Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158 - itisoni širine 2, 4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev - topli podi širine 2, 3 in 4m - karnise vseh vrst - zavese iz VELANE - ban/e akril, jupol, barve za les in kovino - robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI - polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov - pestra paleta tekstilnega blaga meterskega in dekorativnega blaga PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. VABI VAS trgovina v Kisovcu in Litiji. Vsak dan od T do 1900, ob sobotah 700 do 13°' Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon/fax: 0601 61 611 PROGRAMSKI PAKETI: Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ... RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške, scanerji, modemi, diskete, pokrivala, zašč. filtri, ... RAČUNALNIŠKI TEČAJI: DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO, WINDOWS, DBASE, PARADOX, ... SOFTWARE OPREMA: MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mreže, AUTOCAD! Prodaja slovenskih knjig za nekatere produkte! UVODNIK Živa svinjarija je to, kar sc dogaja pred trboveljsko gimnazijo. Tam so se namreč spravili urejevati cesto prav takrat, ko se V razredih dijaki potijo ob kontrolkah, spraševanjih, ko profesorji razlagajo Se zadnjo snov. Ob koncu leta so živci že tako napeti, tovornjaki pod oknom, vzkliki delavcev in ropotanje strojev jih Se bolj napenjajo. Ne morem si pomagati, vendar imam občutek, da je dal nalog za dela pač človek, ki ni kaj dosti hodil v Solo. Sicer si taksnega kretenizma ne bi privoščil. Na žalost je tudi zgornji dogodek dokaz, da je pot iz blata težka. Kako pa se vendarle lahko izkopljemo, smo skuSali prikazati v današnji temi. In jo podaljšali Se z dvema zanimivima primeroma. NOVICI REDARJA PRIČELA 2 DELOM Trbovlje - Na javni razpis za dva komunalna redarja se je javilo dosti kandidatov in od teh so izbrali najustreznejša. Z delom sta že pričela. V javnosti jih še ni mogoče opaziti, ker bosta ustrezni uniformi dobila v začetku junija. Vendar se posameznih nalog že lotevata V Trbovljah je zelo žgoče raznimi prireditvami, tekmami, konferencami, občnimi zbori, javnimi tribunami in še čini zelo malo, im še te so dostikrat v T.l. • i lilij (ppl '7/1 V ogledalu: Aleksander Šivec Pohod na Geos Pred referendumom Zasavčev sejem Zasavje, kdo te pozna Gimnazijci se povezujejo z Evropo Nizozemski pevci na Vidrgi Likovna galerija - okno v svet V nedeljo derbi V Litiji našli konopljo Suzana in Denis - zasavski par Hrastniška deklica je Tadeja Kaj se dogaja v zakulisju zagorskega zdravstvenega doma? Pod posteljo je počite * naslednjič berite: Jani je zaljubljen, toda Eva je vendar poročena. r Erni je užalil Kajo, Mare prizadel Polono... Med osamljenimi se bo znašla tudi Pika, toda ne za dolgo... KOLEDAR DOGAJANJ 16. maja - Zagorska Agencija za razvoj, kije v času svojega obstoja za razvoj obrti in podjetništva v občini namenila že 1,3 milijona mark, je letos že "oddala" denar tudi iz svojega prvega razpisa: med 14 podjetnikov oziroma samostojnih obrtnikov je razdelila za 20 milijonov tolarjev ugodnih posojil. 