, S.oyj-I^'k Ù^N A 't li D Л G O-G, I /i 4
-.JWh,,,,,; , ..........^---p--.......... ...
№ jeičefuil ? > ^
Wh6isa"cH^
Samo Lesar
Samo Lesar,
dipl. soc. peci,
Dijaški dom
Bežigrad,
Kardeljeva
ploščad 28,1000
Ljubljana.
Povzetek
V neformalnih pogovorih, predvsem med mladino, se po-
gosto sliši beseda "čefiir". To je domnevno oznaka za neka-
tere od priseljencev v Slovenijo. Naloga raziskuje miselni,
vrednostni in čustveni pomen te oznake, in sicer takrat, ko
jo uporabi oseba za označevanje samega sebe in ko jo upo-
rabijo drugi. Vir empiričnih podatkov so opazovanja in
intervjuji na terenu ter anketiranje več nereprezentativnih
vzorcev mladine. Zaključki naloge pojasnjujejo oblikova-
nje identitete "čefurja" ter pojav "čefurskih" band.
Ključne besede: mladina, druga generacija imigrantov,
identiteta, Slovenija, mladinske bande
Abstract
In informal conversation, especially amongst young people,
the word "chefur" is often heard. Apparently this word is
used to refer to some of the immigrants who have arrived
in Slovenia. This research examines the conative and de-
notative aspects of this term, when used by others and when
used by an individual to denote himself Empirical data
derives from observation and field interviews as well as
' Prispevek povzema vsebino istoimenskega diplomskega dela, ki ga je avtor izdelal pod mentorstvom prof.
Bojana Dekleve.
6
SOCIALNA PEDAGOGIKA
from questionnaires handed out to a number ofnon-repre-
sentative samples of young people. The conclusions of the
research explain the forming of the "chefur" identity and
the development of the "chefur" gangs.
Key words: youth, second generation immigrants, identity,
Slovenia, juvenile gangs
1.	Namesto uvoda
Ti si "čefur". Bereš kot "čefur". In sedaj tudi misliš kot "čefur". Ti si
"čefur".
Kako se počutite drage bralke in dragi bralci? Raj si mislite o sebi? Je
sploh etično pisati o "čefurjih". Ali je to nekaj popolnoma normalnega?
Ali jih stigmatiziram s tem, ko jih označim? Ali jih užalim? Sem vas užalil?
Ali morda veste, kdo so "čefurji"? Ali kdaj, ko se pogledate v ogledalo,
spominjate na "čefurja"? Ali so "čefurji" narodnostno opredeljeni? Ali smr-
dijo, so visoki ali suhi, gluhi ali slepi, so pijanci ali narkomani, jamarji ali
glasbeniki, so umetniki ali jadralci jadralnih padal?
Predvidevam, da si vsak tretji med vami, ki to bere misli, da so "čefur-
ji" Bosanci. In kako veš, da so "čefurji" Bosanci? Mar sami sebe tako ime-
nujejo? Ali jih tako imenujejo tvoji prijatelji? Morda ti?
Ali pa sploh še nisi slišal za "čefurje"? Če še nisi, je ta članek prilož-
nost, da izveš kaj več o njih. Če pa si že, je ta članek prav gotovo izziv, ki
lahko potrdi ali ovrže tvoja prepričanja o "čefurjih".
2.	Namen in metoda raziskave
Sam mislim, da je "čefur" izraz, ki ga je v sedanjem času pogosto shša-
ti med mladimi. Uporabljajo ga v povezavi z razhčnimi socialnimi katego-
rijami. Izraz povezujem s pojavom tako imenovanih "čefurskih band", ki
naj bi jih sestavljali "čefurji", o katerih se med mladimi, vsaj po informa-
cijah, ki jih imam, veliko govori predvsem v zadnjih nekaj letih. Da bi
preveril govorice o pojavu "čefur", sem se lotil zbiranja informacij na dva
načina:
a)	Da bi izvedel, ali "čefurske bande", ki jih sestavljajo "čefurji", sploh
obstajajo, kako delujejo, ali so organizirane ali ne, kakšni so posame-
zniki, ki jih sestavljajo itd., sem se napotil v t.i. "čefursko sceno", (opa-
zovanje na terenu), kjer sem dobil informacije od "čefurjev" samih.
b)	Raj pomeni izraza "čefur", koga označuje, ali pomeni nekaj slabega
SOCIALNA PEDAGOGIKA
7
ali dobrega, s katerimi družbenimi skupinami se povezuje, pa sem pre-
veril s pilotskim anketnim vprašalnikom, ki sem ga razdelil med osnov-
nošolce, srednješolce in študente.
Z metodo opazovanja na terenu na eni strani ter s pilotskim anketnim
vprašalnikom na drugi sem poizkušal ugotoviti značilnosti oznake "če-
fur" ter z njo povezanih pojavov. Večji del podatkov zajema predvsem ob-
dobje med decembrom 1997 in marcem 1998, medtem ko je nekaj podat-
kov povezanih tudi z mojimi neposrednimi izkušnjami.
Preden se lotim opisovanja t.i. "čefurske scene", bom orisal nekaj vzro-
kov, ki so, po mojem mnenju, pripomogli k nastanku "čefurskih band" in
"čefurjev";
5. Ozadje problema
3,1. Migracije v Slovenijo. Druga generacija
migrantov in oznaka "čefur".
Priseljevanje v Slovenijo je novejši pojav, ki je nastal konec petdesetih
let. V Slovenijo so se začeli priseljevati predvsem po letu 1974, ko se je
zapiralo tržišče delovne sile v Evropi (Mežnarič, str. 59). Med priseljenci
iz drugih jugoslovanskih republik prevladujejo tisti s končano osnovno
šolo ali še nižjo izobrazbo, okrog 40 % priseljencev je imelo srednjo ali
poklicno izobrazbo in le nekaj več kot 6 % visoko ali višjo izobrazbo
(Jakoš, 1995:18-21, po Tmovšek, str.l5). Leta 1991 je bilo v Sloveniji okoh
227.000 prebivalcev iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Vojna na tleh
Jugoslavije pa je prignala v Slovenijo povsem novo vrsto migrantov. To so
bili begunci. Nekatere raziskave kažejo, da je štiri petine vseh beguncev v
Sloveniji živelo zunaj begunskih centrov, pri sorodnikih in prijateljih.
Migranti se v državi, v katero se priselijo, največkrat srečajo z različni-
mi težavami. Doživljajo kulturni šok, etnonacionalizme (pri avtohtonem
prebivalstvu, še posebej pri nezaposlenih, se ustvarja prepričanje, da tuj-
ci zasedajo njihova delovna mesta in prevzemajo njihove socialne ugo-
dnosti), nanje delujejo procesi nasprotovanja (predsodki, stereotipi), šte-
vilni konflikti itd. V Sloveniji smo veliko časa večino migrantov iz nekda-
nje Jugoslavije označevali kot "južnjake".
Migranti so z višjim deležem kot avtohtono prebivalstvo vključeni v
rutinska fizična opravila ("fizički radnici"). Stanovanjski standard migran-
tov je nižji od standarda avtohtonega prebivalstva, saj jih velika večina
živi v družbenih stanovanjih oziroma spalnih naseljih (Tmovšek, str. 23).
V teh mestnih četrtih vladajo slabše stanovanjske razmere, neugodna so-
cialna struktura in visoka stopnja kriminala. Tu prebiva le malo avtohto-
8
s o C ! Л L N Л PEDA G O GIRA
nega prebivalstva. Tako lahko migrantsko prebivalstvo mnogo lažje vztraja
pri starih navadah, običajih, pri svoji kulturi; "asimilacija se jim ne zdi
več tako nujna, tam kjer živijo, so vsi "njihovi" (Trnovšek, str. 24).
Med pripadnike druge generacije migrantov štejemo otroke staršev,
ki so se priselili iz svoje matične države. Druga generacija migrantov se
pogosto težko znajde, ne more prikriti svojega izvora (nižji socialni in
kulturni položaj, slabše znanje jezika, slabši učni uspeh v šoli) in je tako
nenehno izpostavljena različnim oblikam prikrite in odkrite diskrimi-
nacije. Večinski odgovor na tako stanje je poizkus intenzivnejšega pri-
krivanja stigme in spodbujanje identifikacije z imigrantsko družbo. Manj-
šina, predvsem tisti del, ki sodi v najbolj socialno ogrožene in kulturno
oškodovane dele imigrantske populacije, pa gre v nasprotno smer, v dru-
ženje zgolj v okviru svojih etničnih subkultur, kar pomeni, da išče pod-
poro pri sebi enakih, "med katerimi se pogosto oblikujejo skupine, ki se
večinoma zbirajo na istih mestih, v istih lokalih, ki si jih sčasoma po-
vsem prisvojijo. To lahko vodi v obhkovanje kriminalnih združb" (Tr-
novšek, str. 103)
Raziskave druge generacije migrantov ugotavljajo:
•	V učnih uspehih opazno zaostajajo za vrstniki domačini, kar pomeni,
da le maloštevilni nadaljujejo šolanje na srednjih in višjih stopnjah.
•	Kažejo znake nekakšne dvojne nacionalne pripadnosti, kar lahko vidi-
mo na preprostem primeru navijaštva: Nekaj let nazaj sem opazil, da
ob zmagi košarkaškega kluba Smelt Olimpija t.i. "čefurji" veselo govo-
rijo, da so zmagali "naši". Ko pa je nogometna reprezentanca Bosne
zmagala v tekmi proti Sloveniji, pa so "čefurji" prav tako govorili: "Na-
ši su p ob j edili".
•	Druga generacija migrantov je razpeta med dve kulturi, še toliko bolj,
kadar so njihovi starši manj prilagojeni načinu življenja domačinov.
Prva kultura jim služi za vez med starši, medtem ko je druga vez za
druženje zunaj družine.
•	Druga in tretja generacija imigrantov se bolj kot prva zavedata de-
privacije in socialno-ekonomske neenakosti. Dejstvo je, da je prva
generacija migrirala z določenimi cilji in se je bila za uresničitev
tega pripravljena žrtvovati, status migranta pa je pomenil le začasno
stanje. Za drugo generacijo migrantov pa velja, da ni migrirala z do-
ločenimi cilji niti nima ciljev, ki bi jih želela uresničiti (Trnovšek,
str.38).
Statistika, novejša literatura in raziskave v zvezi s kriminaliteto tujcev
in druge generacije migrantov v Sloveniji dajejo naslednje podatke:
.s o CIA L N A P R D A G O G / K A
9
•	Primerjava deležev tujcev, dvojnih državljanov in državljanov Sloveni-
je po številu osumljenih kaže, da so bili tujci in dvojni državljani pogo-
steje kot državljani Slovenije osumljenih kaznivih dejanj, storjenih v
skupini (Trnovšek, str. 101).
•	Mlajši migranti (druga generacija migrantov) pogosteje kot starejši
migranti izvršujejo kazniva dejanja (KD) v skupinah.
•	V zadnjih letih je pri izvrševanju KD, katerih so bili osumljeni mlajši
imigranti, mogoče zaslediti tudi pogostejšo uporabo nevarnih pred-
metov (noži, palice, boksarji) (Trnovšek, str. 104)
•	"V letih od 1991 do 1995 je med dvojnimi državljani najbolj poraslo
število mladoletnih kršiteljev (za več kot štirikrat) in kršiteljev, starih
od 18-21 let (za trikrat)" (Trnovšek, str.113-114).
