrastle in pred okužbo še nimajo zaščitne prevleke. V letošnjih vremenskih razmerah je v začetku junija optimalen čas za zatiranje ja- bolčnega zavijača. Gosenica jabolčnega zavijača povzroča črvivost plodov, ki zaradi te- ga še nezreli odpadajo z dre- vesa, sicer pa so tudi zrela črviva jabolka slabe kakovo- sti, neuporabna za predelavo in niso za hrambo. Metuljček jabolčnega zavijača konec maja ali v začetku junija leta ob toplih večerih, ko se zmra- či, letos pa zaradi sorazmerno hladnejšega vremena v razvo- ju nekaj dni kasni. Je majhen in meri v dolžini 1 cm, z raz- petimi krili v širino pa 2 cm. Spoznamo pa ga po značilni sivkasti barvi prednjih krilc. Čim ga opazimo, pomeni da je samica pričela na liste in mlade plodiče zalegati jajče- ca, iz katerih se v 8 do 14 dneh izvalijo gosenice. Te se zarijejo v mlade plodiče in te- mu pravimo črvivost plodov. Preden se iz jajčec razvijejo gosenice, zalego jajčec na li- stih in plodičih uničimo s škropljenjem. Za uničevanje jabolčnega zavijača so na vo- ljo številni strupeni kemični pripravki, med njimi znani zolone, basudin in gusathion, ki jih uporabljamo v koncen- traciji, kot je to navedeno v navodilih o uporabi škropiva. V OKRASNEM VRTU so v polnem cvetenju vrtnice. Cvetove, ki so odcveteli, sproti odstranjujemo, s čimer pospešimo nadaljnjo tvorbo cvetnega popja in cvetenja. Z odstranjevanjem odcvetelih cvetov smo namreč rastlino olajšali za tvorbo plodu in se- mena, za kar uporabi znatno več energije kot za tvorbo cveta. V nasadu vrtnic skrbno plevemo in plitvo okopava- mo, s čimer ne samo cvetoči nasad sproti očedimo, temveč bistveno zmanjšamo okužbe z rastlinskimi boleznimi, ki se hitreje širijo v zapleveljenih nasadih, kjer je večja vlaž- nost in majhna zračnost. S plitvim okopavanjcm zadržu- jemo premočno izhlapevanje vlage iz tal. Kjer so listi v nasadih zgodnjecvetnih čebulnic tuli- panov, narcis, carskih tulipa- nov, hijacint, žafranov in dru- gih porumeneli in se začeli sušiti, je znak, da so čebulice dozorele in da bo čas za nji- hov izkop, izkopavamo s pri- mernim orodjem, s katerim čebulic ne poškodujemo. Naj- primernejša za to opravilo je vilasta lopata. Pred hrambo čebulice v senčnem, toda su- hem in zračnem prostoru do- bro posušimo. Čebulice, oči- ščene zemlje in drugih prime- si, hranimo do jeseni oziroma ponovnega sajenja v suhem in temnem prostoru, zaščitene pred skladiščinimi boleznimi in škodljivci. Visoke sorte dalij in druge cvetnice z višjim zelnatim steblom privežemo ob oporo, da nam jih ne bi poškodovali veter in pogostne nevihte v tem času. Ne pozabimo po vsaki ali vsaj vsaki drugi košnji trato dognojiti. S pogostimi koš- njami se namreč trata izčrpa, trave prično odmirati, na nji- hovo mesto pa se vraščajo širokolistni pleveli in trata vse bolj izgublja svojo lepoto in vlogo v vrtu. Dognojujcmo z mešanimi gnojilnimi pri- pravki, ki vsebujejo precej dušika. V ZELENJAVNEM VRTU bujna rast paradižnika zahteva med drugo nego sprotno od- stranjevanje zalistnikov in pri- vezovanje k opori. Bolj se ra- stlina paradižnika obrašča z za- listniki, toliko manj se veča ko- ličina in kakovost plodov. Raz- vijajoči se plodovi s svojo težo steblo tako obremenjujejo, da se ob dežju in vetru, če ni priveza- no ob oporo, zlomi. Zalistnike izrezujemo z vrtnimi škarjami ali nožičem, da bo rana manjša, hitreje se bo zarastla ter da pre- pečimo skozi njo vdor rastlin- skih bolezni. Zalistnikov in drugih odpad- kov, ki nastanejo pri terbljenju paradižnikov, ne zavrzimo. Ko- ristno jih je na drobno zasekljati in zaliti z mlačno vodo. Po dveh dneh bo nastala zavrelka, ki jo uspešno uporabimo proti pol- žem in drugim rastlinskim škod- ljivcem. Zavrelko skupaj s sese- kljano maso posipamo v paso- vih ob živih mejah ali gosto za- raščenih zelenicah, v katerih se zadržujejo oziroma iz katerih prihajajo nadležni polži. Če pol- žev na ta način povsem ne uniči- mo, pa jim vsaj preprečimo pri- hajanje na gredice,, kjer z obje- danjem vrtnin povzročajo škodo. Sredi junija presajamo por. Saditi ga je priporočljivo na predhodno plitvo okopano gre- do paradižnika kot podsevek. Paradižnik in por sta si dobra soseda in pora v paradižniko- vem nasadu zanesljivo ne bo na- padla čebulna plesen. Med paradižnik je priporoč- ljivo presajati vse vrste kapu- snic, saj vonj paradižnika us- pešno zavrača kapusovega beli- na, to je metulja, katerega sami- ca polaga na zelje jajčeca, iz ka- terih se razvijejo nadležne in požrešne gosenice. Zatiranje gosenic kapusovega belina je zoprno, ker jih učinkovito uni- čimo le s strupenimi kemičnimi pripravki, če pa zeljne rastline, ki rastejo v paradižnikovem na- sadu, občasno poškropimo še s paradižnikovo brozgo, pa bomo brez škropljenja s pesticidi pri- delali zdravo zelje. Po biokoledarjii jc pripo- ročljivo sejati in saditi rastli- ne, ki jih pridelujemo zaradi lista, 11. in 12. ter od 19. do 22. junija, zaradi korenike od 15. do 17. in od 24. do 27. ju- nija, plodov od 13. do 15. in od 22. do 24. junija ter zara- di cveta in zdravilna zetišdča od 17. do 19. junija. Miran Glušič, ing. agr. KRVODAJALCI 12. MAJ -— Anton Požar, Lancova vas 60, Videm. 30. MAJ - Drago Kokot, Mi- halovci 58, Ivanjkovci; Milan Toplak, Gorišnica 8/a; Marjan Bračič, Grajena 10/d, Ptuj; Oto Mesaric, CMD 17, Ptuj; Ljud- mila Šmigoc, Dravinjski Vrh 56, Videm; Alojz Kelc, Bukov- ci 82/a, Markovci; Milan Stater, Kicar 56, Ptuj; Vincenc Cvetko, Hlaponci 53. Poienšak. L JUNIJ — Marjan Herga, Črmlja 57a, Trnovska vas; Mili- ca Korpar, Podgorci 87/a, Or- mož; Vido Kavarič, Kajuhova 7, Kidričevo; Alojz Jerenko, Dražcnci 73; Klavdija Kozo- derc, Skorba 51, Hajdina; .Mir- ko Horvat. Zamušani 46, Goriš- nica; Maksimiljan Godec, Dra- žcnci 2l/d, Hajdina; Ivan Fu- ick. lla)dosc }'■). Hajdina; Im^uic Zagoranski, Hajdoše 101. Haj- dina; Alojz Cestnik, Draženci 19, Pluj; Anton Zupanič, Skor- ba 26/a, Hajdina; Božana Bede- nik. Ptujska Gora 56; Stanko Znidar. Gcrečja vas 66. Pluj; Ne/ka Leljak, Skorba 32/a, Haj- dina; Janez Muhič, Buko\ci 63, Markovci: Stanko Krajnc. Haj- doše :9/a, Hajdina; Slavko Bur- jan, Hajdoše 53/a. Ptuj; Miran Trdni, Kopališka 7, Slovenska Bistrica; Janez Štumberger, Stojnci 20, Markovci; Peter Du- karič, Slovenjegoriška 1, Ptuj; Vito Plazar, Sarajevska 5, Mari- bor; Rado Rakar, Poljska c. 4, Rače; Albin Strgar, Vintarovci 38, Destrnik; Danijel Ters, Pi- škova ulica 6, Hotinja vas; Rudi Nahbergcr, Zg. Hajdina 87, Hajdina; Mario Geček, Panon- ska 5/b, Maribor; Janez Šijanec, Janina 12, Videm ob Ščavnici; Srečko Zupančič. Zimica 97/a. Korena; Dušan Mlakar, Trničc 60/a, Starše; Stjepan Kralj, B. Kraigherja 2, Kidričevo; Dušan Bračko, Zg. Duplek 58; Miran Vidovič, Zupančičeva 1 1, Mari- bor: Borut Golob, Regentova 10, Maribor; Marjan Jurkovič, Vodova 4, Ptuj; Dragica Lam- pret. Hajdoše 1, Ptuj; Jože Her- javec, C. 4 julija 33, Sp. Du- plek; Andreja Hojski, Zg. Du- plek 49, Spodnji Duplek; Miran Babic, Tomšičeva 46. Sloven- ska Bistrica; Jože Krajnc, Zg. Korena 25, Korena; Martin Po- lak. Starše 55/b; Andrej Sven- šek, Kvedrova 3, Ptuj; Jožef Verdenik, Gcrečja vas 9, Hajdi- na: Kristina Polak, Starše 55/b. Starše; Robert Zemljič, .Andren- ci 34. Cerkvenjak; Zcljko Dov- nik, Šikole 61/a, Pragersko; Mi- lan Strupar. Strmec 10. De- strnik; Branko Skok, Goričak 24, Zavrč. 