17. maja - Hrastniško gradbeno podjetje počasi zaključuje dela na bodočem domu starejših občanov oziroma na bivšem dijaškem domu. Že jeseni naj bi se vanj vselili prvi oskrbovanci, med njimi tudi tisti, ki zdaj bivajo v bolj oddaljenih domovih. 18. maja - Gradilo se bo tudi v Trbovljah in Zagorju: v Trbovljah 12 stanovanj, v Zagorju 13 - vsa precejšnje kvadrature, toda neprofitna. Vseljiva bodo že spomladi prihodnje leto, če bo šlo vse po načrtu. Prve bo v bivšem samskem domu uredilo SGP Zasavje Trbovlje, v Zagorju pa bodo izvajalca še poiskali. Kupec oziroma investitor pa je v obeh primerih trboveljski Spekter. 19. /HO/a - Se veda pa bodo do stanovanj prišli tudi v Hrastniku, v dolgo pričakovanem objektu Ojstro. Pridobili bodo kar 42 stanovanj: devet enosobnih, 22 dvosobnih in 11 garsonjer. Tudi v te se bodo prvi stanovalci lahko vselili že spomladi 95 - vsaj tako trdi občinsko vodstvo. 19. maja - V Hrastniku pa se bo v kratkem aktiviralo še eno gradbišče: v Tovarni kemičnih izdelkov, kjer bodo rekonstruirali obrat kloralkalne elektrolize, kar je še vedno naj večja naložba v slovenski kemični industriji. Vrednaje kar 20 milijonov mark. 21. maja - Letos praznujejo trboveljski invalidi 20 let dela v društvu. Trenutno šteje društvo več kot 540 članov, organiziranih v Rudnikih, na separaciji, v TET in v Cementarni, ostali pa so vključeni v t.i. skupni aktiv krajevnih skupnosti. Se veliko jspešnega dela! Polona Malovrh 9 + SPET NOVI žsi§f -4 JUNIJ* UJAQ3J00 V ALEKSANDER SIVEC Aleksander Sivec, oseminštiridesetletni oče treh hčera in republiški inšpektor za varstvo predpožarom -izpostavaTrbovlje - je v svojem osnovnem poklicu kovinar. Ob delu je na svoje stroške končal delovodsko šolo in višjo tehnično za varstvo pri delu v Zagrebu. Zdaj je ta šola tudi v Ljubljani. V Steklarni je bil zaposlen celih sedemnajst let. Poleg varstva pri deluje vodil tudi požarno varnost in bil štiri leta predsednik Industrijskega gasiskega društva. Ko seje 82. leta prestavil na inšpektorat, se je preselil tudi v mestno gasilsko društvo Hrastnik. Pristal je, da vodi predsedniške posle en ali dva mandata, pa je ostal predsednik gasilcev kar deset let. "Težko je predati funkcijo, če so te ljudje navajeni na vodilnem mestu. Vendar je potrebno, da se vodilni menja, ker pride drugi z novimi metodami in idejami. Moram reči, da sam ne bi mogel uspešno delati, če ne bi bili vsi zagnani. Pomembno je tudi prijateljsko vzdušje, saj poznamo trditev: če je partija, ni nič težko..." V času predsedovanja Sandija Sivca so pomladili društvo. Mlade so pritegnili s športom - smučanje naLontovžu, na Rogli, plavanje... Pogoji za delo v društvu so dobri, saj so obnovili tudi opremo in orodje, oživili operativno delo, ob stoletnici društva 87. leta pa obnovili gasilski dom - z vsemi lepotnimi dodatki. V glavnem sami gasilci. Opravili so ogromno ur prostovoljnega dela. In kako je s požari v Zasavju? Mnogo je intervencij, pogasiti paje treba okrog 50 požarov na leto - v Hrastniku 20 manjših. Če pa zagori močno, presežemo slovenske rekorde - primer Steklarne in rudnika. Pred Sandija Šivca smo postavili ogledalo povsem slučajno na Florjanov dan, ki je zaščitnik gasilcev. Fanči Moljk B Tudi manekenke imajo oboževalce. Dokaz za to je posnel naš foto mojster Branko Klančar v Hrastniku, kjer je oboževalec najbolj znani slovenski manekenki Nini Gazibara