3.2. Mladost je most
Mladost je specifično obdobje odraščanja. Če otroštvo pripada področ-
ju naravnega in odraslost področju družbenega in kulture, "potem mla-
dost pomeni predvsem sam prehod iz narave v kulturo" (Ule, str. 13).
Mladost zajema mnogo prehodov. Najverjetneje je tudi zaradi vseh teh
prehodov mladost obdobje, v katerem se starši mladostnikov najredkeje
sprašujejo o vzgoji svojih otrok, saj mladostniki takrat največkrat "znori-
jo".
V	adolescenci je nasilje dokaj pogost pojav. Mladostnik išče svojo po-
dobo, oblikuje nove, zahtevnejše vzorce socialnega vedenja. Temu se pri-
družijo hormonski in drugi fiziološki premiki, ki vnašajo v vedenje večjo
nepredvidljivost in težjo obvladljivost. Prehodna disharmonija, ki se kaže
v grobosti in razdiralnosti med mladostnikom in okolico, je skorajda nuj-
na, vendar pa postopoma izginja. Nasilje je pogosto le dokaz nezmožnosti
za bolj konstruktivno reševanje problemov.
V	času, ko je posameznik v obdobju mladosti, najverjetneje hodi v šo-
lo, ki je v tem času pomemben dejavnik. Poleg šole pa so pomembni de-
javniki tudi tisti, ki mlade zbližujejo. To so različne prostočasne dejavno-
sti, ki segajo od športnih do kulturno-umetniških področij. Jasno. Tu je še
svet zabave, svet potrošnje. Oblikujejo se različne vrstniške kulture mla-
dih.
Dejstvo, da se mladostniki družijo, pa največkrat zahteva posebne pol-
formalne prostore, kjer se srečujejo. Zametek novega stila, nove mla-
dostniške scene se ponavadi pojavi takrat, ko se okrog neke osebe (zve-
zde v okolju) zbere skupina njenih posnemovalcev, ki začnejo posnemati
njen stil oblačenja in obnašanja. Pomembno je, da ne gre le za zunanje
10
s o C I Л L N Л P E D A G O G IRA
posnemanje, temveč za rojevanje nekega življenjskega stila, ki prežema
vse "oboževalce". Mogoče je, da se neka mladostniška scena čez določen
čas prek medijev prenese v širši prostor, kar pomeni, da postane znana,
privlačna, ter da jo lahko sprejme velik del mladostniške populacije.
To, da se mladi pogosto družijo, pomeni, da najverjetneje tvorijo raz-
lične vrstniške skupine. Mladostnika pesti v času odraščanja cela vrsta
nerazrešenih razvojnih nalog, negotovost v zvezi s samim seboj in s svo-
jim osamosvajanjem. Teži k izgradnji samostojnosti, zato se mora posto-
poma ločiti od družine. To pa je težko. Pri tem potrebuje "odskočno de-
sko", ki mu jo dajejo vrstniki. Samopodobo začne graditi na podobi, ki jo
imajo o njem njegovi vrstniki. Največkrat sprejme zunanji videz skupine,
ki ji pripada, način socialnega vedenja, žargon itd.
Mladi se največkrat združujejo v skupine, ki so neformalne. To so sku-
pine odprtega tipa. Člani se velikokrat povezujejo tudi z drugimi skupina-
mi, pogovarjajo se, kaj početi, kako "ubiti" čas. Najbolj vidno razliko med
mladostniškimi skupinami lahko vidimo v tem, da nekatere vzbujajo mno-
go več pozornosti kot druge. Pozornost javnosti privlačijo predvsem tiste
skupine, ki izstopajo po načinu oblačenja ali po načinu obnašanja. Med
izstopajočimi vrstniškimi skupinami lahko ločimo take, pri katerih opazi-
mo več kaznivih dejanj in tiste, pri katerih teh pojavov ne opazimo.
Zakaj nekatere skupine mladostnikov bolj kot druge nagibajo k po-
vzročanju različnih kaznivih dejanj? Najverjetneje zato, ker se različne
skupine različno odzivajo na delinkventna dejanja. Angleškim razisko-
valcem so osebe, označene kot nizko delinkventne, torej mladostniki, pri
katerih je bila verjetnost, da bodo storili kazniva dejanja zelo majhna,
odgovarjale na vprašanje: ":"Kaj bi naredili prijatelji, če bi se pretepal?",
večinoma tako, da bi jih ustavih. Na vprašanje:"Raj bi naredili prijatelji,
če bi kaj ukradel?", pa so odgovorili, da jih ne bi več sprejemali, upošteva-
li. Ne bi bih več naši prijatelji (Elmer, Reicher, str. 183).
Osebe, ki so bile označene kot visoko delinkventne, pa so na vpraša-
nji:"Kaj bi naredili s teboj, če ne bi hotel sodelovati v pretepu in ne bi
hotel ukrasti določene stvari?", odgovorile, da bi jih prijatelji klicali mev-
ža, s tem pa bi tudi zgubih položaj v bandi (Elmer, Reicher, str. 183). Ti
intervjuji kažejo na to, da imajo skupine svoje lastne norme. Iz tega sledi-
ta dva zaključka:
a)	Mladostnik lahko izbira vsaj med dvema skupinama, v katerih so nor-
me različne
b)	Ko mladostnik spreminja stopnjo lastne delinkvence, mora spremeni-
ti tudi skupino (Elmer, Reicher, str. 185).
.s o C J Л L N Л PEDA G O G ! K A
li
3.3. Nasilje je družba
Je nasilja res več? Ali mladi dandanes nimajo več drugačnih možnosti
za izživljanje potreb in želja na manj nasilen način?
Na taka in podobna vprašanja obstaja veliko različnih odgovorov. P.
Marsh ugotavlja, da ljudje radi verjamejo, da je čas, v katerem živijo, bolj
nasilen in destruktiven kot v preteklih letih (Marsh, str. 127). S tem ko
verjamejo, da živijo v zelo nasilnem in destruktivnem obdobju družbe,
dajejo in poudarjajo svojo lastno vrednost oziroma sposobnost za preži-
vetje. Dekleva povezuje nasilje s celotno družbo, kar pomeni, da nasilja
ne moremo razlagati kot zla, ki je kar od nekod prišlo in je v vseh svojih
vidikih le slabo. Nasilje (celo, če je videti nesmiselno) praviloma pred-
stavlja način prilagajanja ljudi pogojem življenja (Dekleva, 1995, str.25).
V tem mu pritrjuje tudi Pavlovič, ki piše: "Človeški rod je nasilen pojav,
nič drugačna ni njegova zgodovina" (Pavlovič, str.5).
Nasilje se sproža prek samopredstav, ki so podobe posameznika o sa-
mem sebi in na podlagi katerih potem usmerja svoje vedenje (Heitmeyer,
str. 179). Razlikujemo različne samopredstave, Heitmeyer pa pričakuje,
da se bo v prihodnjih letih okrepilo samouveljavljanje. Ta koncept je
sestavljen iz vedno agresivnejšega prizadevanja po prevladi, usihajočega
socialnega razmišljanja in zmanjšanja zanimanja za drugega, kakor tudi
" želje po sproščenosti in potiskanje problema vstran" (Heitmeyer, str.179).
Po avtorjevem mnenju je nasilje zasidrano globoko v socialnem življe-
nju skupnosti. Srečamo ga povsod in v razhčnih oblikah. Mediji prikazu-
jejo čedalje več nasilja, gledanost nasilnih oddaj raste, mediji nam hočejo
pokazati, da na svetu ni prostorov, kjer nasilja ni. Družba in ljudje težimo
k čim večji ekonomski učinkovitosti in uspešnosti, boj za boljši delovni
položaj, boljšo plačo, boljši uspeh v šoU, parkirno mesto, je vse trši. Vedno
več je brezbrižnosti, nezanimanja za druge. Hej, kje je pomoč v stiski? Od
daleč vidiš pretep na ulici. Boš pomagal nesrečniku ali boš odšel po drugi
poti? Odgovor po Pavloviču se glasi: "V kulturi narcizma se zdi ljudem
krivično, da bi si morali kvariti lastno dobro počutje zaradi tegob nekoga,
ki ga niti ne poznajo. Še s tistimi, ki jih poznamo, imamo preveč skrbi
(Pavlovič, str.6).
TÄtoogo otrok in mladostnikov se vede nasilno. S tem na nek način ka-
žejo kulturno stanje naše družbe (Zore, str.172). Amerikanizacijo in z njo
povezane ameriške kulture, ki počasi in vztrajno prodira na evropske pla-
njave, lepo označi in stigmatizira naslednja misel: "Imeti vse, imeti vse
naenkrat". Ta misel v sebi združuje zaslužkarstvo, povzpetništvo, varnost,
verjetno pa ni odporna proti nasilju. Ker je "zaslužkarstvo" in z njim po-
12
s o C 1 Л L N Л PEDA G O G í K Л
vezan zaslužek v veliki meri odvisen od izobrazbe, torej šolskega uspeha,
se mladi, ki v tem primeru niso uspešni, najverjetneje počutijo inferior-
no, nemočno. Ta primanjkljaj poizkušajo nadomestiti na neformalnem
področju različnih vrstniških skupin (Zore, str,172). Samo tako lahko vsaj
še nekaj časa ostanejo v tekmi, ki se imenuje pot do uspeha in zaposlitvej
Po opisu vzrokov, za katere menim, da so bih najbolj pomembni za
nastanek oznake "čefur", pa se bom v nadaljevanju posvetil predstavitvi
podatkov, ki sem jih dobil pri opazovanju na terenu. To so torej podatki, ki
sem jih dobil neposredno od tistih, ki sami sebe imenujejo "čefurji".
4. Rezultati
4.1. Opazovanja na terenu
Pri opazovanju na terenu sem se pogovarjal z različnimi mladostniki,
ki naj bi tvorili t.i. "čefurske bande". Sami sebe so označevali kot "čefur-
je" {Jaz sem čefur).
Sogovornike sem iskal v tistih delih Ljubljane, v katerih naj bi bile, po
informacijah sodeč, največje in najbolj znane "čefurske bande". Pomemb-
no vlogo pri odločitvah, kam bom šel in s kom se bom pogovarjal, je imel
tudi moj občutek varnosti. Obstajala je namreč verjetnost, da raziskova-
nje band, za katere sem predvideval, da se ukvarjajo tudi s Imminalnimi
dejavnostmi, ne bo všeč nekaterim vodilnim v bandah, zato sem svoje
raziskovanje omejil predvsem na tiste posameznike, tista prizorišča po-
govorov, kjer sem se počutil dovolj varnega. To seveda pomeni, da scene
nisem zajel v celoti. Predstavil bom le njen določen izsek, kar hkrati po-
meni, da bom zajel predvsem tisti del t.i. "čefurske scene", ki je bila z
mojega stališča varnejša za opisovanje.
Pri metodi opazovanja na terenu (ko sem se družil z člani "čefurskih
band") sem uporabljal metodo priložnostnega vzorca. To pomeni, da sem
se pogovarjal s tistimi mladostniki, s katerimi sem se lahko oziroma s
tistimi, ki so bili pripravljeni na pogovor z menoj.