14 — ŠPORT 15. JIMJ 1995 ATLETIKA Ptujcana uspešna v državni reprezentanci v Velenju je bil v soboto in nedeljo evropski pokal skupine B državnih reprezentanc v atle- tiki, tako imenovani pokal Bru- na Zaulija. Nastopile so ženske in moške reprezentance Albani- je, Cipra, Hrvaške, Izraela, Moldavije, Turčije, Slovaške in Prenovljeni stadion v Velenju Slovenije. V moški reprezentan- ci Slovenije je v soboto popol- dan v suvanju krogle nastopil član atletskega kluba Ptuj in no- vi državni rekorder Dejan Doki ter z rezultatom 16 metrov in 73 centimetrov osvojil peto mesto. V ženski reprezentanci pa je drugi dan v zmagoviti štafeti 4 Vanja Kotar (na drugi progi) je v drugi predaji štafete 4 krat 400 me- trov SlovMmmritekla odločilno prednost pred Hrvaško. krat 400 metrov nastopila Vanja Kotar. Medtem ko je ženska repre- zentanca zmagala prepričljivo, si je moška zmago zagotovila v zadnji disciplini, teku štafet na 4 krat 400 metrov. Tako sta se obe rcprczcntancui uvrstili v prvo evropsko ligo, kar je naj- večji ekipni uspeh slovenske atletike. Tekmovanje na prenovljenem stadionu v Velenju je bilo izje- men dogodek, odlično pripra- vljeno in izvedeno ter obiskano - prava promocija države ter njene atletike in športa. _u MALI IN VELIKI ŠOLSKI ATLETSKI POKAL Kraljica športov med mladimi vsa bolj privlačna VELENJE • Velenjski atletski stadion je povsem prenovljen, po- naša se z osmimi stezami za najhi- trejše discipline, v soboto pa so slo- vesno odprli še novo pokrito tribu- no s 1640 sedeži. Na stadioqu je bilo živahno že prej, ko so Velenjčani gostili 505 osnovnošoleef na državnem prven- stvu za matrin veliki šolski pokal Slovenije. Nastopili so najuspešenjši posamezniki s področnih tekmovanj. Prepričljivo sp slavile zmago učen- ke Šentjerneja ter učenci iz Borov- nice in Smihela (N. mesto). Kol že mnogokrat doslej smo s fi- nalom doživeli lep atletski popoldan, prireditev je potekala v prijetnem ozračju, za zadovoljstvo tekmovalcev pa sta z mnogimi nagradami poskrbe- la Rudnik Velenje in Gorenje. Skupni imenovalec prvenstva je dobra kakovo,st dosežkov, pa tudi or- ganizacija je bila na najvišji ravni. Osnovnošolci so tudi tokrat pokazali, da je atletika mikavna, predvsem pa je razveseljivo, da imajo v atetskih društvih dobre možnosti za trening. Osnovna šola O. Meglic iz Ptuja se je ponovno predstavila z množico mladih atletinj in atletov. Obrestuje se jim kakovostno delo v okviru ŠŠD in Atletskega kluba Ptuj. Poudariti kaže, da je pokalno tekmovanje ven- darle bolj namenjeno najuspešnejšim posameznikom in prav zato je priča- kovati izredno zanimiv razplet v je- senskem ekiptiem prvenstvu. Še posebej so bila uspešna dekle- ta, saj so st. učenke dosegla šesto mesto ekipno. V teku na 60 m ni imela prave konkurence Mlakarje- va (OM Ptuj) 7.96. Ko .so atletski trenerji razmišljali o najboljših dosežkih, so se zausta- vili pri srednjeprogaših. V središču pozornosti je bil odlični Ormožan Jurčec, kije zmagal z 2:41,64. Prav tako spoduben je šesti dosežek Bez- jaka (OM Ptuj). Vse inožnosti, da se razvije v odlično tekmovalko, ima z drugim mestom Žižkova (OM Ptuj) 3.00,80. V izvrstni seriji skokov v višino kaže pohvaliti tretje mesto ml. de- klice Kaj.sersbergerjeve (Ljudski vrt Ptuj) 143 cm. Marjan Lenartič, predstavnik ŠZ Ptuj, je po tekmovanju povedal: "Med mladimi sem čutil pozitivno tekmovalno ozračje. Pomeni, da smo na pravi poti." Ljubo Gajscr, OŠ Olga Meglic Ptuj: "To je bila ena najlepših atlet- skih prireditev v sezoni. Ponovno smo bili uspešni. Zanimanje za atle- tiko je zmeraj večje. Resno delo smo pričeli že pred leti. Posegamo tudi na nižjo stopnjo, od drugega do četrtega razreda. Veliko razumevan- ja za šport ima ravnatelj Ervin Hoj- ker in za uspešnost se moramo zah- valiti tudi njemu in priznanemu atletsketnu trenerju Ljubu Cucku." I.K. GORI^NICA Tretji tradicionalni turnir v malem nogometu v organizaciji Območne obrtne zbornice Ptuj bo v Gori.šnici 23. junija zvečer tradicionalni turnir v malem nogometu. Najboljšim trem ekipam bodo podelili pokale, zm.agovalna ekipa pa bo predstavljala zbornico na drugih podobnih turnirjih. Letošnji turnir v malem nogometu je že tretji. Jutri konec velemojstrs[(Ega turnirja že od prejšnjega torka pote- ka v organizaciji Šahovskega društva Ptuj in pod pokrovitel- jstvom generalnega sponzoraj "Caissa", d.o.o., Ptuj velemoj- strski šahovski turnir 8. katego- rije. Če bi rekli za prvo kolo, da je bilo dokaj miroljubno, pa so bila vsa ostala izredno borbena. Posebej še to velja za tretje, ko so se vse partije končale z zma- govalcem, kar je na tako močnih turnirjih prava redkost. Že na začetku je bilo jasno, da bodo imeli glavno besedo za vrh hrvaška VM Čebalo in Hulak, ukrajinski VM Mi- halčišin, armenski VM Petro- .sjan ter domači VM Dražen Sermek. Norme za osvojitev velemojstrskega in mojstrske- ga bala so glede na visoko povprečje turnirja dokaj viso- ke in malo je verjetno, da bo kateremu od šahistov to uspe- lo. Po odigranih sedmih kolih ima teoretične možnosti še do- mači FM Rado Brglez, ki po- trebuje iz 4 kol 3 točke, to pa bo glede na razpored parov izredno težko, saj mora igrati še z MM Bukalom^ in Po- lajžerjem, mojstrom Željandi- novim in VM Mihaličišinom. Danilo Polajžer je veliko možnost za osvojitev velemoj- strskega bala zapravil že s po- razom v 1. kolu proti VM Ce- balu, nato je doživel poraz še v 4. kolu proti MM Bukalu in v nadaljevnaju mu ni preosta- lo drugo kot igra na zmago v vsaki partiji, kar pa je izredno naporno in kakšen poraz je ob taki igri neizbežen. Slovenski VM Dražen Sernak, ki to se- zono nastopa za ŠD Ptuj, je v dosedanjem poteku turnirja dokazal, da je trenutno naj- boljši slovenski igralec in da lahko ekipa domačega društva računa na njegove dobre igre tudi na državnem ekipnem prvenstvu. REZULTATI 1. kolo: Bukal - Hulak remi; Željandinov - Topalovič 1:0; Mihalčišin - Petrosjan remi; Po- lajžer - Cebalo 0:1; Blatny - Brglez remi; Krumpačnik - Ser- mek remi; 2. kolo: Hulak - Ser- mek remi; Brglez - Krumpačnik 1:0; Cebalo - Blatny 1:0; Petro- sjan - Polajžer remi; Topalovič - Mihalčišin 0:1; Bukal - Žel- jandinov 0:1; 3. kolo: Željandi- nov- Hulak 0:1; Mihalčišin - Bukal 1:0; Polajžer - Topalovič 1:0; Blatny - Petrosjan 0:1; Krumpačnik - Cebalo 0:1; Ser- mek - Brglez 1:0; 4. kolo: Hu- lak - Brglez 1:0; Cebalo - Ser- mek remi; Petrosjan - Krum- pačnik 1:0; Topalovič - Blatny remi; Bukal - Polajžer 1:0; Žel- jandinov - Mihalčišin remi; 5. kolo: Mihalčišin - Hulak remi; Polajžer - Željandinov 1:0; Blatny - Bukal 0:1; Krumpačnik - Topalovič 1:0; Sermek - Pe- trosjan remi; Brglez - Cebalo 0:1; 6. kolo: Hulak - Cebalo 1:0; Petrosjan - Brglez remi; Topalovič - Sermek 0:1; Bukal - Krumpačnik 1:0; Željandinov - Blatny 1:0; Mihalčišin - Po- lajžer remi; 7. kolo: Poljažer - Hulak 0:1; Blatny - Mjhalčišin remi; Krumpačnik - Željandi- nov 1:0; Sermek - Bukal 1:0; Brglez - Topalovič 1:0; Cebalo - Petrosjan remi. Vrstni red po 7. kolu: Hulak 5,5, Cebalo, Sermek 5, Petro- sjan, Mihalčišin 4,5 Bukal, Žel- jandinov 3,5, Brglez, Polajžer 