128
scopus, dum est in peccato mortali) itd. ter druge nauke, ki niso mogli roditi drugega, kakor krvave, ravno Cehom najbolj škodljive vojske.
Kakor priznavamo prof. Gebauerja za avtoriteto v jezikovnih vprašanjih, ravno tako moramo izjaviti, da je njegova slavnostna razprava enostranska in nekritična, kar je tembolj obžalovati, ker se je čitala ob tako svečani priložnosti, — in v času, ko imajo pač tudi Čehi že o Husu mnogo stvarnih in treznih spisov.                                                         Dr E. L.
Spomenik  predsedniku  Rooseveltu.
Jan Lier, v mladosti jako plodovit češki bele-trist, kritik in polemik, je praznoval na tihem pred kratkim svojo petdesetletnico. Bil je jako oster v svojih kritikah in odločen nasprotnik modernim strujam, s katerimi se ni mogel sprijazniti. V novejšem času je skoro popolnoma utihnil.
Francozi v Pragi. Za Rodinovo razstavo je bila v Pragi razstava moderne francoske umetnosti. Tu so bile zastopane najskrajnejše moderne smeri. Vkljub veliki prijaznosti, ki jo goje Čehi do Francozov, se vendar občinstvo za te skrajne struje ni moglo posebno ogreti; to je pokazal tudi nepovoljni gmotni uspeh obeh razstav.
Bohuslavu Čermaku so Čehi vzidali spominsko ploščo v rojstno hišo v Pacovu. Čermak je poleg drobnih liričnih spisov izdal nekatere večje epične pesmi (»Marina Dmitrevna") in mnogo prozaičnih del („Mistr Šochvtek", „0 hodinu dfive", „Nočni hlidka", „Miša", „Pohadka letni noči", „Urida" i. dr.) Nekatere je izdal tudi v zbirki „Z naši dedinv". Največ je pisal v lista „Lumir" in „Kvety", a tudi literarne študije za londonski „Atheneum".
Pil« Fed. Fortunatov. Tridesetletnico svoje znanstvene delavnosti je pred kratkim praznoval ruski lingvist profesor Fil. Fed. Fortunatov. Bil je prvi ruski profesor, ki se je bavil s primerjalnim jezikoslovjem ter je uvedel zistematično predavanje o tem predmetu na moskovskem vseučilišču.
„Galicko-russkaja Matica" je književno društvo onih Rusov, kateri pišejo v velikoruskem jeziku in so v borbi proti ukrajinski ali maloruski književni stranki. Njeno glasilo je „Naučno-literarnvj Sbornik", med tem ko je glasilo nasprotnikov »Literaturno-naukovij VTstnik". Pred nami so tri knjige „Sbor-nika" ,;Galicko-russke Matice", kateri izhaja v dveh oddelkih; Naučni del obsega znanstvene spise in posebno doneske k ruski in slovanski filologiji, literaturi, etnografiji ter kritičen književni pregled. Leposlovni del pa priobčuje pesmi, povesti in poljudne črtice.
Rihard plem. Krafft-Ebing. Ta
slavni psihiater in nevropatolog je umrl 22. dec 1.1902. v blaznici „Maria-Griin" pri Gradcu, katero je sam ustanovil. Rojen je bil v Mannheimu 14. avgusta 1840. Najprej je bil zdravnik v blaznici, 1872. je prišel kot profesor na vseučilišče v Strassburgu; odtod so ga poklicali v Gradec in 1.1889. na Dunaj. V svojem tridesetletnem znanstvenem delovanju si je pridobil mnogo zaslug kot zdravnik in preiskovavec. Nova pota je začrtal Krafft-Ebing posebno sodni medicini v slučajih, ko je svoboda volje ali omejena ali preprečena. Svoje misli je zistematično razložil v knjigah „Grundziige der Kriminalpsvchologie", in „Lehrbuch der gerichtlichen Psvchopathologie". Spisal je še mnogo strokovno- in poljudno-znanstvenih razprav. Izmed poslednjih je najbolj znana »Ubergesunde und kranke Nerven".