poklonil šopek cvetja. Na domačih prireditvah podobne pozornosti pravzaprav nismo vajeni, zato je vredna vse pohvale. Foto: Branko Klančar Praznik občine Trbovlje Trbovlje - Občani Trbovelj že dolga leta slavijo 1. junija svoj občinski praznik. Tako bo tudi letos. Slavili bodo v sredo, 1. junija, na sam praznik. Letos bo proslava potekala v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovljein sebozačelaob 18. uri. V programu proslave je slavnostna seja vseh treh zborov občinske skupščine, na kateri bo govoril župan Franc Majnardi. Podelili bodo tri prvojunijska priznanja z nagrado in Batičevim kipcem Prvi junij. V drugem delu proslave bodo v kulturnem programu nastopili domači in vabljeni kulturniki. Letošnja proslava bo potekala v znamenju 70-letnice spopada z Orjuno. Na proslavo so povabili tudi nekaj gostov. Sicer pa v okvir praznovanja občinskega praznika sodi tudi občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov, ki bo dan prej v delavskem domu. V načrtu je tudi izvedba Prvojunijskega krosa, ki ga nameravajo organizirati člani Atletskega kluba Rudar. T.L. Sanacija ovinka Ajde Izlake - Na zadnjem zboru krajanov 20. majaje bila predstavljena v okviru krajevne problematike tudi sanacija ovinka Ajda. Kolje dejal predsednik KS Izlake Janez Vidmar se po šestih letih intenzivnega dela na tem projektu sanacija le bliža svoji izvedbi. Narneravahjo urediti odsek ceste od Poglajna do kmetije Učakar. Cesta bo široka 7 metrov, ob cesti bodo uredili avtobusna postajališča, ob priključku ceste Loke - Čemšenik bo pravo križišče, ki zaenkrat še ne bo semaforizirano. Z ureditvijo ceste bo po mnenju presednika KS rešena neurejenost prometa pri trgovini Ajda, saj bo zagotovljenih dovolj parkirišč za kupce, trgovina pa bo ločena od ceste. Aleš Maček je dal pobudo za grbine, ki bi prisilile voznike s preveliko hitrostjo k počasnejši vožnji. Ob tem je predstavnica občinske uprave za urejanje prostora Stana Fajn podala mnenje Republiške uprave za ceste, ki ne priporoča večjih grbin zaradi prevelikega hrupa, ki ga ob stiku s kolesi povzročajo tovornjaki in V soboto so se podali pohodniki (že petič po vrsti) na pot na Geoss. Iz Litije je pot peljala preko Strešnega vrha (prva kontrola) do Konja in Ržiš (lèpi razgledi po savski dolini). Po asfaltu so prišli do Vač (kjer so pohodnike obsijali prvi sončni žarki) in po pešpoti GEOSS mimo povečane kopije situle na Slemšek (druga kontrola) do cilja pohoda - Gostilne Kimovec -Perc v spodnji Slivni (že prve dežne kaplje). Pohoda seje udeležilo kljub slabemu vremenu okoli 500 ljudi (100 več kot lani) vseh starosti, iz vseh koncev Slovenije in celo iz zamejstva. Najstarejši udeleženec pododaje bil 84-letniIvan Pavlica iz Litije (bil je na vseh petih), kije iz rok Petra Svetlika prejel spominsko darilo Atlas Slovenije. Organizator pohoda na GEOSS "Projekt Vače 81" je pohod pripravil v splošno zadovoljstvo pohodnikov. Tekst In foto: Marjan Šušteršič priklopniki že ob normalni hitrosti. Predsednik KS Janez Vidmar seje poleg tega skliceval tudi na večje kazni in boljšo osveščenost voznikov v prihodnosti. S sanacijo ovinka naj bi pričeli v jeseni. M.K. Spet nesklepčni Trbovlje - Za 24. maj sklicana seja IS SO Trbovlje je odpadla zaradi nesklepčnosti. Na seji bi morali obravnavati poleg drugega tudi Odlok o razdelitvi Osnovne šole Trbovlje na samostojne javne zavode na področju osnovnega šolstva v občini Trbovlje, poročilo o denacionalizaciji, poročilo o onesnaženosti zraka v mesecih marcu in aprilu itn. Tako se nadaljuje serija nesklepčnih sej, ki postavljajo vprašanje, komu je IS namenjen in kakšni so razlogi za takšno prezaposlenosti članov IS skupščine Trbovlje. R.