3, Krumpačnik 2,5, Blatny 1,5, Topalovič 0,5. Jutri, v petek, ob 11. uri bo glavni sodnik Fide Janko Bohak še zadnjič pognal šahovske ure. Srečali se bodo: Krumpačnik - Hulak, Sermek - Blatny, Brglez - Polajžer, Cebalo - Mihalčišin, Petrosjan - Željandinov in To- palovič - Bukal. S tem bo uspešno zaključena ena od številnih prireditev v ok- viru 60-Ietnice Šahovskega društva Ptuj. S.R. KOLESARSTVO Perutnina v Istri v nedeljo, 11. junija, so kolesarji Perutnine Ptuj sodelovali na nagradi Pazina. Proga je bila zahtevna in razgibana. Tekmovalce je posebej motil dež, ki je povzročil nekaj skupinskih padcev. Amaterji in starejši inladinci so vozili 118 km. Ponovno je ble- stel Peter Purg, ki si je s samostojnim pobegoin prigaral 3. mesto med starejšimi mldinci. Mlajši mladinci so se pomerili na 67-kilo- metrski progi. Dirka je bila izredno zanimiva, saj je pobegnila šesterica kolesarjev, ki se ni pustila ujeti. Med njimi je bil tudi Ptujčan Rado Rogina. Nekoliko pred ciljem je zaradi spolzkega cestišča padlo dvajset kolesarjev in so zaustavili napredovanje glavnine. V sprintu ubežnikov je Rogina zasedel 4. mesto. S K NOGOMET / DRAVA PRISTALA NA TRDIH TLEH Videm — Drava 5:4 (2:2,2:2) Poraz je skalil razpoloženje v vrstah ptujskega mladinskega republiškega ligaša. Ničla proti moštva, za katerega seje misli- lo, da je komaj enakovredno, zbuja dvom o tem, ali vodilni ljudje poznajo realne moči v prebujajočem se nogometnem obrobju. Videmčani se niso ustrašili, igrali so pogumno in pametno. Za predstavo modrih ni opravičila, ostali so veliki "dolžniki". Razen Bezjaka, Gojkoška in Vogrinca tokrat v moštvu ni bilo moža, ki bi vedel, kaj hoče in kako to doseči. Podvig je uspel gostiteljem po boljšem izvajanju enajstme- trovk. V rednem delu jc zadetka za Dravo dosegel Gojkošek, za Videm pa sta bila strelca Sitar in Fridl (iz 11-metrovke). I.K. MURSKA SOBOTA / DP V UL LETENJU Vlado Horvat tretji v Murski Soboti je bilo minulo soboto in nedeljo prvo državno prvenstvo v letenju z ultra lahkimi letali in tretje državno prvenstvo z motornimi zmaji. Tekmovanj so se udeležili Vlado Horvat z UL letalom ter zmajarja Janko Bezjak in Srečko Čuš. Izjemno je presenetil Vlado Horvat iz Stojncev, ki je v pristajan- ju z ugasnjenim motorjem osvojil prvo mesto. Kar štirikrat zapored je pristal natančno v določeni petmetrski pas. V skupni uvrstitvi, v katero sta šteli še dve maršruti po Goričkem, pa je osvojil bronasto medaljo. Zmagal je Ivo Boscarol iz Ajdovščine pred Igorjem Zrin- skim iz Murske Sobote. mz OB DNEVU DRŽAVNOSTI 4. tek ob slovenski meji Na ponedeljkovi tiskovni konferenci v gostišču Antonius y Ptuju so člani tekaškega kluba Maraton predstavili vsebino le. tošnjega 4. teka ob slovenski meji, ki ga pripravljajo v počasti, tev 25. junija - dneva državnosti. Kot je povedal predsednilj kluba Milan Potočnik, se bo ta izvirni in edinstveni tek v Slove, j niji pričel prihodnjo v sredo, 21. junija, ob 20. uri, v njem bo sodelovalo 16 tekačev in ena tekačica, po štirih dneh in nočeh j ter po pretečenih 1.200 km se bodo vrnili na Ptuj v nedeljo, 2S. junija, prav tako ob dvajsetih. Start in cilj bosta tudi letos pred magistratom. Na 4. teku ob slovenski meji bo sodelovalo 17 tekačev ptujskega kluba Maraton. Foto: Langerholc Izvirna ideja maratonca Franca Zupaniča bo tako letos že četrtič za dobre štiri dni in noči ponesla ime Ptuja po vsej Sloveniji. Na letošnjem teku bodo sodelovali: najboljši slovenski maratonec Mirko Vindiš, Ivan Rogelj, Milan Potočnik (tekajoči kamerman), Franc Zupanič, Ivan Golob, Mar- jan Rogina, Sergej Pavličev (naj- starejši udeleženec), dr. Urban Toplak, ki bo skrbel za zdravje v tekaški ekipi. Rado Ačimovič, Božo Doki, Nataša Pšajd, Ro- man Pernat, David Cafuta, Dra- go Ačimovič, Sergej Kaučevič, Niko Žuraj in Janez Lipavšek. Vsi so bili pred dnevi na spe- cialnem zdravniškem pregledu v Ljubljani, kjer so opravili tudi testiranje praga vzdržljivosti vsakega posameznika. V organizacijo in izvedbo startne in zaključne prireditve se bo po svojih možnostih vključilo tudi gospodarsko inte- resno združenje Poetovio vivat. Maratonci so doživeli tudi očit- no podporo za tek zagretega podžupana mestne občine Ptuj Ervina Hojkerja, ki je mara- toncem obljubil, da bodo pri iz- vedbi teka in obeh prireditev poleg sponzorjev s sredstvi za- gotovo sodelovali tudi v mestni občini Ptuj. Kot smo izvedeli, naj bi v proračunu namenili za promocijo Ptuja v letošnjem le- tu kar 15 milijonov tolarjev. Še to: o teku bomo redno po- ročali na radiu Ptuj, saj se bomo dnevno vsaj enkrat po mobitelu vključevali v program. q^ PTUJ / TENIS TOUR LUKA '95 Moški posamezno do 35 let in ženske v teniškem centru Luka uspešno nadaljujejo serijo turnirjev za rekreativce. Prejšnjo soboto je v kategoriji moški posamez- no nad 35 let zmagal Dušan Grame iz Ptuja, ki je premagal Grušovnika iz Dupleka z rezultatom 2:1. V ženskem finalu je slavila Alja Pak, ki jc premagala Mojco Grame z 2:0. Nagra- de za zmagovalce je prispeval organizator teniških turnirjev Agencija Luka, d.o.o. V soboto se bo tenis tour Luka '95 nadalje- val s tekmovanjem v moški kategoriji in mešanih dvojicah. mq TENIS / h. LIGA —ČLANI Ptujčani drugI v drugi ligi v II. slovenski članski te- niški ligi so v soboto končali tekmovanje. Igralci TK Ptuj so v zadnjem kolu gostovali v Slo- venski Bistrici in premagali do- mačo ekipo z rezultatom 5:4. V skupni razvrstitvi so igralci TK Ptuj zasedli 2. mesto s petimi zmagami in dvema porazama. V tej sezoni so bili mlajši igral- ci že enakovreden del ekipe, ki tekmuje v članski ligi. To so: Črto Gobec, Žiga Žigman in Mi- ha Jernejšek, stari 15 let, ter Alen Horvat, star 16 let. Vsi so zrasli na igriščih Teniška kluba Ptuj v Termah. Glavnina ekipe pa so izkušeni Rok Plohi, letos vodja in kapetan ekipe, Boštjan Kreutz, Robi Čeh, Tomaž Klinkon, To- maž Bezjak in Aleš Fras. V tej sezoni so bili fantje prvič tudi mi- nimalno materialno stimulirani za vsako posainezno zmago in tudi za zmago ekipe. Vse tekine so odigrali zelo pošteno in srčno, za kar jiin gre čestitati. Omenimo pa še, da za tema dvema generacijama članske eki- pe TK Ptuj prihaja že mladi rod, ki bo čez leto ali dve potrkal na vrata prve ekipe TK Ptuj. To so Rok Galun (nedavni zmagova- lec turnirja do 14 let v Domža- lah), Kristjan Krajnc (občinski prvak za 1995. leto) in Sašo Babosek - vsi stari 12 let.' ••• REGIJSKI TURNIR DO 12 LET v soboto in nedeljo se je na igriščih TK Ptuj zbralo okrog 70 nadebudnih igralcev tenisa, starih od 8 do 12 let. Tekmovali so za točke TZS. Tekmovanje je potekalo v petnajstih skupinah po 4-5 tek- movalcev. Po dveh dneh oz. 4 tek- mah, ki jih mora odigrati vsak, do- bimo vrstni red od 1. do 5. mesta v skupini. Prvo- in drugouvrščcni igralci se čez dva tedna poinerijo na finalnem turnirju v Velenju. Igralci Teniškega kluba Ptuj so tokrat na- stopili v najštevilnejši postavi. Brez konkurence so v skupinah osvojili prva mesta s štirimi zma- gami tile igralci Teniškega kluba Ptuj: Rok Galun, Kristjan Krajnc in pri deklicah Ajda Hru- men ter Tjaša Kovač. Sašo Ba- bosek je osvoiil tretje mesto, prav tako Katja Šegula pri deklicah. Svojo prvo zmago je slavil Matej Rus, star 10 let, ki je osvojil -I- mesto v skupini. Andrej Arten- jak je z dopadljivo igro bil /elo blizu prve zmage, Ivan Emeršič. star 9 let, pa je na turnirju sploh prvič nastopil. Kljub občasnim ploham je or- ganizatorju uspelo odlično izpelja- ti turnir, ki gaje zelo razsodno vo- dil vrhovni sodnik Branko Tonejc iz Ptnja. ■ (TKJ fEDNIK! 