Pogovarjal sem se z mladostniki, ki živijo za Bežigradom, na Rakovi
Jelši in v Fužinah. Informacije, ki so mi jih mladostniki dali, sem najka-
sneje dan zatem že zapisal v pisno obliko. V nadaljevanju bom predstavil
(v obhki citatov - označenih z ležečo pisavo) le nekaj najzanimivejših
informacij, ki so mi jih dah moji sogovorniki - "čefurji" (Lesar, 1998).
4.1.1. Bežigrajska banda
O bežigrajski bandi sem se pogovarjal z obrobnimi člani bande. Po
dveh mesecih pregovarjanja in čakanja, se mi ni uspelo povezati z glav-
N o C I A L N Л r /<: D A G O G I K A
13
nimi člani bande. V naslednjih wsticah bom predstavil nekaj citatov obrob-
nih članov bežigrajske bande:
O BANDI:
Naša banda šteje 17 do 20 fantov. Fantje so stari od i 7 do 20 let. Zbira-
mo se v dveh kafičih, v katerih vrtijo narodnjake. Tam se zabavamo, igra-
mo pikado, pijemo,... Velikokrat se odpravimo zabavat tudi v okoliška me-
sta, če je kakšen narodnjaški zur. Včasih pa ga "žuramo" tudi po centru
Ljubljane ali pa gremo kam težit. Če gremo kam težit, se bandi priključi še
več ljudi. Takrat šteje banda 40 članov. Z njimi se družim zato, ker mi to
daje potrebno varnost. Če greš po cesti in srečaš "čefurje, kijih ne poznaš,
jih lahko dobiš tudi sam. Če pa rečeš, fantje, ne bomo se tepli, sem v tej in
tej bandi, poznam tega in tega, pa rečejo OK, damo si roke in gremo vsak v
svojo smer. Če gremo kam težit, je to vedno ful zanimivo. Težimo ponavadi
zaradi punc, če je seveda kdo osvajal punco kakšnega našega prijatelja.
Ta jih potem dobi, ker je stegnil roko ali samo jezik za punco, za katero ne
bi smel. Komu zatežimo tudi, če se je spravil na kakšnega našega prijate-
lja, ne glede na to, kaj je naš prijatelj naredil. Tudi če je izzival in težil
ostalim brez razloga, stopimo skupaj in ga branimo. Vedno se lahko zane-
sem na prijatelje.
Če pa pride do pretepa, uporabimo predvsem bassebal palice, bokserje,
kovinske palice in znanje borilnih veščin. Ce se bande med seboj stepemo,
se ne tepemo zato, ker bi se sovražili, temveč predvsem za nek določen pre-
stiž, določeno moč, ki jo hočemo imeti v Ljubljani. Ce napišemo ime naše
bande v predel, kjer se zbira kaka druga banda, avtomatično izzovemo
prepir z njimi. Potem nas bo ta banda najverjetneje poiskala in se bomo
stepli. Če tega ne naredi, smo mi avtomatično močnejši. Fighti ponavadi
niso preveč dolgi, gre predvsem za prikaz moči. Na koncu se stepejo samo
najbolj nastrojeni, medtem ko jih ostali spodbujamo. Tu gre predvsem za
prestiž. Drugače se pa dobro razumemo.
Z bando gremo velikokrat tudi na "rave party" v Novo Gorico ali v
Koper. Tam pride zelo hitro do fi^k. Sicer smo kolegi s čefurji iz Kopra in
Gorice, ampak kadar so v igri ženske, se za njih tudi tepemo. Radi jim
odpeljemo kakšne ženske, naj se ve, kdo je šef S Slovenci ponavadi nikjer
nimamo težav. Če tip v disku osvaja žensko, ki ti je všeč, samo prideš k
njemu in mu zatežiš in če je tip Slovenec, bo hitro odšel in ti prepustil plen.
Sploh ne maram, če Janezi osvajajo naše pičke, če ga vidim, jih dobi po
pički. Z našimi se stepemo takrat, ko npr. Ljubljančan (čefur iz Ljubljane)
osvaja punco iz Kopra. Lahko, da pride do pretepa, lahko pa, da ne. Odvi-
Í4
s o CIA L N A P li D Л G O G i K A
sno kaj menijo domačini; ali jih je zadosti ali ne. Je pa res, da velikokrat
vmes posežejo redarji, ki so, če pride do takih težav, vedno na strani doma-
činov. Prevoz do Kopra ali Nove Gorice dobimo vedno. Lahko nas peljejo
prijatelji ali pa se znajdemo sami.
Bistvo, da imaš bando je, da se zabavaš s svojimi prijatelji. Narodnja-
kov ne posluša nihče, vendar pa so za tako zvrst glasbe v Ljubljani prav
posebni lokali. Tam se zbiramo sami naši. Velikokrat se ga tam tudi napi-
jemo, vendar se ga zadnje čase raje zadevamo s travo. Nismo nacionalno
obarvani, o politiki se ne pogovarjamo. Bolj nas zanima zabava, punce in
pa biznis.
Mislim, da je v Ljubljani v vsakem zaselku, (npr. BS3, Glinščkova plo-
ščad, Štepanjsko naselje. Fužine, Tomačevo, Vič,...) vsaj ena čejurska ban-
da. Zakaj se samo čefiirji imenujejo banda, Slovenci pa ne? En čefiir je en
čefiir. Dva sta že mafija. Taki smo.
Poleg radijev, kijih kradejo iz avtomobilov in katere potem prek posre-
dnikov v Fiižinah prodajajo, pomeni močan in donosen vir zaslužka tudi
preprodajanje marihuane in extasya. Največ prepovedanih poživil oziro-
ma mamil prodajo v diskotekah v Ljubljani ali v Kopru in Novi Gorici.
Tudi zaradi tega prihaja do pogostih obiskov bande proti primorski strani
Slovenije. Tudi zaradi preprodajanja mamil pride kdaj do pretepa v kateri
izmed diskotek. Vendar je to biznis, s katerim se ukvarjajo le tisti glavni v
bandi. Ostali se predvsem zadevajo in varujejo šefe, če slučajno pride do
pretepa.
O ŠPORTIH. S KATERIMI SE UKVARJAJO:
Poleg tega, da se dobivamo v kafičih, se večinoma ukvarjamo z borilni-
mi športi, kot so karate, tekvando,ful kontakt.
O ŽELJAH IN UŽITKIH:
Badi se tepemo. To je kul, dobro je biti močan in dobro je znati kakšno
borilno veščino, saj nikoli ne veš, kje in kdaj te čaka naslednji fight.
Hočemo biti najmočnejša banda v Ljubljani. Zaenkrat je najmočnejša
banda v Fužinah. To, da si v najmočnejši bandi, ti prinese ugodnost, saj te
potem vsi poznajo.
OROJAZNIH:
Tipi, ki se jih sam najbolj bojim, so ponavadi tisti, ki niso trenirali nobe-
ne borilne veščine, vendar pa vsi vemo, da so malce nori in da se ne bojijo
nikogar.
^S o C ¡ALNA P И D A G O G У K Л
Í5
o MAFIJI:
Zadnjič sem stal v nekem kafiču, zraven mene je stala zelo lepa punca,
nakar pride natakar in jo začne ogovarjati. Punca se mu je smejala, tip jo
je prijel za roko in hotel zaplesati, ko naenkrat pride v lokal majhen, čokat
moški. Bil je eden bolj znanih čefurjev podzemlja. Vidi natakarja, kako
pleše z njegovo žensko, stopi k njemu in mu primaže zaušnico. Natakar ga
verjetno ni poznal, rekel mu je, naj se pomiri, ker ni vedel, da je njegova
punca, nakar je tip totalno znorel, prijel natakarjevo desno roko in jo pred
vsemi gosti v lokalu zlomil. Ko so ga gostje hoteli ustaviti, se je hotel stepsti
z vsemi in vzdušje v lokalu je postalo popolnoma neprijetno, ljudje so hitro
odšli, niti eden ga ni poizkušal zaustaviti. Kasneje se je govorilo, da je na-
takarju zlomil še drugo roko. Natakar pa je imel kasneje frko še z lastni-
kom lokala. 00
Razlika med Siptarji in čefurji naj bi bila v tem, da so Siptarji velika
organizirana mafija, ki je zelo močna in razpredena ter da zajema vse
Siptarje, ki živijo v Sloveniji. Čefurji pa naj bi bili slabo organizirani, stal-
no v medsebojnih sporih (npr. Crnogorci in Srbi ter Muslimani), kar slabi
njihovo moč. Vsaka mafija, od Srbske do Črnogorske, je že močna sama
po sebi, vendar pa je vprašanje, zakaj se ne povežejo med sabo in uničijo
Siptarje, ki trgujejo s pokvarjenim heroinom,....
Poznam veliko takih, ki so cele dneve presedeli v kafičih, se pogovarjali,
ponoči so hodili naokoli, sedaj pa imajo svoj lasten kafič, dober avto.
O "ČEFUBJIH":
"Cefur"je beseda, katere koren izhaja iz besede "čifut", kar v musliman-
skem jeziku pomeni drek. To besedo so si izmislili Slovenci, namen tega pa
naj bi bilo še večje ponižanje Neslovencev, ki prihajajo iz republik bivše
Jugoslavije. To velja za vse narode bivše Jugoslavije, razen za Albance,
katerim že od nekdaj rečemo Siptarji, ker jim ta beseda najbolj pristoji.
"Čefurja" takoj prepoznaš po njegovi temnejši polti, po njegovih črnih
laseh, temnih očeh, če so pravi fighterji, te gledajo v oči, in če ga pogledaš
nazaj,ti zateži. Hodijo bolj na široko, noge poizkušajo imeti na "O", rame
so čim bolj razširjene, hodijo malce majavo ter vsakih sto metrov vsaj mal-
ce nakažejo katerega izmed borilnih udarcev. Ponavadi imajo pričeske v
obliki "gobic", namazani so z briljantino, tako da se jim lasje svetijo, oble-
čeni so v mikice košarkašev Los Angeles Lakersov ali Chicago Bullsov, čez
majice nosijo oblečene razne bumper jakne, kot so jih včasih nosili skienhe-
adi. Oblečeni so v široke diesel ali Big star kavbojke, nosijo bele nogavice
in so obuti v Nike ali Adidas športne copate. Namesto v kavbojkah so lahko
tudi v trenirkah znamke Kappa ali Adidas. Po ulici hodijo samozavestno.
16
SOCIALNA PEDAGOGIKA
kot da Je ves svet njihov. Skoraj nikoli niso sami, največkrat so v skupini od
4 do 8 in niso starejši od 15 let. Taki mladci ponavadi težijo v centru mesta,
tako da vsi vidijo, kako so močni, da se ničesar ne bojijo,... Starejši čefurji,
od 16 do 19 let, hodijo po mestu sami ali v paru, njihova oblačila pa so
ponavadi iz usnja in kavbojk, ki so bolj odrasla, manj pubertetniška. Sku-
paj se dobivajo predvsem v različnih barih. Oni se že bolj obnašajo kot
mafija.
Ce gre po ulici samo en čefur, ponavadi ne zateži. Ce pa gresta po ulici
dva čefurja se počutita kot mafija.