Š. Podmladek Rdečega križa Litija - V torek, 24. maja, je bilo 272 otrok iz litijske občine sprejetih v podmladek Rdečega križa. Na prireditvi, kije bila ob II. uri v dvorani na Stavbah, je otrokom najprej spregovoril predsednikRKLitija Karlo Lemut, nato pa so si ogledali lutkovno predstavo Lutkovnega gledališča iz Ljubljane Sapramiška. J. K. Za mamograf Trbovlje - Ob mednarodnem letu družine in za pomoč pri nakupu mamografaza trboveljsko bolnišnico so se akciji pridružili tudi v Vzgojno varstvenem zavodu Trbovlje. Z razstavo z naslovom Cicibani za mamice in žene, ki so jo odprli v torek v Delavskem domu v Trbovljah, želijo prispevati del sredstev tudi sami. Razstava bo na ogled do 28. maja. K. R. o Odsttej o**g£iMia&a€jija R.K^ Zagorje - V sejni sobi zdravstvenega doma Zagorje je bda 20. maja redna volilna programska skupščina OO RK Zagorje. Na skupščini so bili navzoči tudi predstavnik glavnega odbora RKS Štefan Šinko, župan Zagorja Matjaž Švagan in načelnik oddelka za obrambo Jože Ranzingcr. Delegati (99 odstotna prisotnost) so pregledali delo v preteklem obdobju in sprejeli načrt dela ter statut. Izvolili so tudi nove organe skupščine: glavni odbor: dr. Frane Grošelj, Magda Malovrh, Btrrbka Rebolj, Rudi Šerona, Janka Bantan, dr. Tone Leskovar, Joža Roglič, Vida Šviga in Metka Vetcršek: IO: dr. Franc Grošelj, Magda Malovrh, Barbka Rebolj, Janka Bantan in Rudi Šerona; nadzorni odbor: Vida Šviga, Marinka Mars, MarijnDrobne in Milica Ajtič; krvodajalska komisija: dr. Tone Leskovar, Rudi Janežič, Zora Bradeško in Rudi Šerona; komisija za socialno dejavnost: Joža Roglič, Barbka Rebolj, Dragi Glavač in Fani Božič; komisija za delo z mladino: Magda Malovrh, Metka Vctršek, Metka Pešec in Tatjana Krautberger. Na seji so spregovorili še o prostorski problematiki RK. Iz prostorov, v katerih domuje zagorski RK, se bodo morali v juniju izseliti. Prcsclilvena možnost so kletni prostori v zdravstvenem domu. SO Zagorje je že dala načelno privolitev za preselitev. Dr. Franc Grošelj je dejal, daje prav, da bi bila dejavnost, podobna oziroma povezana z dejavnostjo v zdravstvenem domu, v isti zgradbi. Predsednik občine Zagorje Matjaž Švagan pa je obl jubil, da se bo skupščina čimprej sestala in s tem omogočila normalno delovanje RK. Na podlagi 38. člena Statuta RKS in sklepa glavnega odbora RKS je organizacija RK Zagorje sprejela sklep, da sc iz dosedanje občinske preimenuje v območno organizacijo, ker deluje na centralnem teritoriju sedanje občine Zagorje. Katarina Gavranovič Po podatkih splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup aparata mamograf od 13. do 19. maja sredstva prispe vali: Konfekcija Lisca Sevnica (Prispevki zaposlenih delavcev ob izplačilu osebnih dohodkov april 94) - 207.000. 00; Urška Vrhovec, Bambus bar Trbovlje - 5.000. 00; Zasavski računski center Trbovlje 33.000. 