15. JIMJ 1995 ŠPORT — ll ptuj — moštveni državni prvak v športni dvorani Mladilca v ptuju '^''^ končnica državne- ^ prvenstva v boksu. Za naj- yi$jo lovoriko so se borili bok- sarji Ptuja in Slovenske Bistri- j^e. Moštvi sta nastopili v kom- pletnih postavah, žal pa sta bili ekipi Celja in Ljubljane nepo- polni in je nad 400 gledalcev videlo le dve borbi v ringu, v jrugih kategorijah pa ena ali druga ekipa ni imela tekmoval- in je i/id 10:6 za Celje. Po izidih v prvem delu tekmo- vanja so domačini prepričljivo vodili s 85 točkami pred nasprot- nikom, ki jih je zbral 69; Bi- stričani so branili moštveni na- slov državnih prvakov 1994. Po uvodnem ceremonialu in predsta- vitvi tekmovalcev smo videli za- nimive borbe. Izidi po kategori- jah (prvoimenovani so tekmoval- ci Ptuja): muha: Zemljič - Mrko- ja 2:0; bantam: Trelc - Jančič 0:2; peresna: Rakuš - Rečnik 0:2; lahka: Holc - Podvršnik 0:2 (sodniki so prvotno ocenili borbo z 1:1, bili so neenotni in šele na protest vodstva gostov in gledal- cev so svoje ocene spremenili); polvelter: Zavec - Brumec 0:2; velter: Arnuš - Jamar 0:2; pol- srednja: Krajnc - Habjan 2:0; srednja: Novkovič - Ceder; pol- težka: Horvat - Urbek 2:0; težka: Grdina - Poš 0:2; super težka: Fleischer - M. Rečnik 2:0 brez borbe. Tako se je izredno ize- načeno srečanje končalo z rezul- tatom 12:10. Zmagovalcem je predal pokal podžupan E. Hojker, drugouvr- ščenim predsednik Boksarske zveze Slovenije S. Doki, tretjim pa podpredsednik Boksarske zveze Slovenije B. Fajs. Po kančanem srečanju so iz- javili: — predsednik BK Ptuj Jan- ^j|Gabrovcc: "Zmaga je potrdi- tev uspeha v prvem delu tekmo- vanja, s tem smo postali naj- močnejše moštvo v Sloveniji s kompletno ekipo. Da se je le- tošnje tekmovanje tako izteklo, je zasluga B. Fajsa, ki je s svo- jim delom pripomogel k na- predku slovenskega boksa. Po- vem še lahko, da pri nas ni bo- jazni za tekmovalce, saj imamo številni podmladek. Pohvalim se lahko, da smo prvi v Sloveni- ji s tekmovalcem, ki je zmagal na močnem mednarodnem tur- nirju v Benetkah. Hvala vsem, ki so pripomogli, daje današnja prireditev uspela." — predsednik BK Slovenska Bistrica: "V finalu smo dejan- sko videli, kaj premore sloven- ski boks. Enakovredna, ize- načena borba vse do predzad- njega srečanja ni napovedala zmagovalca, domačini so bili za nianso boljši in so zasluženo slavili. Majhne neprijetne za- plete so povzročili sodniki in njihove odločitve, kar nam go- vori, da je skrajni čas, da sod- niško organizacijo pomladimo, saj ob razvoju slovenskega bok- sa to moramo storiti." Predsednik Boksarske zveze Slovenije Slavko Doki je pove- dal, da se jeseni ustanavlja II. slovenska liga, ki bo kalila tek- movalce ter s tem zagotavljala kvaliteto za I. ligo, v kateri naj bi se kalili reprezentanti. "Vidi se napredek v vseh klubih, sedaj je registriranih 13. Trije ali štirje posamezniki izstopajo, a žal ni- majo mednarodnih izkušenj za večjo uveljavitev. Sodniki sodi- jo v okviru svojih zmožnosti, imajo pa premalo borb in iz- kušenj. Prav tako si prizadeva- mo, da s Fakulteto za šport v Ljubljani izšolamo trenerski ka- der," je sklenil S. Doki. Ptujski boksarji s trenerjem Albinom Mercem - ekipni državni prvaki, foto: I. kotar AIKIDO Prvo tekmovanje v Sloveniji v Ptuju je bilo v petek, 2. junija, v dvorani Center prvo aikido tekmo- vanje v Sloveniji, ki ga je organizi- ral Aikido klub Ptuj. Aikido je v Sloveniji najmlajša borilna veščina, ^elo popularna pa je v zadnjem času postala zaradi filmov Stevna Segala. Tekmovanje je bilo občinskega značaja, v klubu pa upajo, da bodo v prihodnje pritegnili tudi druge tri slovenske aikido klube in ustanovili zvezo na republiškem nivoju. Tekmovalci so prikazali kvalitetne tehnike samoobrambe, najbolj atrak- tivni pa so bili seveda meti, ki se jim v aikidu posveča velika pozornost. Rezultati: člani posamezno: 1. Aljoža Horvat, 2. Andrej Pulko, 3. Denis Ivaniševič in 3. Matjaž Satler; dekleta pcsamezno: 1. Karolina Pe- trena, 2. Anja Brodnjak; člani v konkurenci dvojic: 1. Aljo.ša Hor- van - Andrej Pulko, 2. Denis Iva- niševič - Mitja Petrič in 3. Andrej Satler-Matjaž Satler. S.V. ^'^ogovalci (z leve klečijo): A. Satler, M. Satler, A. Brodnjak, A. Pulko; .°iijo z leve) napovedovalka L. Vogrinec^, K. Petrena, M. Petrič, D. Iva- "'sev/c, A. Horvan in trener S. Vogrinec. Foto: Kosi . . JOŽE VOROŠ / 600 KILOMETROV Z MONOCIKLOM PO SLOVENIJI ''Vozniki pozor — tudi počasi se daleč pride!" Pa še res je. In za kaj prav- zaprav gre? Ker je na slovenskih cestah vsako leto vse več nesreč za- radi prehitre vožnje, so se v murskosoboški agenciji Zvon odločili za akcijo VOZNIKI POZOR - TUDI POČASI SE DALEČ PRIDE. V okviru te akcije se je 26-letni Jože Vo- roš na 1,20 metra visokem monociklu podal na 600 kilo- metrov dolgo pot po Sloveni- ji, od Murske Sobote do Por- toroža, ki jo končuje prav da- nes. V prvi etapi, od Murske So- bote do Maribora, ki jo je pre- vozil minulo soboto, je Jože kolesaril tudi skozi Ptuj. Dru- ge vmesne postaje so bile še v Celju, Dolenjskih Toplicah, Kočevju in Postojni. Sicer pa je Jože Voroš opravil velik podvig že lansko leto. Na 3 metre visokem mo- nociklu je po Pomurju prevo- zil 50 kilometrov in 390 me- trov v času 7 ur in 21 minut. S tem je postavil svetovni re- kord, ki je zabeležen tudi v Guinnessovi knjigi rekordov. Letos jeseni naj bi naskakoval svetovni rekord v vožnji na 1,20 metra visokem monoci- klu ter prevozil 2000 kilome- trov od Portoroža čez italijan- ski polotok vse do Rima. Tokratna vožnja po Slove- niji je pravzaprav Jožetova priprava na jesenski podvig ter promocija vožnje z mono- ciklom. Ta je pri nas še dokaj neznana športna disciplina, zato pa veliko bolj priljublje- na v Ameriki in na Japon- skem, kjer že potekajo velika profesionalna tekmovanja. Iz- vor samega monocikla pa je v Belgiji. Tekst in foto: DS Jože Voros na monociklu med vožnjo čez ptujski dravski most finale pokala medobčinske nogometne zveze ptuj Drava : Aluminij 1:3 (1:1, 1:1) Ptuj — stadion Drave, gledalcev okoli 450, sodnik Strelec iz Ormoža. Strelci: 0:1 Kmetec v 22. minuti, 1:1 Vesenjak (45.'), 1:2 Ge- rečnik (93.') 