O RAZLIKAH MED SLOVENCI IN "ČEFURjr:
Glavna razlika med Slovencem in čefurjem je v tem, da so Slovenci bo-
ječi. Ce Slovenec vidi 10 čefur j ev na ulici, bo takoj zbežal, če pa čefur vidi
10 Slovencev, se bo stepel z njimi, seveda če ga bodo izzvali ali napadli.
Čefur se ponavadi ne boji, tudi če jih bo dobil ve, da bodo tistega, ki mu je
prizadejal bolečino, kasneje skupaj s kolegi pretepli še enkrat močneje.
Čefurski mladenič se od slovenskega loči že na prvi pogled. Prva stvar
je že na obrazu. Takoj vidiš, kdaj imaš opraviti s fighterjem, kdaj z norcem
in kdaj s popolnoma nenevarnim čefurjem. Vsi čefurji niso pretepači, ven-
dar pa je zelo malo takih, ki to niso.
O MEDIJIH:
Velikokrat tudi gledamo različne filme o bandah črncev v Ameriki. Mi-
slim, da si želi veliko čefurjev sodelovati v podobnih bandah.
O VODJI RANDE:
Banda ima šefa. To je tip, ki je malce nor, predvsem pa zelo pogumen.
Rešil te bo iz vsakega fighta, iz vsake fike. Tip si ful upa, ima avto, punce,
dela dober biznis. Biznis pomeni predvsem preprodajo ukradenih avtora-
dijev, katerih pa ne ukrademo prav dosti. Deset na mesec. Toliko, da ima-
mo za žur.
O ŠOLI:
Člani bande hodimo v šolo, čeprav se nam ne da učiti. Zakaj bi se učil
in naredil šolo ter potem delal za majhno plačo, šef bi me jebal v glavo.
Baje ta čas, ko sem še mlad, malce požuram, spoznam veliko ljudi.
O STARŠIH:
Člani bande, kot jih poznam, imajo precej revne starše. V bistvu nihče
izmed nas ne upošteva staršev, saj ničesar nimajo. Živimo v majhnih, smrd-
^S o CIA L N A P E D A G O G / K A
il
Ijivih stanovanjih, medtem ko imajo Slovenci lepe velike hiše. Mojih star-
šev nihče ne upošteva, zakaj bi jih potem jaz.
Velikokrat sem videl mamo, kako je prišla iz službe domov in jokala,
češ da jo šef zafrkava. Oče je na to velikokrat rekel, kakšna svinja je ta šef.
Normalno je, da se sedaj družimo v bande in pretepamo Slovence.
Sam sem imel srečo, da me je vzgajal dedek, ker če bi me vzgajali starši,
bi bil verjetno tak kot oni. Starši so predvsem delali, niso imeli časa zame,
medtem ko se je dedek veliko ukvarjal z menoj.
O PAMETNIH ČEFURJIH:
Pametni čefurji se prilagodimo. Z bežigrajsko bando se družim pred-
vsem zaradi varnosti. Dobro je imeti vplivne prijatelje, nikoli ne veš, kdaj
se ti bo zgodilo kaj slabega in kdaj boš rabil pomoč.
O NEUMNIH "ČEFURJIH"
Veliko članov bande je neumnih. Pred puncami se postavljajo s pretepi.
Govorijo, koliko so jih že pretepli. Sploh ne razumejo, da punce ne marajo
takih tipov, ki za vsakim vogalom padejo v težave. Večinoma sploh ne ra-
zumejo, za kaj pri puncah sploh gre. Nekatere punce se tudi družijo z ban-
dami, vendar jih je zelo malo, pa še nihče jih ne mara. So kurbe.
O BEGUNCIH:
Drugače pa so najhujši pretepači tisti, ki so prišli v Slovenijo kot begun-
ci. Živijo pri svojih sorodnikih in se ne ukvarjajo z ničemer. Njim je vseeno,
kako se obnašajo, ker vedo, da se bodo vrnili nazaj v Bosno. Najbolj "zate-
žem" se bodo vrnili nazaj v Bosno. Takrat bodo bande razpadle, saj ne
bodo imele več moči in poguma, da bi se teple, ne bodo imele več motorja,
ki bi jih poganjal. Tem tipom nihče nič ne more. Mislijo, da lahko počnejo
kar hočejo.
4.1,2. Fužine
Tu sem v telovadnici govoril z osmimi mladostniki. Stari so bili od 12-
17 let in so se pod vodstvom Matevža Petelina enkrat tedensko ukvarjali s
"street pedagogiko". Tu je nekaj najbolj zanimivih izjav mladostnikov s
Fužin:
O SLOVENCIH:
Dobiva se nas od 10 do 15, samih fantov, med nami so tudi Slovenci, ki
pa v oblačenju in obnašanju posnemajo nas čefurje. Smo dobri kolegi,
čeprav jih ne spoštujemo preveč, saj hočejo biti taki kot mi.
18
s o C I A L N Л P EDA G O GIRA
O MEDIJIH:
Mediji pretiravajo, band v Fužinah ni, res je, da so se neliajkrat strelja-
h, vendar ni tako, liot pišejo časopis. Tu ni nobenih pravih band in je zelo
mirno. Stepejo in streljajo pa se enkrat na leto, mafija, kdo pa. In takrat je
hudo. Ampak samo takrat.
O BANDI:
Bande sestavljajo tisti, ki se tepejo in se ukvarjajo s kriminalom, ven-
dar pa so precej starejši od nas. To je mafija.
Če hočeš biti v bandi, v pravi bandi, kjer so starejši, moraš biti psiho. To
pomeni, da ti mora biti v bistvu vseeno zate in da moraš biti zvest bandi.
Mi se nikoli ne bi spustili v kaj takega. Tudi starši ne bi bili zadovoljni, če bi
vedeli, da smo v bandi.
Je pa res, da mlajši čefurji velikokrat kradejo za starejše. Mlajši so tisti,
ki so oblečeni v trenirke, imajo zavihan ovratnik, medtem ko so starejši
oblečeni malce bolje, imajo usnjene jakne. Za njih mulci kradejo avtoradi-
je, avte, torbice... Poznam jih kar nekaj, ki so si pred kratkim odprli kafič,
pa čeprav niso nikoli nič delali.
Vprašal sem jih, kako je to mogoče, kakšne metode uporabljajo, da
lahko živijo brez dela, ne da bi bih zaposleni. Fant mi je odgovoril: Začne
se tako, da mladostnik zbere okoli sebe skupino fantov, ki štejejo od 13 do
16 let. Ti fantje zanj kradejo različne stvari (avtoradije,avtomobile...). Nji-
hov vodja jih nato preprodaja, del denarja pusti njim, večji delež pa obdrži
zase. Po nekem določenem času (dveh do treh letih) si vodja prisvoji dovolj
denarja, da odpre "kafič" in ga da nekomu v najem. Po določenem času
pride vodja v svoj lokal, ki ga je dal nekemu najemniku, s kopico fantov ter
razbije lokal. Nato se pri najemniku lokala pojavi naslednji dan in mu
ponudi varovanje. Najemnik lokala se ne more pritožiti nikomur drugemu
razen lastniku lokala. Zato najemniki poleg najemnine plačuje tudi var-
ščino. Seveda pa največkrat ne zmore plačevanja obeh postavk, zato se
najemnik lokala zadolži. In tako se zgodba še bolj zaplete.
O TISTIH. KI "TEŽIJO" ZA DENAR:
Velikokrat pa za denar zatežijo "kmetje" ali "delavci". To so otroci de-
lavcev, ki nimajo ničesar, zelo slabi so tudi v šoli, so precej "zateženi". Mi
jih ne marcamo. Težijo predvsem za denar, sami ga nimajo in ga nikoli ne
bodo imeli dovolj.
Poznam kar nekaj "kmetov", ki težijo za denar, predvsem v centru me-
sta. Tam je zaslužek največji. Ne vem zakaj to počno, mislim pa si, da do-
ma verjetno nimajo denarja. Nekako ga morajo dobiti.
.s o CIA L N Л r E D A G O G I K A
19
o FUŽINAH:
Na Fužinah je zelo varno živeti, ker če si s Fužin, ti v samem naselju
nihče ne zateži, medtem ko za tiste ki prihajajo od drugod, to ne velja. Vsi
se poznamo vsaj na videz. V bistvu tu živijo samo čefurji.
O MOŽNIH NEVARNOSTIH V MESTU:
Če imaš kjerkoli frko, je bolje če si s Fužin. Ce te na ulici, v centru mesta
ustavijo kmetje (to so čefurji, ki težijo za denar) in jim poveš, da si s Fužin
ter našteješ nekaj najbolj znanih imen pretepačev oziroma mogočnežev, se
takoj rokujejo s teboj. Takoj postanejo prijaznejši in zelo prijateljski do
tebe. Nekoč sem šel v disco Life v Domžalah, varnostnik mi je zatežil naj
plačam, pa sem rekel, da ne bom. Potem me je vprašal odkod sem in rekel
sem, da sem s Fužin. Rekel je samo: Ni problema. Tako sem brezplačno
odšel v disco.
4.1.5. Rakova jelša
Tu sem v telovadnici govoril z nekaj mladostniki, ki so bili stari od 12-
14 let. Povedali so naslednje:
O BANDI:
Jasno, bande so. Tudi sam sem v bandi. To pomeni, da se skupaj zbira-
mo, predvsem ob petkih in sobotah in gremo v diskoteke. Zbiramo se tudi
med počitnicami. V diskoteke seveda ne gremo vsak vikend, nimamo de-
narja. Takrat gremo v center mesta. Ponavadi gremo v mesto v skupini, ki
šteje od sedem do deset fantov. Takrat se ne bojimo ničesar in nikogar.
Velikokrat se tudi "butnemo" (zaletimo ) ob koga in če kaj zateži, gaprefu-
kamo. Za keš ne težimo.
Naša banda se ne imenuje z imenom. Pri nas imamo tri bande. Prva je
od 12-15 let, druga je od 16-19 let, tretja pa od 20 let naprej. V bando pri-
deš, če koga poznaš.
Če gremo čez vikend v diskoteko, se tam kdaj pa kdaj tudi stepemo.
Redarji nas pustijo pri miru, ker so tudi oni čefurji.
O BOJAZNIH:
Sami v center mesta ponavadi ne hodimo, saj nam lahko kdo zateži.
O TEM. KDO "TEŽr ZA DENAR:
Za denar težijo predvsem "cigani", ki stanujejo malce naprej od tod
(Mestni log).
20
s o CIA L N A P E D A G O G ! K A
O ŽELJAH IN POMEMBNIH STVAREH:
Radi se tepemo in smo najmočnejši Jaz sem najmočnejši, čeprav sem
zelo suh. Ni važno, če si suh, važno je, da si nor, da si upaš. To potem ostali
vedo in te spoštujejo.
O ČEFURJIH:
Mi smo čefurji" Tako se imenujemo in tako nas imenujejo. To pomeni,
da smo tujci, priseljenci.
O MEDIJIH:
V	časopisih pišejo, da smo v Ljubljani po nevarnosti in kriminalu šele
na petem mestu, takoj za Fužinami, BS5, Štepanci,... To ni res. Mi smo
najmočnejši, v kratkem moramo nekaj narediti, da bomo spet najhujši.