00; SindikatlpozTrbovlje (prostovoljni prispevki delavcev) - 24.450,00; Družine- Dežjot, Špitalar, Stražišar Trbovlje (zbrani prispevki namesto cvetja za pokojno Ido Kmetič) - 6.000,00; Silva Zagorišek Trbovlje - 4.000,00: Svea Lesna industrija Zagorje (prispevki zaposlenih delavcev) in Svea Zagorje 155.700,00: Članice Zveze združenj borcev NOV Trbovlje - 10.300,00; RGD Trbovlje (prispevki zaposlenih delavcev ob izplačilu osebnega dohodka za april 94) - 89.700,00; "Čist" Danica Grobljar s.p. Trbovlje - 5.000,00. Zbranih sredstev od 13. do 19.maja je tako 540.150 tolarjev; skupno pa 7.640.752 tolarjev. Ko se znajdeš v novem kraju, ti pride prav vsaka informacija o njem. Tako so verjetno razmišljali na Sekretariatu za družbene dejavnosti in gospodarstvo ter prostorsko urejanje občine Hrastnik, ko so sprejeli ponudbo neke novogoriške firme, da v postavijo turistične table. Hrastniku Til Z;- CfM Sk»«1"1'* jt, Si; Te table so dvodelne. Na manjši lahko obiskovalci preberejo "Dobrodošli" - v petih jezikih. Na večji pa so lepi fotografski motivi z zajiimivostmi Hrastnika in okolice. Tako table opozarjajo na obe planinski postojanki: Gore in Kal tt|r na divjad v okoliških gozdovih. Predstavljajo RiÉmarjcvo hišo za Savo, ki je spomenik prvega razreda. Tabla na Rudniku opozarja predvsem na športni Par| v bližin, šole... Postavljene so na mestih, kjer voznfki lahko ustavijo avto in si tablo pobiiŽe ogledajo •< na parkiriščih in izogibališčih: Za Savo, na Rudjafm, na Brnici, na Marnem, v Turju. . Na vseh tablah je tudi hrastniški grb in ime sponzorja OMV - Mape troh ^ Za nov korak nu poti v lun|Ucno dezelo, kamor spada tudi Zasavje, si zasluÈf Skupščina občine Hrastnik Zasavčevo lampo. \ , - V nedeljo bo tudi v Zasavju tekel referendum o novi lokalni samoupravi. Na jmanj glavobola imajo pred referendumom v hrastniški in trboveljski občini, kjer občani le potrjujejo svojo voljo za življenje v dosedanjih občinah. Že v zagorski občini bo zanimivo, saj se bodo Tzlačani odločali o tem, ali bi radi živeli še naprej v občini Zagorje ali bodo ustanovili svojo občino Izlake. Velika zmešnjava se obeta v litijski občini, kjer še vedno nekateri ne bi radi šli vštric z drugimi, drugi ne bi radi imeli za istim koritom tretjih, ti pa si to želijo itn. Referendumski izidi v Litiji, predvsem v nekaterih krajevnih skupnostih, bodo zato precej zanimivi. V bližnji soseščini se odločajo za svojo občino tudi prebivalci Radeč in okoliških KS, pa prebivalci Rimskih Toplic. Danes predstavljamo dileme krajanov Zidanega Mosta, ki naj bi se "priključili" Radečam. Torej: v nedeljo je referendum... Litijska zmešnjava Krajevni skupnosti Litija levi in desni breg sta sprožili ustavni spor zaradi referednumskega območja nove občine Litija. Obe KS sta skupaj s Hotičem, Vačami in Savo pripravili predlog za novo občino Litija, tako so se odločili tudi občani na svojih zborih. Po sklepu Državnega zbora pa naj bi občina Lilija poleg imenovanih petih krajevnih skupnosti obsegala še tri: Polšnik, Gabrovko in Veliko Stango. Tokrat smo o vzrokih odločitve za novo litijsko občino povprašali predstavnike teh krajevnih skupnosti. Polšnik za Litijo Vlado Ribič: Vodstvo naše KS in občani smo vseskozi mnenja, da je nesmiselno