1:2 Hojnik (119.'). Drava: Brodnjak, Volk, Čeh, Žolek, Ramšek, Pucko, R. Krajnc (Bralec), T. Emeršič, M. Krajnc (Ciglar), Hotko in Vesenjak. Aluminij: L. Šmigoc, Grbavac, Bavdek (Gačnik), Fridl, Emeršič, Zemljič, Žitnik, Hor\'at (J. Šmigoc), Hojnik, Gajser (Pa- vlic) in Kmetec. Pokal je kapetanu Aluminija R. Hojniku podelil predsednik MNZ Ptuj Erik Berčnik. Foto: L. Kotar V finalnem pokalnem srečan- ju na področju MNZ Ptuj sta se pomerili res najboljši ekipi. Žal je tako pri Dravi kakor pri Alu- miniju manjkalo nekaj nogome- tašev, kljub temu pa je bilo vzdušje pravo nogometno. Začetek je bil oster, tako da je mora! sodnik Strelec pokazati nekaj rumenih kartonov. V 22. minuti so se razveselili ljubitelji Aluminija. Marko Kmetec je namreč izkoristil napako v do- mači obrambi in brez težav pre- magal domačega vratarja Brod- njaka. V 36. minuti je po prekršku nad T. Emeršičem z desne strani Nastja Čeh zadel prečko, v 38. minuti je Robert Vesenjak preigral nekaj igral- cev Aluminija ter dobro streljal, toda vratar Aluminija je strel ubranil. Nato jc bila igra vse do zadnje minute v rokah igralcev iz Kidričevega. Nekajkrat so ze- lo dobro streljali, žal pa niso bi- li natančni, enkrat pa je domači igralec Žolek zbil žogo s same črte. V 45. minuti je Vesenjak z lepim strelom rezultat izenačil. V drugem polčasu smo videli dinamično igro obeh moštev. Pravih priložnosti praktično ni bilo. Oboji so poskušali s streli od daleč, takšna igra pa ni rodi- la sadov. Po neodločenem izidu sta ekipi zaigrali podaljšek dva- krat po petnajst minut. Takoj na začetku prvega je bil storjen prekršek nad Pavlicem. Mladi Gerečnik je z zelo močnim stre- lom premagal vratarja Drave. R. Hojnik je v 1 19. minuti dosegel še tretji zadetek in pokal MNZ Ptuj so tako sovojili igralci Alu- minija iz Kidričevega, obe ekipi pa sta se uvrstili v nadaljnje tekmovanje za slovenski nogo- metni pokal. Kljub temu da sta ekipi na- stopili v okrnjenih postavah, so Ijubclji nogometa videli dokaj kakovostno predstavo. Pokazali so, da si si želijo derbije, dober nogomet in klube, ki bodo v zgornjem delu prvenstvenih raz- predelnic. D.K. Športne novice SVETOVNI PADALSKI _POKAL V AVSTRIJI Ptujski padalci so se na prvi tekmi za svetovni padalski pokal v Avstriji ined 22 ekipaini in 110 tekinovalci uvrstili na 13. mesto. Zmagala je italijanska poklicna policijska ekipa pred Leščani in italijansko poklicno vojaško ekipo. Za Ptujčane so skakali Aleš Debeljak, Mirko Vršič, Matej Kostanjevec, Aleksander Čuš in Igor Gla- žar. Zelo dobro sta se uvrstila mladinca Kostanjevec in Čuš, ki sta osvojila ined posamezniki 4. in 6^iTiesto. Ekipo je vodil Stan- ko Čuš, sodil pa je tudi ptujski sodnik z mednarodno licenco Zlatko Čuš. Za končno uvrstitev v evropskein pokalu bodo padal- ci tekmovali^ še dvakrat v Italiji in enkrat v Švici, vendar ptujski padalci najbrž za vse tekine ne bodo imeli denarja. Lani so se v evropskem pokalu uvrstili na 15. inesto. MZ KEGUANJE • SLOVENIJA — HRVAŠKA (kadeti) 3:1 Slovenska kadetska kegljaška reprezentanca, ki se pripravlja za nastop na evropskein prvenstvu, ki bo v Celovcu od danes do ne- delje in katerega pokrovitelj je avstrijski predsednik Thomas. Klestil, se je v Lendavi in Ko- privnici pomerila z vrstniki iz Hrvaške. Pri kadetinjah so bitf obakrat boljše Slovenke, pri ka- detih pa je b'}\ rezultat 1:1. Daleč najboljši rezultat obeh dni je z 851 podrtimi keglji ponovno do- segla svetovna inladinska vice- prvakinja, Ptujčanka Andreja Razlag. s.R. TENIS • MIHAJERNEJŠEK- OSNOVNOŠOLSKI PRVAK v teniškem centru GOYA v Hajdošah je v petek in soboto potekal teniški turnir za osnov- nošolce. Nastopilo je več kot šti- rideset učenk in učencev. Videli sino nekaj zelo lepih iger, predv- sem vsi trije finalni boji. Pri učenkah je prepričljivo zinagala Urška Doberšek pred Tja.šo Kovač. V kategoriji mlajših učencev (do 7. razreda) je Kiki Krajnc šele v podaljšani igri ugnal Roka Galuna z 9:8. Med starejšiini učenci pa se je Miha Jernejšek brez težav pre- bil v finale, kjer je premagala Roberta Pisarja z 9:3. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano pod okriljem Špor- tnega zavoda in tehničnim vod- jem Braneta Komela. Sponzorja turnirja sta bila Gorazd Gojčič in Skat iz Kidričevega. Rezultati: starejši učenci; 1. Miha Jernejšek (OS O. Meglic), 2. Robert Pisar (OŠ Mladika), 3. Žan Horvat (OŠ Gorišnica); mlajši učenci: 1. Kristjan Krajnc (OŠ Ljudski vrt), 2. Rok Galun (OŠ Markovci), 3. Sašo Babosek (OŠ Ljudski vrt); de- klice: 1. Urška Doberšek (OŠ Majšperk), 2. Tjaša Kovač (OŠ O. Meglic), 3. Katja Zupanič (OŠ Hajdina). g /<■ MALI NOGOMET • NOČNI TURNIR V _VITOMARCIH Klub malega nogometa Bistro Lipa in KS Vitoinarci prirejata v soboto, 17. junija, na igrišču OŠ Vitoinarci nočni turnir v malein nogoinetu. Turnir se bo pričel ob 19. uri s sodelovanjem padalcev iz Mo-škanjcev. V prvi tekmi se bosta pomerili najmočnejši stranki občinskega sveta občine Destrnik - Trnovska vas SDSS in SLS. Med igralci pričakujejo tudi prvaka teh dveh strank Jane- za Janšo in Maijana Podobnika. Za turnirje prijavljenih več kot 40 ekip. Predvidevajo, da se bo turnir končal v nedeljo popoldne. Vse, ki jih turnir za- nima, vabijo, da se ga ude- ležijo. Naslednjo soboto, 24. junija, pa vabijo vse na nogo- metno noč oziroma veliko za- bavo s plesom. 7 5 NAMIZNI TENIS Odlična sezona 1994/95 NTK Pctovia je v letu 1994 slavil dvajsetletnico. Ob tej pri- ložnosti so v klubu pregledali prehojeno (uspešno) obdobje). Klub je imel v nekdanjem ju- goslovanskem prostoru vidno vlogo predvsem z dekleti, ki so uspešno nastopala v vseh bivših republikah. Tudi sedaj je glavni poudarek pri dekletih, saj je to žc dvajsetletna tradicija, a se že veliko dela z mlajšimi kategori- jami pinorjev in vidni so že prvi rezultati. Ambiciozne načrte so dosegli in presegli. V klubu menijo, da bodo tudi v sezoni 95/96 rezul- tati enaki ali celo boljši, saj so svojo strokovnost za kvalitet- nejši dvig dela ponudili nekdan- ji kvalitetni igralci in igralke, kot so Valerija Novak,^ Sanja Džankič-Bebek, Jernej Šomen, Ivo Sklizovič, Evgen Vedlin in nekdanji trenerji Urška Majnik in Damjan Samojlcnko. Igralke in igralci od najmlajših do ligaških tekmovalk in tekmo- valcev so v sezoni 94/95 odigrali več kot 78 tekem ali turnirjev in na vseh so bili med najboljšimi. O njihovih uspešnih igrah smo v Tedniku pisali sproti, zato jih to- krat ne bi ponavljali. Kaj reči na koncu? "Igralkain, igralcem, staršem in članom 10 ter privržcncein bele žogice prav lepa hvala in obilo uspehov pri delu in doseganju vrhunskih rezultatov v novi sezoni 95/96," pravi trener NTK Petovia Ivo Pšajd. I.P. Z desne: Breda Mojsilovič,, Špela Lukner, Tina Safran in trener Ivan Pšajd. 16 — ZA RAZVEDRILO 15. JUNIJ 1995 TEDNIH fCDNIKI 15. JLMJ 1995 ZA KRATEK ČAS — 19 •0^ Mladi dopisniki zmanjkalo je elektrike Bilo je zvečer pri sveči, ker je močno deževalo in je zmanj- kalo elektrike. Zelo smo se dol- gočasili, zato nam je mamica začela pripovedovati zgodbo o mojem bratcu, ko je bil še maj- hen. Starši in moja starejša brata so dopustovali na morju, zato so hoteli brata neplavalca nau- čiti plavati. Sprva so se starši močno namučili, da so ga sploh spravili v vodo. Nato pa so go začeli učiti plavati. Začetek je bil slab, a kmalu se je navadil na slano morje. Vsak dan je po- stajal boljši. Brez vzpodbude se je že spravil v vodo. Minil je že cel teden in starejši brat je že vedel precej dobro plavati. Nekega popoldneva pa se je preveč oddaljil od obale, na sre- di poti nazaj pa mu je zamnjka- lo moči, zato je začel kričati. Na srečo ga je moj oče pra- vočasno zagledal in ga rešil iz vode. Moj brat je bil čisto izčrpan, zato od tistega dne ni več hotel iti sam v vodo. Mamica si je oddahnila od pripovedovanja. Tedaj se je zo- pet vrnila elektrika in že smo se vsi znašli pred televizijo. Škoda, da