O OROŽJU:
Orožje, predvsem pištole, ima veliko ljudi. Pištola me zaenkrat še ne
zanima. Pištolo ima moj oče, sosed, očetovi prijatelji.
O STARŠIH:
S starši se ne razumemo, ne spoštujem jih. Ker mi niso sposobni kupiti
ničesar vrednega. Ničesar nimamo, torej ne moremo ničesar izgubiti, tu-
di če ne poslušamo svojih staršev.
OMAFIJL
Poznam jih veliko, ki so se znašli po svoje, pa čeprav nimajo ne šole,
ne bogatih staršev. Vse se da, če se hoče."
OŠOLL
V	šoli smo precej neuspešni, vendar pa si med seboj ne težimo, ker se
vsi poznamo."
4.1.4. Poizkus interpretacije in sinteze opazovanj na terenu
Po razgovorih z različnimi mladostniki na različnih območjih Ljublja-
ne (Bežigrad, Fužine, Rakova Jelša), lahko povzamem naslednje:
O RAN D AH:
• Bežigrajska banda šteje okoh 20 članov, ki se v primeru skupinskega
konflikta z neko drugo bando razširi na skoraj 40 članov. To pomeni,
da ima banda najosnovnejšo strukturo, to je ožje in obrobne člane.
Podobno je v primeru glasgovsküi band ugotovil Patrick, ki piše, da je
jedro bande sestavljalo do 8 članov, ki so bili bolj nasilni, medtem ko
SOCIALNA PEDAGOGIKA
21
so ostali, teh naj bi bilo do dvajset, bili obrobni člani, ki niso bili tako
nagnjeni k nasilnim dejanjem (Patrick, str. 177).
Bande v Rakovi Jelši so ločene starostno. Obstajala naj bi skupina
mladostnikov, starih od 12 - 15 let, drugo bando tvorijo mladostniki
stari od 16 - 19 let, medtem ko so člani tretje bande starejši od 20 let.
Podobno strukturo so opazili tudi raziskovalci angleških nogometnih
navijačev. Patrick je pisal, da je imela vodilna banda z okolico hierar-
hično strukturo, ki je temeljila na petih razvrstitvah. Mladostniki so
lahko napredovah od dojenčka do dojenčka, ki shodi, nato do malčka,
mladega tima in nazadnje do močnega tima (Patrick, str. 177). Podob-
no strukturo so opazili tudi avtorji knjige Rules of Disorder, ki so navi-
jače razdeliU v nekaj kategorij. Za primerjavo z bandami Rakove Jelše
so pomembne predvsem tri. To so NOVINCI (najmlajši na tribuni, s
svojimi dejanji hočejo ugajati pravim navijačem), ROWDIJI (pravi na-
vijači, ki so pri navijanju najbolj glasni in opazni), ter TOWN BOYS, ki
predstavljajo nekdanje navijače in so sedaj malce starejši in malce
bolj zreli (Marsh, str. 63). Tako grupiranje povzroči razvoj kariere, saj
skupine predstavljajo določeno hiearhijo. Tisti v najnižjih kategorijah
si želijo priti višje. Tako obstaja določena motivacija, ki siU člane hi-
erarhično nižjih skupin, kar v primeru bande Rakove Jelše predstavlja
skupina od 12 -15 let, da bi se prebili v višjo, boljšo skupino.
Mladostniki, ki so v bandi, verjamejo, da jim banda nudi varnost in
prepoznavni simbol, ki jih varuje pred ostalimi mladostniki oziroma
člani drugih vrstniških skupin. Predvidevam, da pripadnost bandi ne
pomeni samo varnosti, temveč gre tudi za nek določen prestiž, ki ga
mladostnik s tem, ko pripada določeni bandi, ima in ki mu poveča
pomembnost v očeh tistih, ki niso v bandi.
VREDNOTE:
Člani band se radi tepejo. Njihova visoka vrednota je biti močan, do-
bro se tepsti. Podobne vrednote sta opazila tudi Elmer in Reicher, ki
sta ugotovila, da je v bandi dobro biti "trd" in biti "moški", medtem ko
je Patrick prav tako ugotovil, da banda hoče dokazovati svojo moškost
(Patrick, str. 189).
STRAH IN/ALI MOTIVATOR:
Skoraj pri vseh mladostnikih je bilo opaziti močan strah pred okoljem,
ki jih obdaja in v katerem mrgoh nasilja. Članom bežigrajske bande je
visoka vrednota to, da se dobro tepejo, ker nikoli ne vedo, kje jih čaka
naslednji pretep. V Rakovi Jelši se tepejo zato, ker bi radi dokazali, da
22
s o C I A L N Л P E I) A G O G / K A
SO najmočnejši. V primeru Rakove Jelše torej ne gre le za strah, tem-
več za dokazovanje. Dokazovanje, da so najmočnejša banda v mestu,
lahko povežemo z mislijo člana bežigrajske bande, ki pravi, da ti dej-
stvo, da pripadaš najmočnejši bandi, prinese ugodnosti, saj te vsi po-
znajo oziroma poznajo vsaj bando, ki ji pripadaš in ti zaradi tega nihče
ne teži, saj vedo, da te bo banda v tem primeru branila. Podobno lahko
premišljujemo o primeru mladostnikov s Fužin, ki nimajo nobene ban-
de. Že samo dejstvo, da živiš na Fužinah, je dovolj velik argument za
varnost, saj so predstave o obstoju "fužinske mafije" tako močne in
jasne, da same po sebi varujejo tam živeče mladeniče in vlivajo spo-
štovanje tistim, s katerimi pridejo mladeniči v konflikt. Podobno bi
lahko razlagali informacijo, da si bežigrajska banda in banda Rakove
Jelše želita postati najmočnejši bandi v Ljubljani, saj bi jih ta sloves
najverjetneje varoval tako, kot varuje mladostnike s Fužin.
O "ČEFURJIH" - TUDI TISTIH, KI "TEŽIJO" V CENTRU
MESTA:
• "Čefurske bande" sestavljajo samo "čefurji". "Čefur" se od "nečefurja"
loči po zunanjem videzu in načinu obnašanja. "Čefurji" vedno hodijo v
skupinah (od 4-8 mladostnikov), "težijo" v centru mesta, niso starejši
od 15 let, so otroci staršev, ki so se k nam preselili iz republik nekdanje
Jugoslavije, razen Albancev. Kmalu sem opazil, da je zgornja oznaka
"čefurjev" nepopolna. Že mladostnik bežigrajske bande je govoril o
t.i. "starejših čefurjih", ki so stari od 16 -19 let, se oblačijo boljše kot
"mlajši čefurji", izgledajo kot mafija in se ukvarjajo s kriminalnimi
dejavnostmi. Po pogovorih, ki sem jih imel s "čefurji" in v kasnejših
analizah sem opazil, da nihče izmed sogovornikov noče pripadati ti-
stim "čefurjem", ki "težijo" za denar, bodisi na avtobusu bodisi v cen-
tru mesta. Člani bežigrajske bande so tiste "čefurje", ki naj bi "težili" v
centru, mesta označih kot "mlajše čefurje", mladostniki s Fužin so go-
vorih o "kmetih" in "delavcih", medtem ko so mladostniki z Rakove
Jelše priznali, da se včasih potikajo po centru mesta in "težijo", vendar
pa so tudi oni zanikah, da bi "težih za denar". Po njihovih besedah naj
bi to počeli tako imenovani "cigani". Po vseh pogovorih z različnimi
mladostniki, sem končno razumel, kaj mi je hotel povedati eden iz-
med članov bežigrajske bande, ko je dejal: "En "čefur" je en "čefur".
Dva sta že mafija". Vsi sogovorniki, razen tistih v Fužinah, si želijo biti
organizirani, želijo, da bi se ukvarjali z večjimi in pomembnejšimi "bi-
znisi", kot je le "teženje za denar" na ulicah. Vsem se je to zdelo poni-
žujoče, za vse so bili tisti, ki počnejo podobna dejanja, manjvredni
("mlajši čefurji", "cigani", "kmetje", "delavci"), mladostniki brez per-
^S o C I Л L N A l> l<: I) A O O G I K A
23
spektive, "čefurji", ki sicer so "čefurji", vendar si tega imena ne zaslu-
žijo. Informacija, da ti en sam "čefur" ne "zateži" nikoli, dva pa že
delujeta kot mafija, kaže na ugotovitev, da si "čefurji" želijo organizi-
rane skupine oziroma mafije ter da le redko delujejo posamično. Mla-
dostniki namreč veliko časa preživijo s skupinami prijateljev predvsem
zato, ker adolescenti veliko stvari počnejo skupaj in ne posamično.
PAMETNI IN TISTI DRUGI "ČEFURJF':
Med različnimi "čefurji" pa obstajajo tudi "pametni čefurji", ki se ne
tepejo, temveč se prilagodijo. Najverjetneje se tudi ne družijo v bande in so
uspešni v šoli. Tudi v odnosu do deklet so bolj iznajdljivi, medtem ko naj bi
se "pretepaški čefurji" pred puncami postavljali in hvalili predvsem s svoji-
mi pretepi in s kaznivimi dejanji, zaradi česar naj bi bili neuspešni pri odno-
sih z nežnejšim spolom. Tudi raziskave druge generacije migrantov kažejo
podobno sliko, saj sekundarni migranti v učnih uspehih zaostajajo za vrst-
niki domačini. To pomeni, da le maloštevilni nadaljujejo šolanje na sred-
njih аИ višjih stopnjah (Klinar, str. 64, po Trnovšek, str. 40).
VODJA BANDE:
Ker se fantje razhčnih band velikokrat ukvarjajo tudi s kriminalnimi
dejavnostmi (preprodaja različnih mamil, kraja avtoradijev itd.), najver-
jetneje potrebujejo nekoga, ki jih bo vodil. Bežigrajska banda ima vodjo,
ki se ga vsi bojijo, ga spoštujejo, mu zaupajo. Vodja skrbi za "posel", to je
preprodajo različnih stvari in omamnih snovi. Predvidevam, da so člani
bande ponosni, ker se družijo z njim. Patrick je ugotovil, da je bando, ki jo
je raziskoval, vodil, najbolj nasilen mladenič (Patrick, str. 178), medtem
ko je W.B. Miller ugotavljal, da se je vodja bande zamenjal, če se je banda
pripravljala na tekmo za basebah, ples ali na boj med razhčnimi bandami
(Patrick, str. 171). Po informacijah, ki sem jih dobil, naj bi bil vodja beži-
grajske bande (osebno ga nisem spoznal), dober in brezkompromisen pre-
tepač, dober organizator, karizmatični vodja, o katerem se veliko govori,
druženje z njim pa pomeni določeno pomembnost.