razbijati obstoječe občine. Občina Litij a naj bi ostala takšna, kot je bila. Toda razna sestankovanja so pokazala, da Šmartno vztraja pri svoji občini, kar je pripeljalo do avtomatskega razbijanja sedanje občine. V Polšniku nimamo kadrov, ki bi vodili novo samostojno občino. Ves čas smo močno povezani z Litijo, ki razpolaga z vso infrastmkturo, tudi vodenja. Tako naj bi ostalo. Smo pa zato, da se trodomne skupščine ukinejo, saj je delo v takem sistemu zelo težko. Velikokrat prihaja do nesklepčnosti. V bodoče naj bo zastopanje v skupščini bolj enakopravno. Gabrovka v precepu StaneMiklič: Občani so v večini odločili, naj se občina ne spreminja. Po marčnih razpravah je tako odločil tudi Državni zbor, vendar je Gabrovka ena od štirih KS, ki bodo imele alternativno vprašanje; odločali se bomo ali za samostojno občino Gabrovka ali za novo občino Litija. Nikoli se nam ni zdelo smiselno povezovanje v novo občino z Dolami. Kako bo v novi občini glede financiranja, ni še nič jasnega. Izračuni, ki so narejeni, niso ugodni. V nedeljo smo imeli s krajani še en neformalni sestanek, na katerem smo se pogovarjali tudi o nalogah nove občine. Osebno menim, daje ustavni spor, ki so ga sprožili Lilijani, že povzročil oteženo nadaljne sodelovanje, zlasti če bodo isti ljudje v prihodnje tudi občinski svetniki. Bojimo se tudi, da manjši kraji ne bodo imeli svojih predstavnikov v skupščini. Občani so na zadnjem sestanku tudi rekli, češ če nas Lilijani ne marajo, bomo pa sami. Velika Štanaa za Litijo Zvone Končina: Narobe je bilo že to, da nihče ni znal povedati, kaj bodo nove občine krajanom nudile boljšega kot sedanje. Na našem prvem zboru občanov je bilo 99% prebivalcev za ohranitev sedanje občine Litija. Pritožili smo se na Državni zbor, naša pritožba je bila upoštevana in Velika Štangaje spet pod občino Litija. Ob pritožbi smo zbirali podpise in jih overovljene poslali naprej. Na glasovanje smo dali vse predloge: Velika Stanga in Št. Poljane kot samostojna občina, Velika Štanga pri občini Šmartno ali Velika Štanka pri občini Litija. Odločili smo se za slednjo. V sedanji občini smo dolga leta združevali delo in sredstva ter se skupaj razvijali. Želimo si nadaljnega, mirnega sodelovanja. Ustavno sodišče litijskima krajevnima skupnostima na pritožbo ni odgovorilo pozitivno. Na nedeljskih referendumih bodo občani glasovali o novih občinah v obliki, ki je bilauradno sprejeta naDržavnem zboru. Težko je napovedati, kako se bodo ljudje odločili. Eno pa gotovo drži, ljudje imajo vsega dovolj. Izlake - kako glasovati Na to vprašanje so v petek zvečer skušali odgovoriti v kontaktni oddaji na izlaškem Kanalu 10. Oddajo je vodil prof. Aleš Gulič in v njej pomagal svojim sogovornikom razvozlati še zadnja vprašanja o občini Izlake. Tako je vodja SKD Andrej Dolšina zagovarjal oblikovanje občine z boljšim reševanjem problemov v širši družini - na Izlakah. Z njim je soglašal predsednik KS Izlake Janez Vidmar, saj meni, da bo že tako dobro delovanje KS s preoblikovanjem v občino imelo večje možnosti za še boljše delovanje. Temu je nasprotoval predsednik občine Zagorje Matjaž Švagan z navedbo vseh projektov, ki so v teku v okviru občine Zagorj e in se neposredno nanašaj o na Izlake: ureditev vodne oskrbe, postavitev