zmanjka elektrike tako poredko. Klemen Kovačec, 5. b OŠ Gorišnica pogovor z barbaro in njeno mamico_ Pogovarjali smo se z Barbaro Šamperl, ki obiskuje 3. razred na naši šoli. Njena bolezen se imenuje cerebralna paraliza. Na možganih ima poškodovan cen- ter za hojo. To se ji je poškodo- valo pri porodu. Vsak teden ho- di v Maribor na fizioterapijo. Lepo napreduje, ampak še ved- no se boji sama hoditi. Doma dela vaje na žogi, pručki in na valju. Vozi se s triciklom. Nima invalidskega vozička. Ima še sestrico, ki je stara nekaj mese- cev, in bratca, ki je star 6 let. Nobeden nima poškodbe v možganih. V šoli se dobro uči. Malo ima težave z matematiko. V šoli jo imajo sošolci zelo ra- di. Rada pomaga mamici kuha- ti, pospravljati in peči. Je zelo pridna, zelo rada se smeji in igra. Ko bo velika, bi rada po- stala šivilja. Želim ji, da čimprej shodi in da se ji želje uresničijo. Maja Volgemut, 2. a OŠ Markovci ^l^vr~~~~^ To naša reka je prava, pet korakov široka, do kolen globoka. S Pohorja prilije, se v Dravinjo izlije. Tu konča svoj pot, še dolgo bo tekla tod, kakor vse reke drugod. Maja Mlakar, 2. r. OŠ Sela tako lep izlet_ Tisti učenci, ki smo skozi šolsko leto prebrali določeno število knjig, smo si prislužili nagrado. Dogovorili smo se, da bomo obiskali brata pisatelja Ivana Potrča gospoda Franca, ki živi na Grajenščaku, potem pa* bomo šli na vurberški grad in si tam naredili piknik. ^ Odpravili smo se ob deveti' uri. Gospa knjižničarka nam je zagotovila, da ve, kje je ta do- mačija, toda verjetno jo že daje skleroza, zato smo se izgubili. Izstopili smo iz avtobusa in se odpravili peš. Končno smo za- gledali veliko kmetijo. Na dvo- rišče pelje kolovozna cesta. Ko smo prišli na dvorišče, nas je pozdravil pes čuvaj z glasnim laježem. Za njim niso zaostajale krave. Tudi one so začele gla- sno mukati. S hišnega praga pa sta nas že pozdravljala gospod Franc Potrč in njegova žena. Hitro sem ugotovila, da je to brat Ivana Potrča, saj mu je zelo podoben. Takoj smo se spustili v zanimivi pogovor. Gospod Franc nam je začel pripovedovati o svojem bratu Ivanu. V družini je bilo devet otrok in Ivan je bil edini šolan. Mamina tiha želja je bila, da bi postal duhovnik. Gimnazijo je obiskoval na današnji Olgici, toda šole ni dokončal, ker so ga zaprli zaradi politike. Na do- mačijo je prišla policija, ki je preiskala vso hišo, da bi našla dokaze. Zaman so iskali. Franc pa je že prej našel veliko polo papirjev, ki so bili skriti v senu. Seveda tega policiji ni razkril. Gospod Franc nam je pripove- doval še o veliko drugih dogod- kih. Pohvalil se je, da je Ivan na domačijo velikokrat pripeljal prijatelje in pisatelje. Najraje so se namestili v kleti. Njegova žena, pisateljeva svakinja, nam je pokazala lepo posodico, ki je, če si jo navil, lepo zaigrala. Povedala jc, dajo je dobila od Branke Jurce, žene Ivana Potrča. Gospa Golobova nam je prebrala odlomek iz knjige, kjer Branka Jurca opisu- je, kako je žena Franca Potrča praznovala šestdesetletnico. Na- to je sledila podelitev priznanj za dosežke na tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Posebno priznanje so dobili tisti, ki so tekmovali za bralno značko do osmega razreda. Ko smo tudi to opravili, nas je gospodinja pre- senetila s škatlo domačih piško- tov in s sladkim jabolčnikom. Pokazala nam je sobo, kjer sta spala Ivan in njegova žena, ko sta prišla domov. Ko smo se vračali proti avto- busu, so se na travniku pasle krave. Zapeljali smo se do vur- berškega gradu. Avtobus smo pustili pod hribom in do vrha šli peš. Ko smo prišli na vrh, se je odprl krasen razgled. Znotraj razvalin gradu je gledališče: klopi in majhna okrogla ploščad v travi. Posedli smo se po klo- peh. Luka nam jc povedal nekaj o zgodovini vurberškega gradu. Na njem naj bi se skrivala Ve- ronika Deseniška, kije tragično končala življenje. Potem smo začeli pripravljati stvari za pik- nik. Knjižničarka je sklicala vse Tabornike in skavte, da bi zaku- rili ogenj. Toda bilo je malo ta- kih, zato smo morali združiti vse moči, da je zagorelo. Hre- novke, ki smo si jih prinseli s seboj, smo si lahko bolj odimili kot spekli. A bile so vseeno do- bre. Ko smo se najedli in napili, smo počistili in pobrali smeti. Odpravili smo se proti avtobu- su. Ša zadnjič smo si napasli oči, kajti razgled je bil kljub dežju lep. Mislim, da se je izplačalo na- rediti bralno značko. Drugi učenci so se v šoli potili in učili, mi smo pa uživali. Upam, da mi bo tudi drugo leto uspelo opraviti obveznosti. Bilo bi škoda zamuditi tako lep izle't, na katerem spoznamo, kdo so pisatelji naše bližnje okolice in kje so njihove domačije. Cecilija Emeršič OŠ Olge Meglic, Ptuj plavalni tečaj Učenci drugega razreda smo imeli plavalni tečaj v Termah Ptuj. Ko smo prišli v toplice, nam je tam bilo zelo všeč. Uči- teljica nam je pokazala gardero- be, kjer smo se preoblekli. Po- tem smo se stuširali. Prišli so plavalni učitelji in nas pokicali v bazen. Tam nam je učitelj po- kazal, kako plavamo žabico. Vsi smo se zelo trudili, da bi se čimprej naučili plavati. Hitro je minilo pet dni. Zadnji dan smo morali pokazati, kaj smo se naučili. Vsi učenci smo bili za- dovoljni, ko smo dobili priznan- ja. Želimo si, da nekoč postane- mo zares dobri plavalci. Albina Drevenšek, 2.a OŠ Podlehnik 20 — POSLOVNA SPOROČILA 15. JLMJ 1995 TEDNI)! f^DNIK! 15. JUNU 1995 POSLON N A SPOROCiLA — 21 NOVO V PTUJU / BUTIK OKVIRJEV ATROPOS Okvir daje slik! dušo Mestno jedro je od so- bote bogatejše še za en lokal — za butik okvirjev A'PROPOS v Lackovi uli- ci 7 (ob trgovini Kovina), ki ga je uredil in odprl Boštjan Simonič. Za uok- virjanje se ni odločil po naključju. Pomagale so očetova umetniška žilica /oče je znan likovni ust- varjalec Franc Simonič/ in potrebe širšega okolja po takšni dejavnosti. Navse- zadnje ima starosta slo- venskih mest bogato tra- dicijo likovnega in druge- ga ustvarjanja. K temu pa je potrebno dodati še pri- zadevanja novega zaseb- nika, ki želi ponuditi te storitve na višji strokovni ravni, ki so posledica do- sedanjega izpopolnjevan- ja na tem področju in iskanju novega. Nabiral jih je v Zagrebu, Celju in Ljubljani, dopisno pa se izobražuje na Open Uni- versity iz Milton Keynesa. Nepogrešljivo pomoč so Boštjanu ob odprtju lokala nudili v Uradu za delo v Ptu- ju v okviru t.i. samozaposlit- venega programa. Boštjan Simonič je namreč po os- novnem poklicu strojni teh- nik, a žal ni imel sreče pri iskanju zaposlitve. Rešitev mu je prinesla samozaposli- tev, ki pa ni nastala čez noč, saj se je bilo potrebno za no- vo dejavnost usposobiti in tudi opremiti. Z okvirji iz zaloge opremlja slike, gobeline, diplome, priz- nanja, fotografije in drugo v 48 urah, za okvirje iz bogatega kataloga pa je potrebno čakati dva do tri tedne. Tudi pri uok- virjanju veljajo nekateri trendi, okvirji morajo biti v barvni skladnosti s sliko in tudi sicer Boštjan Simonič v novem butiku. Foto: Kosi izpolnjevati estetske zahte- ve. Okvir mora sliki dati dušo. V butiku okvirjev v Lac- kovi bodo sprejemali izdel- ke v uokvirjanje in jih po končanem delu izdajali, vsa druga dela pa bodo opra- vljali v Langusovi 18, kjer so uredili najsodobnejšo delavnico za uokvirjanje. Na