NORI POSAMEZNIKI IN/ALI BEG UNCI:
V bandi obstajajo tudi posamezniki, ki se jih bojijo skoraj vsi, ki so v
bandi. Označujejo jih kot "nore" posameznike, ki si upajo narediti skoraj
vse. Primerjamo jih lahko z nekaterimi angleškimi nogometnimi navija-
či, ki se vedejo zelo nasilno in kruto in katerih vloga je, da demonstrirajo,
česar si ne upajo početi ostah navijači (Marsh, str. 71) Med "norimi posa-
mezniki" naj bi Inli begunci, predvsem iz Bosne, ki naj bi zaradi vojnih
strahot in dejstva, da mislijo, da jim v Sloveniji nihče nič ne more, počeli
24
s o C I A L N A P E D A G O G / K A
vse, kar jim "pade na pamet". Dejstvo je, da je slioraj 80 % vseh beguncev,
ki jih je vojna na tleh nekdanje Jugoslavije pregnala v Slovenijo, živela pri
sorodnikih. Predvidevam, da je bila najbolj pogosta posledica tega pojava
situacija, ko sta se dve družini, ena migrantska in druga begunska, stiskali
v majhnem stanovanju, kjer je bilo seveda zelo malo prostora. Predvide-
vam, da so se mladostniki zato raje podajali na uhce, v mesto in preživljali
prosti čas tako, kot so najbolje vedeh. Mladoletniki iz Bosne so bih najver-
jetneje precej bolj pogumni kot njihovi vrstniki domačini (sekundami imi-
granti), saj so imeh za seboj vojne izkušnje, izkušnje z orožjem, smrtjo,
nasiljem. Ker so bih "ubogi begunci", je bila skupnost do njih - kljub nasil-
nim dejanjem - strpna, kar pa je najverjetneje vodilo k še večjemu nasilju.
STARŠI IN "ČEFURjr:
"Čefurji" oziroma člani band, s katerimi sem se pogovarjal, se s starši
ne razumejo. Večina staršev članov bande v Rakovi Jelši je revnih, o njih
imajo otroci slabo mnenje, jih ne spoštujejo. Po drugi strani pa najverjet-
neje tudi starši slabo obvladujejo svoje otroke. "Vzrok lahko tiči v tem, da
odrasli gojijo ambivalenten in odklonilen odnos do kulturnih vrednot, do
širše skupnosti ne čutijo prave povezanosti in pripadnosti, zato so vzgoj-
na sporočila, ki so jih deležni otroci, nasprotujoča si in neprepričljiva.
Beg v subkulturo enako neprilagojenih vrstnikov in prevzemanje njiho-
vih pravil vedenja je najbolj pogosta rešitev problema...." (Tomori, str. 8).
Razlago za pogosto nerazumevanje družin t.i. "čefrujev" pa lahko najde-
mo tudi v tejle trditvi: "Druga in tretja generacija migrantov se bolj zave-
data deprivacije in socialno-ekonomske neenakosti. Ta konflikt vodi k dru-
žinskim sporom in slabljenju družinske kontrole" (Trnovšek, str. 35).
ŠOLA IN MAFIJA:
Veliki večini članov band šola ni pomembna. Mislijo, da se bodo znašli
na svoj način, tako kot so se znašli nekateri posamezniki, ki so jih ali
poznah ali pa so o njih samo slišah in so do denarja največkrat prišli na
nepošten način. Pomembni drugi ("čefurska" mafija, črnogorska, šiptar-
ska, srbska ...), o katerih se pogosto pogovarjajo, pomenijo upanje in iz-
hod iz revščine, pomenijo prestiž, ugled. Medtem ko moč, orožje in prete-
panje pomenijo dokaz moči, moškosti in poguma. Tako nekateri z vese-
ljem in upanjem zrejo v prihodnost, kjer se vidijo kot člani organizirane-
ga kriminala, člani t.i. "črnogorske, srbske mafije". Najverjetneje mislijo,
da se jim kaj drugega tudi ne izplača, še posebej, če vemo, da le malošte-
vilni sekundarni migranti nadaljujejo šolanje na srednjih in višjih stop-
njah, posledica tega pa je visoka stopnja nezaposlenosti med njimi. Kako
je, če so migranti nezaposleni, piše Trnovšek, ki pravi, da se med nezapo-
5 o CIA L N A r E D A G O G I K A
25
slenimi največkrat razvije občutek podrejenosti in negotovosti, oteženi pa
so tudi stiki z domačini-vrstniki. Posledica tega je osamitev in oblikovanje
subkulturnih združb v okviru imigrantske skupnosti (Trnovšek, str. 40).
MEDIJI IN BANDE:
Pomembno vlogo pri članih band imajo tudi mediji. Člani bežigrajske
bande gledajo filme o bandah. Člani bande v Rakovi Jelši berejo časopise,
črno kroniko. Še posebej so me presenetili z dobrim poznavanjem tega,
kar se je o "čefurskih bandah" pojavilo do sedaj v slovenskih časopisih.
Mladostniki iz Rakove Jelše so mi povedali, da niso zadovoljni, ker so šele
na petem mestu po moči bande v Ljubljani, kot je pisalo v nekem meseč-
niku, zato imajo namen s še več pretepi zasesti prvo mesto. Podobno je v
Angliji odkril Patrick, ki piše, da slika nasilja in band v medijih prispeva,
da se člani bande vidijo kot člani bande.
4.2. Rezultati pilotskega anketiranja
S pilotskim anketiranjem sem zajel tiste socialne skupine, za katere
sem predvideval, da se srečujejo z izrazom "čefur" ter poznajo tako ime-
novane "čefurje". To so bili učenke in učenci 8. razreda OŠ Livada, dijaki
in dijakinje Dijaškega doma Bežigrad ter študentje in študentke Pedago-
ške in Filozofske fakultete. Uporabil sem nereprezentativno, nenaključ-
no, oportunitetno vzorčenje. Z razhčnimi starostnimi skupinami sem že-
lel zajetii čim širši krog informacij, ki zadevajo opisovanje scene, poveza-
ne s t.i. "čefurji". Namen vprašalnika je bil ugotoviti pomen besede "če-
fur" in njene povezave s pojmi, ki naj bi besedo najbolje opredelili.
Prvo in drugo vprašanje sta bili vprašanji odprtega tipa. Anketiranci so
odgovarjali tako, da so svoje odgovore na kratko opisali. Tretje, četrto in
peto vprašanje pa so bila vprašanja zaprtega tipa, kar pomeni, da so anke-
tiranci obkrožali različne možnosti (številke).
V nadaljevanju prikazujem rezultate pilotskega anketiranja.
A. Na odprto vprašanje "Kdo je "čejur"? sem dobil naslednje odgovore:
•	48.7 % anketirancev meni, da je to pripadnik nekdanjih jugoslovan-
skih republik (južnjak, tisti iz Bosne, človek z Balkana, Bosanec, vsi iz
nekdanje Jugoslavije razen Slovencev, južni frendi);
•	25,6 % anketiranih meni, da so "čefurji" tisti, ki se neprimerno obna-
šajo (mislijo na pretep, pljuvajo po cesti, nesramni so, nasilni, izsilju-
jejo denar, so agresivni, nekulturno se vedejo, niso olikani);
•	16,5 % anketirancev meni, da ima "čefur" slabe osebnostne značilno-
sti (smrdi, nor je, "reva" ko je sam in ni s skupino, ne zna se soočiti s
svojimi problemi..);
26
s o CIA L N A r l<: I) A C O C I K A
•	14,8 % anketirancev meni, da ima "čefur" poseben zunanji izgled (Yel-
low cab - čevlji, črtaste hlače, poseben imidž, bele nogavice. Big star,
gobica - frizura, polizani lasje, briljantina...);
•	7,4 % anketirancev meni, da "čefur" mish, da je nekaj več. Prav toliko
odstotkov jih meni, da "čefur" govori drugače (1-kanje, naglas, druga-
čen jezik ).
B.	Na odprto vprašanje "Kakšne so značilnosti pravih "čefurjev"?" sem
dobil naslednje odgovore:
•	44,6 % anketirancev meni, da je značilnost "pravih čefurjev" zunanji
videz (pričeska, oblačila, obutev );
•	35,5 % anketirancev meni, da je značilnost "pravih čefurjev" nasilno
vedenje (radi se pretepajo, "težijo", delajo nered, zelo so agresivni,
"težijo brez veze");
•	25,6 % anketirancev meni, da "pravega čefurja" spoznaš po jeziku (na-
glas, čuden jezik);
•	19,0 % anketirancev meni, da "pravi čefurji" mislijo, da so nekaj več
(frajerji, pozerji);
•	16,5 % anketirancev meni, da se "pravi čefurji" neprimerno vedejo (so
nesramni, se norčujejo,..);
•	9,1 % anketirancev meni, da se "pravi čefurji" družijo v skupine;
•	7,4 % anketirancev pravi, da poznajo tudi take "prave čefurje", ki so v
redu;
C.	Vprašanje "Komu je "čefur" podoben?" je od anketiranca zahtevalo,
da z ocenami od 1 do 7 označi, komu je "čefur" najbolj podoben (pri tem
ocena 1 pomeni "najmanj podoben", ocena 7 pa "najbolj podoben"):
Л' o CÍA L N A P !<: D A G O G / K A
27
D.	Pri vprašanju "Ali misliš, da beseda "čefur" pomeni nekaj dobrega
ali nekaj slabega?" znaša povprečje vseh odgovorov 2,1 (na lestvici ocen
od 1 - "najbolj dobro" do 1 - "najbolj slabo") s standardnim odklonom 1,8.
E.	Vprašanje "Kako bi se počutil, če bi "čefur" ...?" je od anketiranca
zahtevalo, da z ocenami od 1 do 7 označi svoje domnevno počutje v opisa-
nih primerih (pri tem ocena 1 pomeni najboljše počutje, ocena 7 pa naj-
slabše počitje):
4.2.1. Interpretacija rezultatov pilotskega anketiranja
OPIS ČEFURJA (ta interpretacija zajema odgovore na vprašanji A in B):
Slioraj polovica anketirancev misli, da je "čefur" pripadnik nekdanjih
jugoslovanskih republik, torej tisti, ki se je v Slovenijo priselil po drugi
svetovni vojni. Zanimivo pri tem odgovoru je dejstvo, da je samo slaba
polovica anketirancev odgovorila, da gre za priseljence oziroma imi-
grante iz bivših jugoslovanskih republik in da je bila "pripadnik bivših
jugoslovanskih narodov" kategorija, ki je, vsaj pri prvem vprašanju,
najbolj vidno zastopana. Druga ugotovitev izhaja iz dejstva, da ni nih-
če neposredno omenil, da je "čefur" tudi Makedonec, Albanec, Srb,
Črnogorec ali Hrvat, pač pa so anketiranci največkrat odgovarjali, da
"čefurja" predstavlja Bosanec oziroma vsi iz nekdanje Jugoslavije. Tako
so, razen Bosancev, vsi ostali narodi zastopani le posredno. Presene-
tljivo pa je tudi dejstvo, da nihče ni omenil beguncev, čeprav vemo, da
jih je v Sloveniji zaradi vojne prebivalo veliko število. Razlago za naj-
pogostejši odgovor anketirancev, da je "čefur" Bosanec, lahko najdem
v dejstvu, da smo Slovenci v preteklosti najpogosteje označevali "juž-
njake" kot Bosance.
Slaba polovica anketirancev meni, da je značilnost "pravega čefurja"
njegov imidž, ki ga sestavljajo pričeska, obleka in obutev. Tu se torej v
28
SOCIALNA PEDAGOGIKA
večji meri kot pri prvem vprašanju pokaže, da oznaka "čefur" pred-
stavlja določeno mladinsko kulturo, ki se v največji meri dokazuje z
imidžem. "Čefurji" imajo svojo vrstniško kulturo (kot npr. skinheadi,
punksi) oziroma subkulturo. "Čefur" postane stigmatiziran oziroma
prepoznaven po svojih oblačilih.