čistilne naprave za fekalije pri bloku in domu starejših občanov, tovarni ETI in Medijskih Toplicah; plinifikacija Izlak in projekt priključitve na avtocesto za Zasavje z ureditvijo ovinka pri Medijskih Toplicah. Sredstva za ureditev vseh teh projektov so že zagotovljena v višini 2 mio DEM, vprašljiva pa je porazdelitev v primem oblikovanja občine Izlake. Zato Švagan zagovarja stališče, da se z oblikovanjem občine počaka še leto ali dve. Sogovornika na razpravi sta bila tudi mag. Stane Vlaj in dipl. geograf Andrej Cokert iz Republiške komisije za lokalno samoupravo, ki sta zagovarjala oblikovanje občine Izlake, saj sta menila, da nas Evropa uči, da imajo še tako majhni velike možnosti za dobro delovanje. V razpravo so se telefonsko vključili tudi poslušalci, ki pa jih je v glavnem zanimalo financiranje novih občin in razdelitev dolga občine Zagorje, ki si ga je nabrala z emisijo obveznic. Tega je 6 mio DEM in v primem občine Izlake bi ta, poleg 10% premoženja, podedovala tudi 10% dolga. Dileme v Zidanem Mostu Svet krajanov Zidanega Mosta je državnemu zboru posredoval pritožbo. Odločitev državnega zbora, da KS Zidani Most vključi v referendumsko območje za ustanovitev občine Radeče, je po njihovem mnenj u kri vična. Na zbom občanov so jasno izrazili voljo, da se želijo priključiti občini Laško. Prihodnost Zidanega Mosta pa očitno ne bo jasna niti po izdidu referenduma. Če se bodo krajani odločili proti radeškemu območju, bodo morali doseči priključitev k občini Laško. In če to iz kakršnihkoli razi ogov nebo moč doseči, bodo po besedah predsednika Sveta KS Milana Vodiška ustanovili lastno občino. Trn v peti jim ne bi smele biti niti Rimske Toplice, ki si prizadevajo postati občina. Po izjavi Milana Vodiška sta Zidani Most in Laško vendar povezana z republiško cesto. Pripravili: Marko Planinc, Joža Konjar, Mojca Kunšek in Tatjana Polanc Spekter gradi stanovanja Trbovlje - Podjetje Spekter, ustanovljeno leta 1991 s kapitalskim vložkom 3.200 stanovanjskih enot, je v stoodstotni lasti Rudnikov rjavega premoga Slovenije. V začetku je bilo v njem zaposlenih deset ljudi, od gradbenikov, tehničnih delavcev do pravnikov in ekonomistov. Spekter je registriran in usposobljen skladno z določili stanovanjskega zakona za upravljanje s stanovanji in za realizacijo svetovalnega inženiringa na območju Zagorja in Trbovelj. Direktor Spektra Igor Drobež pravi, da ne gre za klasično registracijo. Zelo aktivno delujejo prav na področju inženiringa, kjer so uspešno zaključili že vrsto projektov. Trenutno delajo pri izgradnji Obrtno proizvodne cone v Kisovcu, gradnji dveh objektov neprofitnih stanovanjskih objektov v Zagorju (809 m2 stanovanjske površine oz. 13 stanovanj) inTrbovljah (810 m2 stanovanjske površine oz. 12 stanovanj v adaptiranem bivšem samskem domu Gradbenega podjetja Zasavje). Poleg tega opravljajo v Spektru še vrsto manjših del, predvsem gradbeno nadzorstvo. Trenutno ima podjetje v lasti 1838 stanovanjskih enot, ki pa žal zaradi znanih zadreg z zakonodajo na tem področju še niso vknjižena v zemljiški knjigi. Karmen Rajevec Krajevni praznik Izlake - V spomin šestnajstim vaščanom, ki so 18. maja 1944 preminili v ognjenih zubljih na domačiji v Orehovici, je bila v petek, 20. maja, komemoracija pri