tej lokaciji so dosegljivi vsak dan med 12. in 16. uro po telefonu 778-691. Butik v Lackovi bo odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure ter ob sobotah od 9. do 12. ure. Novi butik okvirjev v Lac- kovi bo tudi galerija v ma- lem, kjer si bo moč ogledati likovna dela znanih ptujskih likovnih in drugih ustvarjal- cev, ki se bodo odločili za storitve tega butika. Boštjan Simonič si naj- bolj želi, da bi imel veli- ko dela, da bi bile stran- ke z njegovim delom za- dovoljne, da bi z uokvir- janjem ohranjal vrednost stvarem, ki so ljudem pri srcu in da bi dejavnost uspel širiti. Butik A'PRO- POS pa bo tudi skrbel za navezovanje stikov med umetniškimi ustvar- jalci in potencialnimi kupci. PTUJ / PODJETNIŠKI KOTIČEK MESTNA OBČINA PTUJ ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN SOCIALNA VPRAŠANJA RAZPIS ZA JAVNO ZBIRANJE PONUDB IZVAJANJA ŠOLSKIH AVTOBUSNIH PREVOZOV ZA ŠOLSKO LETO 1995/96 V šolskem letu 1995/96 bodo organizirani šolski prevozi na naslednjih relacijah: 1. OŠ HAJDINA Proga: Zgornja Hajdina - Kidričevo ■ Gerečja vas - Slovenja vas - Hajdoše - Hajdina (šola); razdalja v km: 10; število voženj: povprečno 7 krožnih voženj na dan; skupno število kTn na dan: 120. 2. OŠ LJUDSKI VRT - OE GRAJENA Proga: Mestni Vrh - Placar ■ Grajenščak - Grajena - Ptuj; razdalja v km: 20; število voženj: 7.10 Mestni Vrh - Grajena - Ptuj; 13.30 Ptuj - Grajenščak - Grajena - Mestni Vrb; število učencev: 80; skupno število km/dan: 40. 3. OŠ MARKOVCI Proga: a) Borovci - Strelci - Sobetinci - Markovci; razdalja v km: 9; število učencev: 76; število voženj: 6.55 Borovci - Markovci; 8.05 Borovci - Markovci; 12.30 Markovci - Borovci; 14.00 Markovci - Borovci. b) Stojnci - Markovci; razdalja v km: 5; število učencev: 117; število voženj: 7.20 Stojnci - Markovci; 8.05 Stojnci - Markovci; 12.30 Markovci - Stojnci; 14.00 Markovci - Stojnci; c) Bukovci (Vopašnjica) - Markovci; razdalja v km: 4; število učencev: 39; število voženj: 8.05 Bukovci - Markovci; 14.00 Markovci - Bukovci. Skupno število km / dan: 36. 4. OŠ MLADIKA Proga: a) Spuhlja - Budina Ptuj; razdalja v km: 4; število učencev: 91; število voženj: 8.10 Spuhlja - Ptuj; 12.20 Ptuj - Spuhlja; 14.00 Ptuj - Spuhlja. Skupno število km / dan: 12. 5. OŠ OLGE MEGLIC Proga: Ptuj - Orešje - Ptuj. Razdalja v km: 4; število učencev: 12; število voženj: 8.00 Orešje - Ptuj; 12.00 Ptuj - Orešje; 11.45 Orešje - Ptuj; 16.40 Ptuj — Orešje; Skupno število km / dan: 16. Dodatne informacije so na voljo na Oddelku za družbene dejavnosti, telefon 771 ■ 131, interna 363. Prosimo, da v ponudbi navedete in priložite: — dokazila za opravljanje prevozov, — relacijo, za katere bi lahko opravljali prevoze, — število kilometrov za dostavo avtobusa (prazni kilometri) — ceno storitve, cena za prevoženi kilometer — navedbo morebitnih drugih obveznosti Ponudbe pošljite 8 dni po objavi na MESTNO OBČINO PTUJ - ODDELEK Z DRUŽBENE DRJAVNSOTI iN SOCIALNA VPRAŠANJA, Mestni trg 1, 62250 PTUJ. O izbiri boste obveščeni v roku 10 dni od dneva, določenega za oddajo ponudb. 22 — OGLASI IN OBJAVE 15. JIMJ 1995 TEDNIH fCDNIK — 15. JIMJ 1995 OGLASI IN OBJAVE — 23 NOVA POSTA 62251 PTUJ PoŠta in telefonska lentrala za desni breg Konec lanskega leta zgrajeni objekt nove pošte in telefonske centrale na Mariborski cesti v Ptuju so v četrtek, 8. junija, ob prisotnosti predstavnikov Pošte, nekaterih občanov in predstavnikov mestne občine Ptuj končno slovesno odprli. Kot je povedal direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgo- relec, je nova pridobitev veljala okoli 95 milijonov tolarjev, avtor dokaj drzne arhitekture, ki iz- stopa s fasadnim delom, je mariborski arhitekt Milko Lovše, gradbena dela pa so v dogovorje- nem roku opravili delavci Stavbarja - Vegrada iz Maribora s kooperanti. To je druga nova pošta, Ici so jo odprli v Sloveniji, do konca leta pa bodo še štiri. Ker sta se po standardih Evropske unije s 1. januarjem letos poštna in te- lekomunikacijska dejavnost v Sloveniji ločili, je tudi last- ništvo te zgradbe dvojno. V pri- tličnem delu je za poštno dejav- nost oziroma za poslovanje s strankami, tri telefonske govor- nilnice in poštne predale na- menjenih 160 kvadratnih me- trov, v kletnih prostorih je 370 kvadratnih metrov namenjenih Telekomu oziroma novi telefon- ski centrali za desni breg Ptuja, v mansardi oziroma zgornji etaži pa so nekateri skupni pro- stori ter štiri garsonjere s ko- tlovnico. V novi pošti na Bregu so zaposleni štirje poštni delav- ci, ki delajo v manipulaciji, in 5 pismonoš. Ob pomembni pridobitvi je poštnim delavcem čestital žu- pan mestne občine Ptuj, dr. Mi- roslav Luci in poudaril, da po- meni nova pošta za mestno občino Ptuj in širši prostor veli- ko telekomunikacijsko pridobi- tev, ki je pomemben prispevek k posodobitvi telekomunikacij- skega sistema na širšem ptuj- skem območju. V kratkem je orisal tudi zgodovino pošte na Ptuju in med drugim povedal, da novo poštno poslopje stoji na mestu, kjer je v antiki preč- kal Dravo most, prek katerega so potovali iz vse Evrope ne le vojaki in trgovci, ampak tudi pošta, sporočila in paketi. Na Ptuju se pošta omenja že leta 1537 zaradi Vojne krajine. Ptuj- ska poštna postaja je leta 1580 razpolagala s tremi konji, prav toliko jih je imel Varaždin, medtem ko so jih imeli Mari- bor, Gradec, Vildon, Lepoglava Upravnica nove pošte 62251 Ptuj je Marta Masten. Foto M. Ozmec in Zavrč po 2. Od leta 1788 je na primer potekala poštna pove- zava med Mariborom in Ptujem, Zavrčcm in Varaždinom. Leta 1795 je pošta na Ptuju dosta- vljala pošiljke v 29 krajev — od Borla, Sv. Trojice, Dornave, Ormoža, Podlehnika, Cervenja- ka, Cirkulan do Tomaža pri Or- možu, Koga, Žetal, Cvetlina in Velike Nedelje. V 19. stoletju je bila poštna postaja v današnji Vošnjakovi ulici, iz razpisa za prosto delovno mesto poštarja na Ptuju iz leta 1847 razbere- mo, da je poštar poleg potrdil o ustreznem znanju in kavciji mo- ral imeti v hlevu tudi 7 konj. V 19. stoletju je bila poštna posta- ja preseljena v minoritski samo- stan, od tam pa se je preselila v minoritsko najemno hišo. Leta 1894 je Ptuj dobil novo poštno poslopje v današnji Lackovi uli- ci, ki je služila do zgraditve pošte na ruševinah minoritske cerkve, kjer stoji še danes. Novo poštno poslopje je bla- goslovil gvardijan mionoritske- ga reda pater Tarzicij Kolenko, vrvico pred vhodom v pošto pa je svečano prerezal direktor po- slovne enote pošta Maribor Pe- ter Kometer in ključe novih prostorov predal novi upravnici Marti Masten. Pomembni poštni dogodek so kulturno obogatili fanfaristi pi- halnega orkestra in moški pevski zbor KUD-a Pošta iz Maribora, ki ga vodi Marjana Rakuša. A^. Ozmec Slavnostni govornik je bil Alfonz Podgorelec, direktor Pošte Slovenije. Vrvico pred vhodom v Pošto je prerezal direktor mariborske pošte Peter Kometer. Postni okoliš nove pošte Ptuj ima številko 62251, vanj pa poleg ptujskih ulic na desnem bregu Drave sodijo še naselja Spodnja in Zgornja Hajdina, Hajdoše, Skorba, del Lancove vasi in Sel, Slovenja vas, Gerečja vas in Draženci. V dostavo nove pošte je vključenih 5 dostavnih okrajev, to pa pomeni 2.214 gospodinjstev oziroma 4.228 prebivalcev. Poslovanju