Vendar pa tretjina anketirancev kot značilnost "pravih čefurjev" nava-
ja nasilno vedenje, kar kaže predvsem na dejstvo, da "čefurji" pred-
stavljajo subkulturo. Lahko tudi rečemo, da "čefurji" predstavljajo te-
lesno in akcijo poudarjajoče mladinsko sceno, za katero je značilno,
da v njej sodelujejo mladi, ki se preizkušajo predvsem v agresivno-
telesnüi dejavnostih, izhajajo iz nižjih socialnih slojev, so dijaki po-
klicnih in strokovnih šol, ki zgodaj zapustijo šolo. Ti mladostniki se
organizirajo v skupine, katerih lastnosti so trdno članstvo, močan ob-
čutek pripadnosti in postavljanje skupine v javnosti, na javnih mestih
(Ule, Miheljak, str. 45).
Četrtina anketirancev misli, da se "čefur" neprimerno obnaša, kar za-
jema nasilno obnašanje na eni ter nekulturno vedenje na drugi strani.
16,53 % anketirancev pa meni, da ima "čefur" slabe osebnostne last-
nosti. Najverjetnejša razlaga neprimernega obnašanja in slabih oseb-
nostnih lastnosti "čefurjev" pravi, da so imigranti druge generacije v
stiku z vrstniki-domačini srečajo z nasprotovanjem, izolacijo, negativ-
nimi predsodki in stereotipi. Pogostokrat se težko znajdejo, iščejo mo-
dele vedenja in vključevanja v družbo na zmeden način, izmišljajoč si
lastne obrazce vedenja (Trnovšek, str. 31).
7,44 % anketirancev meni, da "čefur" misli, da je nekaj več ter da go-
vori drugače. To, da "čefur" mish, da je nekaj več, lahko pripišemo
obrambnemu mehanizmu "čefurjev" , saj so kot sekundarni imigranti
pogosto stigmatizirani in zaradi kulturne drugačnosti in nesprejema-
nja okolja zapostavljeni in odrinjeni na sam rob družbe (Trnovšek, str.
101).
Dejstvo, da četrtina anketirancev meni, da pravega "čefurja" spoznaš
po jeziku, lahko pomeni, da se pravi "čefurji" pogovarjajo v svojem
matičnem jeziku, kar pomeni, da ohranjajo določene specifične last-
nosti svoje, imigrantske kulture. Drugačen jezik, ki naj bi ga "čefurji"
govorili pa lahko povežemo s predvidevanjem, da se v družinskem kro-
gu največkrat pogovarjajo v njihovem jeziku ter da se podobno pogo-
varjajo tudi v družbi prijateljev, ki so največkrat tudi sekundarni imi-
granti.
Pomemben podatek je tudi ta, da samo 7,44 % anketirancev meni, da
o CÍA L N A I' li I) A a o o i к A
29
so tudi "pravi čefurji" v redu, liar lahko pomeni, da le majhen del an-
ketirancev razmišlja, da so tudi "čefurji" lahko v redu.
USTREZNOST ODGOVOROV IZHODIŠČNIM HIPOTEZAM (glej 1. po-
glavje) - interpretacija vprašanja C
"Čefur" je od socialnih kategorij, ki sem jih uporabil pri anketnem
vprašalniku, najbolj podoben Bosancu, saj se aritmetična sredina skoraj
približa številki 5,5, medtem ko je najvišja možna izbira številka 7. Ta
podatek ni presenetljiv, saj se že pri prvem vprašanju pokaže, da skoraj
polovica anketirancev verjame, da "čefur" predstavlja pripadnika nekda-
njih jugoslovanskih republik . Presenetljivo je, da je "čefur" zelo podo-
ben tudi Neslovencu (5,08), ki drži drugo mesto po podobnosti, kar lahko
kaže na precejšnje nerazumevanje pomena besede Neslovenec oziroma
na predsodke. Dejstvo namreč je, da so Neslovenci vsi tisti, ki niso Slo-
venci. Takšnih pa je okoh pet milijard.
Šele na osmem mestu po podobnosti so Italijani (2,96). Anketiranci so
pri prvem in drugem vprašanju anketnega vprašalnika odgovarjali, da "če-
furja" prepoznajo predvsem po zunanjem izgledu (imidžu): temnejša polt,
temni lasje, briljantina, široke hlače, frizura na gobico, medtem ko podob-
nost z Italijani, ki po mojem mnenju po videzu spominjajo na "čefurje", saj
imajo tako temnejšo polt kot temne lase, ki se velikokrat natrejo z briljanti-
no, ni bila opažena. Tako najverjetneje razliko predstavljajo oblačila.
"Čefur" ni preveč podoben športniku (5,07), tudi ni podoben samoza-
vestnemu mladeniču (2,93), ne narkomanu (2,74). Predzadnje mesto za-
seda podobnost z "rejverjem", to je s pripadnikom rave kulture, ki je
močno navzoča v našem prostoru. Rave je mladinska kultura, ki je splo-
šno priznana in priljubljena, medtem ko najverjetneje v njej ni prostora
za subkulturo, ki jo predstavljajo "čefurji".
ALI ČEFUR POMENI NEKAJ DOBREGA ALI NEKAJ SLABEGA? (inter-
pretacija vprašanja D)
Glede na aritmetično sredino, lahko rečemo, da izraz "čefur" ne po-
meni nekaj dobrega in da pomeni prej nekaj slabega, ne pa najslabšega.
Težko zaključim, da predstavlja žaljivko, res pa je, da se s tem, da te ne-
kdo pokliče z oznako "čefur", ne moreš pohvaliti. "Čefur" pomeni nekaj
slabega.
"ČEFUR" TUKAJ IN ZDAJ (interpretacija vprašanja E)
Anketirance bi najbolj motilo, če bi se "čefur" poročil z nekom iz nji-
hove družine, pa še to jih ne bi motilo preveč, saj je aritmetična sredina
30
s o C ¡ALNA P K D A G O G J K A
(5,41). Anketirancem bi bilo vseeno, če bi "čefur" stanoval v isti ulici (3,08),
če bi bil "čefur" njihov sošolec (2,92), če bi "čefur" stanoval v sosednji
uhci (2,91) oziroma, če bi "čefur" sedel z anketirancem v isti klopi (2,98).
Najbolje pa bi se anketiranci počutili, če bi bil "čefur" njihov prijatelj.
Glede na rezultate prejšnjih štirih vprašanj je ta rezultat presenečenje.
Eden izmed vzrokov, zakaj so na zadnje vprašanje anketiranci odgovarja-
li tako, je v dejstvu, da živimo v družbi, kjer je ena od pomembnejših
vrednot strpnost. Vsi enakopravni vsi drugačni! Drugi vzrok predstavlja
ugotovitev, da se slovenski nacionahzem ne more meriti s tovrstnimi "do-
sežki" velikih evropskih narodov, saj nas je le peščica in "biti grd" do
številčnih sosedov je tvegano in nespametno (Zadnikar, str. 2). Zato se
raje potrudimo in živimo z njimi v slogi, kar kaže tudi podatek, da bi se
anketiranci najbolje počutili, če bi bil "čefur" njihov prijatelj. Vendar pa
ta rezultat kaže tudi na to, da "čefur", ki ga imaš za prijatelja, nudi varnost
pred ... mogoče drugimi "čefurji".
5. Zaključek
Glede na rezultate anketnega vprašalnika lahko zaključim, da anketi-
ranci "čefurja" vidijo kot pripadnika nekdaj jugoslovanskih narodov, ki
ima svoj "imidž", svoj jezik ("naglasak") ter se vede nasilno. Ker oznaka
"čefur" zajema zunanji videz, lahko sklepam, da gre predvsem za mlajše
priseljence. Ker pa so se začeli se v Slovenijo preseljevati predvsem po
drugi svetovni vojni oziroma natančneje po letu 1974, ko so se zaprla trži-
šča delovne sile v zahodni Evropi, lahko predvidevam, da "čefurje" pred-
stavljajo predvsem sekundarni migranti, to so otroci priseljencev, ki so se
v Slovenijo preselili po letu 1974. Rezultati anketnega vprašalnika se bist-
veno ne razlikujejo od opazovanja na terenu (opazovanja t.i. "čefurske
scene"). V naslednjem odstavku bom poizkušal opisati scenarij nekaterih
sekundarnih migrantov, ki jih sedaj imenujemo "čefurje".
Predvidevam, da se otroci priseljencev srečajo s problemi že takoj, ko
zapustijo družinski krog, saj so njihovi starši revni v primerjavi z avtohto-
nimi prebivalci. Večkrat ne morejo prikriti nižjega socialnega in kultur-
nega položaja. Če doma govorijo svoj jezik, imajo zelo veliko težav tudi
pri prilagajanju v šoli. Tako je "čefur" tudi zaradi drugačne izgovorjave
("naglaska") stigmatiziran.
Zaradi nesprejemanja okohce, v kateri živijo "čefurji", iščejo le-ti pod-
poro pri sebi enakih. Tako v okviru svojih prijateljev gradijo lastno podo-
bo, način obnašanja in postajajo čedalje bolj jezni na cel svet in vse okrog
sebe. Tvorijo vrstniške skupine. Ker se pogosto družijo, se v teh skupinah
.s o C ¡ALNA P E D A G O G ! Ii A
31
razvije močna povezanost med člani skupine. Skupina varuje posamezni-
ke pred tistimi, ki niso v skupini. Mladostniki si čedalje več upajo. Potem
ni več daleč do nasilja in ogrožanja okolja, v katerem živijo. Vse to po-
vzroči še večje negodovanje in zavračanje okolice ter s tem povezano sti-
gmatizacijo. Edina obramba, ki jo mladostniki, v našem primeru "čefur-
ji", najdejo, je najverjetneje upor, kar pomeni še več nasilja in še več
stigme. S tem si seveda skupina, ki ji mladostniki pripadajo, vedno več
upa, vedno več je nasilja, pojavljati se začnejo simboli, ki kažejo znake
pripadnosti skupini (oblačila, jezik, kretnje, mimika...). Ker se skupaj po-
čutijo močne in čedalje bolj drzne, se začnejo kazati tudi zunaj svoje so-
seske, kar pomeni, da se pojavljajo predvsem tam, kjer je veliko ljudi. In
kako se vedejo? Največlo-at nasilno, postavljajo se in kažejo svojo pomemb-
nost okolici. Tako jih opazi tudi širša okolica in mediji, kar nujno pomeni,
da jih opaža širša javnost. Vendar pa sekundarni migranti nekdanje Jugo-
slavije v Sloveniji niso nujno "čefurji". V naslednjem odstavku bom poiz-
kušal utemeljiti, zakaj oznaka "čefur" ne predstavlja vseh sekundarnih
migrantov.
Mislim, da so "čefurji" predvsem tisti sekundarni migranti, ki to hoče-
jo biti. Oblačijo se, kot se oblačijo "čefurji", obnašajo se, kot se obnašajo
"čefurji". To jim prinaša določene ugodnosti. So vidni in s tem tudi po-
membni. Pripadajo določeni vrstniški skupini. Tako se opredeljujejo. Lah-
ko torej rečemo, da pripadajo subkulturi, ki se imenuje "čefurska subkul-
tura".