s strankami so namenjeni pritlični prostori novega poštnega poslopja. Foto: M. Ozmec Kulturni križem krožem FrUJ • Jutri bo ustv:u-- jalno pred ptujskim gleda- liščem, za kar bosta poskrbe- la Društvo umetnikov in ustvarjalcev Ptuj in GIZ Poe- tovio Vivat. LP:NART • Jutri ob 20. uri bo v domu kulture v Le- nartu na ogled komedija Mož moje žene. Igrala Iztok ValiČ in Ivo lian. MIKLAVŽ PRI ORMO- ŽU • V soboto, 17. junija, ob 19. uri bo v domu kulture literarni večer, kjer bodo bra- li pesmi domačina dr. Stanka Jancžiča. Sodelovali bodo tu- di pevci miklavžcvskega moškega deceta pod vod- stvom Leona Laha. Priredi- tev je posvečena zlati maši dr. Stanka JanežiČ^. ŠTATENBERG • V ne* dcljo, 18. junija, bo v popol- danskem času občinska revi- ja folklornih in tamburaških skupin občine Slovenska Bi- strica, ki jo organizirata (^Z- KO in KUD Makole. PTUJ • V četrtek, 22. ju- nija, bo ob 20. uri v organi- zaciji ZKO in Pokrajinskega muzeja Ptuj na grajskem dvorišču koncert Vlada Kre;i slina in Bcltinškc bandc. ORMOŽ • 23. junij.i ob; 19. uri bodo v ormoškim gradu odprli razstavo b lo- grafij iz časov junijsko-|ulij- ske vojne 1991. leta. Piipia- vlja jo muzej novejše zgodo- vine iz Maribora. m ORMOŽ • 24. junij.i .>b 10. uri sc bo v Mestni gubi pričel drugi slovenski io^ti- val godb na pihala v z;il\tv- nem programu. Sodebn do bo 13 godb oziroma pihalnih orkestrov. PTUJ • ZKO bo v gleda-: lišču, narodnem domu iii na ulicah 30. 6. in 1. 7. org.mi- zirala festival mlade ustvar- jal nosti Ali se pozna/no. PTUJ • V Vošnjakpvii ulici je odprta nova umcino-i sina galerija Drava. PTUJ / DIJAŠKI DOM Dijaški dom potrelien olinove Ptujski dijaški dom, ki je letos star 15 let, je potreben temeljite obnove. Puščajo namreč vodovodne cevi v ste- nah, glede na število dijakov je premajhna zmogljivost ogrevanja vode, obnoviti pa je potrebno tudi kuhinjo, ko- palnice in drugo. Letos je Ministrstvo za šol- stvo in šport namenilo 2,4 mi- lijona tolarjev za obnovo kuril- nice, po kateri bo v dijaškem domu na razpolago več tople vode kot doslej. Poleg tega bo- do letos obnovili še dve kopal- nici, enajst pa so jih že lani. Za nujno potrebno obnovo kuhin- je jc šolsko ministrstvo potreb- nih 8 milijonov tolarjev oblju- bilo v prihodnjem letu. Podjet- je IZ Trbovelj bo pričelo obno- vitvena dela konec junija. Do takrat bodo v dijaškem domu sprejeli še goste festivala mla- de ustvarjalnosti, ki bo na Ptu- ju, in raziskovalce jezera z Biotehnične fakultete, potem pa poletnih gostov ne bodo mogli več sprejemati. MZ ČRNA KRONIKA pešec umrl teden dni po nesreči V petek, 2. junija, okoli 19. ure je Franc R. iz Hrastovca, občina Lenart, pri Zamarkovi prečkal magistralno cesto na zaznamo- vanem prehodu za pešce. Pri tem ga je zadel kombi, ki ga je vozil Danilo S. iz Plitvice v občini Radgona. Pešca je zbil po ce- stišču in hudo ranjenega so pre- peljali v mariborsko bolnišnico. Poškodbe so bile tako hude, da mu zdravniki niso mogli poma- gati, in v soboto, 10. junija, je 60-letni Franc Radovan v mari- borski bolnišnici umrl. deklica hudo ranjena V ponedeljek, 5. junija, ob 10.45 je zunaj zaznamovanega prehoda za pešce prečkala lo- kalno cesto v Markovcih 15-let- na domačinka M. B. Po cesti je prav tedaj vozil osebni avto Jan- ko R. iz Markovcev, trčil v dekli- co in jo zbil po cestišču. Hudo ranjeno M.R. so prepeljali v ptuj- sko bolnišnico. kolesar trcu v peško Na Titovi cesti v Slovenski Bi- strici je v ponedeljek, 5. junija, okoli 10. ure 74-letni kolesar Slavko Č. iz Cigonce na prehodu za pešce zadel v 62-letno peško Marijo C. iz Slovenske Bistrice. Peška je padla in se hudo ranila. motorist se je hudo ranil Po regionalni cesti čez Ptujsko Goro se je v sredo, 7. junija, okoli 20.30 peljal z motornim ko- lesom Danilo M. iz Dragonje va- si. V desnem ovinku je med zavi- ranjem zdrsnil čez nasprotni voz- ni pas na travnik, po katerem je peljal še okoli 50 metrov, potem pa je padel in se hudo ranil. osebni avto trčil v traktor_ V sredo, 7. junija, okoli 18.30 se je po regionalni cesti od Vur- berka proti Spodnjemu Dupleku peljal s kmetijskim traktorjem Franc T. z Vurberka. Med zavi- janjem v levo na dovozno cesto je vanj trčil osebni avto, ki ga je vozil Jožef L. iz Tibolcev. Po trčenju je osebni avto odbilo na zelenico, kjer se je prevrnil na streho. V nezgodi se je hudo ra- nila sopotnica Jožica L. iz Tibol- cev. Voznik Jožef L. in druga so- potnica, 14-letna T.L., pa sta bi- la le lažje poškodovana. z avtom v mopedista Po lokalni cesti iz smeri Lo- marja proti Veličini v občini Le- nart je v nedlejo, 11. junija, ob 0.30 vozil osebni avto Iztok L. iz Maribora. V naselju Šetarova je v blagem ovinku zapeljal na na- sprotni vozni pas in tam trčil v voznika kolesa z motorjem Sta- nislava K. iz Lenarta, ki je pripel- jal nasprotni pravilno po svoji strani vozišča. Po trčenju je mo- pedist padel in se hudo ranil. sredi noci odpeljal porfirne plošče V nedeljo, 11. junija, nekaj pred polnočjo so ptujski polici- sti v Dravski ulici v Ptuju ustavili voznika osebnega avtomobila Franca K. iz Podlehnika. Pre- gledali so njegovo vozilo in na- šli za dva kvadratna metra por- firnih plošč, za katere se je iz- kazalo, da jih ni kupil, temveč jih je le malo pred tem naložil in odpeljal z dvorišča trgovine Daj-dam v Ptuju. Policisti bodo Franca K. ovadili državnemu tožilstvu. —g—— V podjetju Talum v Kidriče- vem je v petek, 9. junija, okoli 11. ure delavec Dušan C. iz Ptuja čistil prostor pred dozirni- kom. Prav takrat sta popustila dva kavlja, zato je dozirnik pa- del na tla in pri tem oplazil Dušana ter ga hudo ranil. FF RODILE SO — ČEStS TAMO: Alojzija TomincJ Zg. Pristava 1 2. Ptujska GoJ ra - Kaj o; Aleksandra Glat^l Kraigcrie\a 20. Pluj - dekli! co; \ ci.i .Šmicnko. Nova vas 36, Markovci - Barbaro; Ro, mana Herega, Orešje 43, Ptuj - Alc\a; Mojca Irgl^ Orešje 185, Piuj - deklico^ Darinka Lovrec, Podgorci 3^ Podgorci - Anjo; Luljet^; Kuči, Kvedrova I, Ptuj | Herolinda; Erika MahoriČ' Grajenščak 37, Ptuj - Alek- sandro; Ljiljana Krušič, Ja- blovec 8, Podlehnik - Erika; lidita Strniša, Zg. Kostrivni-j ca 21/a, Podplat - Laro; Te-| režija Arnuš, Biš 27, Trnov-' ska vas - deklico; Zlatka Vršič, Ul. A. Kaučevič 2, Ptuj - Tomaža; Ksenja Krajnc, Podvinci 1 12/b, Ptuj - Nejca; Marija Ploj, Lcvan- jci 29/b, Destrnik - Mihaela; Matilda Furjan, Hrastovec 139.. Zavrč - Kristijana; Mar- jana Lukavečki, Vitomarci 44, Vitomarci - Martino. POROKE — PTUJ: Aleš Doliška in Marija Šeruga, Vi- dem pri Ptuju 2; Milan Kmelcc, Cirkovce l/i, in Sonja Flis. Šol- ska ul. 16, Lovrenc na Pohorju; Janez Strelec, Placerovci 8. in Martina Šori, Spuhlja 127/a; Silve, 'er Gaiser in Silva Ko- drič, i'.raigherjeva ul. 17, Pluj. UMRLI SO: Antonija Gottuein, rojena Marčec, Frankovci 44,S 1911 - = 4. ju- nija 1995; Ana Majhen, rojena Kancler, Zgornja Hajdina 46. Š 1909 - = 2. junija 1995; Ivan Majer, Volkmerjeva c. 7, Ptuj, Š 1928 - = 3. junija 1995; An- tonija Vurušič, rojena^Pignar, Skolibrova 8, Ormož, Š 1949- = 5. junija 1995; Marija Er- bus, rojena Kolarič^ Nova vas pri Ptuju 59, Ptuj, S 1906 - = 6. junija 1995; Marija Rižnar^ rojena Zorko, Moškanjci 62. S 1917 - = 6. junija 1995.