V bližnji preteklosti je obstajalo že mnogo subkultur. In prav vse so
bile poimenovane in stigmatizirane. Ne vidim razloga, da ne bi tako sti-
gmatiziral tudi čefurje. Zato jih bom začel pisati brez navedrnic.
Če posameznik noče postati čefur, naj se tako ne oblači in ne obnaša
nasilno. Pazi naj na "naglasak". Po rezultatih ankete ima nekdo le malo
možnosti, da ga anketiranci označijo kot čefurja, če le ne bo povedal, da
njegova rodbina izvira iz Bosne. V tem primeru ga bo gotovo opazila in
označila skoraj polovica anketirancev. Vprašanje je le, ali ga bo označila
kot Bosanca ali kot čefurja.
Glede na podatke, ki sem jih dobil v raziskovanju scene t.i. "čefurskih
band" lahko zapišem, da bande obstajajo, toda v nekaterih predelih me-
sta le kot plod domišljije. Tako naj bi bilo tudi na Fužinah, za katere veli-
ka večina mojih znancev pravi, da tam prav gotovo obstajajo bande. Sam
sem prišel do drugačnih zaključkov. V Fužinah ni band. Popolnoma dru-
gačno sliko dobimo v Rakovi Jelši in Bežigradu, kjer bande so.
Pomembno vprašanje, ki se kot pritiklina dotika čefurjev in njihovih
32
s o C I A L N A r li D A G O G i K A
band, je nasilje. Zakaj so čefurji nasilni, bom poizkušal odgovoriti v na-
slednjem odstavku. Po mojem mnenju obstajata vsaj dva razloga:
A.)	Medtem ko se mlajši člani Rakove Jelše tepejo predvsem zato, da
bi dokazovali svojo pomembnost, da bi bili v očeh drugih vidni kot močni
in neustrašni posamezniki, se bežigrajske bande pretepajo predvsem za-
radi tako imenovanih "norih posameznikov", ki se hočejo tepsti. Najver-
jetneje pa gre v ozadju pretepov in nasilja pri obeh bandah predvsem za
to, da jih opazijo tisti, ki so iz višje in starejše bande, v primeru Rakove
Jelše in t.i. mafija, v primeru bežigrajske čefurske bande.
Tako je zastrašujoče dejstvo predvsem to, da mladostniki, člani čefur-
skih band, ki so stari od 15-19 let, dobro poznajo t.i. "črnogorsko, srbsko,
albansko... mafijo", v katerih želijo nekateri izmed njih sodelovati in kar
je za nekatere izmed njih tudi življenjski cilj. Vzrok je lahko neuspešnost
v šoli, kar pomeni slabo plačano delovno mesto ali brezposelnost, slabe
stanovanjske razmere, zaradi katerih so mladostniki najraje na ulici, v
mestu. Kdo jim je lahko vzor? Romu naj ugajajo? Le kdo, razen "mafije",
ti lahko ponudi dober zaslužek in s tem povezano pomembnost, če imaš
dokončano le osnovno šolo? Zato možnost vključitve v kriminalne združ-
be predstavlja možnost lahkega in hitrega zaslužka. Toda, kako spoznati
"mafijo"? Kako se ji pribhžati? Kako nabrati čim več točk, da te sprejme-
jo?
Odgovor se glasi: "Čefurska banda"! V bandi si nabiraš izkušenj, na-
učiš se pretepati, govorice o tvoji moči in norosti se hitro širijo. Večji in
bolj pomembni bandi ko pripadaš, več možnosti imaš, da te mafija opazi.
Kaj sploh je mafija? So to govorice, ki krožijo? So to mediji, ki jo predstav-
ljajo? Je to nujno potreben notranji sovražnik države? Mafija v očeh "če-
furskih mladostnikov vrti svet". Ko bi le bih slabovidni!
B.)	Kot drugi vzrok nasilnosti bom navedel besede 1. Antica, ki piše:
"Malo je primerov, ko se bande mladih stepejo, ker se zares sovražijo, ker
branijo teren in interese. Zdaj gredo v boj kot na izlet, se zaženejo po
uhcah in se izživljajo nad vsem in nad vsakim, ker jih to zabava, sprošča.
V teh trenutkih obstajajo zares, vse drugo so prividi, majhne vloge, v ka-
terih so nezadovoljni ničeti, ki jih nihče ne opazi. Nasilje v tropu je raz-
burljiva osmislitev. Ni orodje za cilj, ampak je cilj sam. Pretepam se, torej
sem; oziroma, če nisem nasilen, nisem nič" (Antič, str.40). Vzrok najde
avtor v tem, da mladostnik dokaj hitro ugotovi atraktivnost nasilja kot
obliko uveljavljanja. "Srečuje ga povsod, kamor se ozre. Frustrirano opa-
zuje, kako je mogoče zaslužiti kupe denarja s prerivanjem za žogo, gleda
politike, ki brezobzirno uporabljajo vsa sredstva, da zadovoljijo svojo
s o CIA L N A п Ii D A G O G / K A
33
oblastiželjnost, se ukvarjajo z izsiljevanjem, podkupovanjem in lažejo. Uči
se pri mafijcih, ki obvladujejo trg z mamili, orožjem, prostitucijo in ki
težave rešujejo s pištolo. Na uho mu pridejo zgodbe o managerjih, ki s
spletkami agresivno osvajajo nove trge in še bolj agresivno branijo že
osvojene. Tu sta seveda tudi Arni in Rambo, ki z brzostrelko s filmskega
platna razlagata mladim generacijam, kako po moško dosežeš svoje. Ta-
ko tudi najbolj zabit mulec kmalu razume, kako prav je imel Sančo Pansa,
ko je rekel, da več zaleže nenaden skok izza grmovja kakor prošnja do-
brih ljudi" (Antič, str.40). Podobno je pred več kot sto leti zapisal Lev Tol-
stoj: ''Sedim na hrbtu človeka, stiskam ga in silim da me nosi, vtem pa sebi
in drugim dokazujem, kako zelo mi je žal reveža in da sem pripravljen za
olajšanje njegove usode storiti vse - razen ene stvari seveda, da bi se spravil
z njegovega hrbta".
S.Í. Po koncu konec
Zelo kratek povzetek vsega, kar sem spoznal o "čefurjih" - po točkah:
L Čefurji so vsi tisti sekundarni imigranti, ki to hočejo biti. Imajo svoj
imidž, svoj način izražanja ( jezik) in obnašanja, največkrat se družijo
v skupine, v skupinah se tudi pokaže njihova nasilnost.
2. Čefurske bande so. Vprašanje je, zakaj se imenujejo bande. Ker jim
tako rečejo mediji ah pa so se tako začele imenovati same. Bande, ki
sem jih opazoval, izpolnjujejo pogoje, po katerih lahko zaključim, da
bande so.
5. Nekatere bande se ukvarjajo s kriminalnimi dejavnostmi, spet druge,
te naj bi bile po mojem mnenju mlajše, pa se le pretepajo in "težijo".
4.	Čefurji so del sekundarnih migrantov. Prav tako kot vsi sekundarni mi-
granti imajo neko svojo kulturo. Vendar pa čefurji predstavljajo sub-
kulturo, ki se kaže predvsem v nasilju, posebnem oblačenju (imidžu)
in postavljanju. Poleg tega imajo tudi svojo glasbo, družijo se v skupi-
ne, bande. Tako predstavljajo določeno vrstniško sceno.
5.	Čefurji, člani band, si želijo biti organizirani. Želijo biti podobni mafiji.
Želijo biti pomembni. Najverjetneje je treba vzrok iskati v šolski ne-
uspešnosti in v slabem finančnem stanju družin sekundarnih emigran-
tov.
6.	Anketiranci spoznajo čefurje po tem, da so Bosanci oziroma pripadniki
nekdanjih jugoslovanskih republik, spoznajo jih po njihovem imidžu,
govorici, po obnašanju. Tretjina anketirancev mish, da so čefurji na-
silni, da "težijo", vendar pa na koncu vseeno odgovorijo, da bi jim bilo
skoraj prav, če je čefur njihov prijatelj, kar pomeni, da jim je to bolj
34
s o C 1 Л L N Л P E D Л G O G í K Л
všeč kot to, da čefur živi v sosednji ulici, da je čefur njihov sošolec. To
lahko pomeni, da je dobro imeti čefurja za prijatelja, saj te lahko varu-
je.
7. Anketiranci so z veseljem reševali anketne vprašalnike. Nekateri dijaki
so mi vprašalnike kar trgah iz rok. Rekli so: "Hvala Bogu, da se je vsaj
nekdo spomnil in se začel ukvarjati s temi čefurji." To so rekli in reše-
vali takrat, ko so imeli čas.
6. Literatura
Antič, I. (1998), Glava in žoga. V: Sobotna priloga Dela, 4.7.1998.
Dekleva, B. (1995), Pogledi na nasilje in ustrahovanje med vrstniki. V.-
Strokovni teksti z okrogle mize komisije za otrokove pravice pri Zvezi pri-
jateljev mladine Slovenije, na temo "Otroci - vrstniki - nasilje". Zbornik:
Brez nasilja za prijateljstvo. Ljubljana, Zveza prijateljev mladine Sloveni-
je.
Dekleva, B. (1996), Nasilje med vrstniki v šoli in v zvezi s šolo. V: Šelih,
A.: Otrokove pravice, šolska pravila in nasilje v šoli. Ljubljana, Inštitut za
kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani.
Ehner, N. in Reicher, S.. (1995), Adolescence and delinquency, the col-
lective manegment of reputation. Oxford, Blackwell.
Globočnik, M. (1996), Nasilniško obnašanje mladih. Magistrska nalo-
ga. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede.
Heitmeyer, W. (1996): Sproščeno nasilje. Iskanja, štev. 15, str. 175-185.
Lesar, S. (1998), Äcio je "ce^r".^ Diplomsko delo. Ljubljana, Pedagoška
fakulteta v Ljubljani.
Marsh, P, Rosser, E., Harre, R. (1987), The rules of disorder. London,
Routledge and Kegan Paul.
Patrick, J. ( 1975), Л Glasgow gang observed. London, Eyre Methuen.
Pavlovič, Z. (1995), Uvod. V: Strokovni teksti z okrogle mize komisije za
otrokove pravice pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije, na temo "Otroci -
vrstniki - nasilje": Zbornik: brez nasilja za prijateljstvo. Ljubljana, Zveza
prijateljev mladine.
Tomori, M. (1995), Nasihio vedenje otrok in mladostnikov. Otrok in
družina, štev. 12, str 7,8.
Tomori, M. (1994), Nasilno vedenje otrok in mladostnikov. Otrok in
družina, štev. 1, str 8,9.
cS o C ! Л L N Л P li D A G O G i K A
35
Trnovšek, B. (1996), Odklonskost migrantov. Magistrska naloga. Ljub-
ljana, Fakulteta za družbene vede.
Ule, M. (1994), Temelji socialne psihologije. Ljubljana, Znanstveno in
publicistično središče.
Ule, M. in Miheljak, V. (1995), Pri(e)hodnost mladine. Ljubljana, DZS,
Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad republike Slovenije za mladino.
Zore, D. (1996), Nasilje - socialna bolezen, Iskanja, štev. 15, str. 171-
175.