orehoviškem spomeniku. Krajani so se zbrali ob kratkem kul turnem programu, v katerem so nastopili godba na pihala Svea Zagorje, Moški pevski zbor Izlake in recitatorji OŠ Izlake. Sledilaje slavnostna seja sveta KS Izlake v prostorih OŠ Ivan Kavčič in kasneje tudi redni letni zbor krajanov. M.K. 1 | Nova siva pot Trbovlje - Trboveljčani so ^ bogatejši za kilometer asfaltirane ceste. Novo prevleko je dobil odsek ceste od Jagra do Lize. Ko bo končno asfaltiran tudi odsek od Trbovelj do Jagra, kjer gradbena dela še potekajo, bo ta povezava olajšala pot krajanom in izletnikom z avtomobili. K.R. Polko plešem Dole pri Litiji - Plesni studio Gi- Mi iz Kresnic je na OŠ Dole pri Litiji letos pripravil plesni tečaj. 28 otrok se je razdelilo v dve skupini. Številčnejšo so sestavljali učenci od prvega do četrtega razreda, drugo pa učenci od petega do osmega razreda. Poleg skupinskih so se naučili tudi osnove standardnih plesov. Plesne dejavnosti so potekale ob sredah po dve šolski uri. Hkrati je tečaj potekal tudi na OŠ Gabrovka. Program je obsegal osem vaj ob sprejemljivi ceni. Navdušeni starši so voditelja tečaja Ervina Modica pozvali na snidenje v jeseni. J.V. Avtobus dražji Trbovlje - Avtobusni prevozniki so 23. maja objavili nov cenik za razdalje: do 5 km: 90 SIT, od 6- 10 km: 110 SIT, od 16 - 20 km: 150 SIT. Podražitev so potrdili Integral Kum v Trbovljah in Zagorju ter Izletnik Celje. Mesečna karta in žetoni bodo še vedno cenejši za 10% od polne cene. Nezadovoljni potniki mestnega avtobusnega prometa molčijo. Izbire nimajo. R.Š. Čigavo je kaj Radeče - Poleg vseh težav, ki so se nakopičile (od vremena do izvajalcev), je v Radečah neurejena tudi pridobitev soglasij lastnikov in uporabnikov zemljišč za izvajanje del (izgradnja infrastrukture, komunalna dela in ureditev objektov) po Odloku o ureditvenem načrtu za mestno središče Radeče. Za navedene ureditve niso bile urejene pravno premoženjske zadeve. Investitor GIO Ljubljana je prevzel dela, težave pa imajo zaradi nezaključenih denacionalizacijskih postopkov, predvsem pri tistih lastnikih ali uporabnikih zemljišč, ki ne živijo več v Radečah in niso sodelovali pri sprejemanju ureditvenih načrtov. Investitor HE želi vse to urediti skladno s predpisi. Veči-napotrebnih zemljišč po zemljiški knjigi je družbena lastnina občine Laško, dejanski uporabniki pa so pravne osebe, katerim pripada odškodnina. Poseben primer je " Rudežev mlin", ki ga je investitor HE Vrhovo v celoti odkupil, dediči nacionaliziranih lastnikov pa ga sedaj zahtevajo nazaj. SDSS v ofenzivi Litija - Socialdemokrati občine Litija so se v petek zbrali na svoji letni konferenci v Kulturnem domu v Šmartnem (na fotografiji). Pregledali so dosežke in si zastavili program dela (priprave na lokalne volitve, reševanje brezposlenosti, razvoj kmetijstva, zdravstveno varstvo, republiška cesta Ribče - Litija, varen dostop na železniško postajo v Litiji, boj proti kriminalu in korupciji itd.) Ustanovili so tudi občinski odbor v Šmartnem. Novo izvoljeni predsednik Zvone Šaver je dejal: "... Šmarski socialdemokrati bomo aktivni na vseh področjih javnega življenja, predvsem pa se bomo angažirali na socialnem področju ter ščitili interese ljudi v novi občini." M.Š. Radeče - V radeški OŠ je pretekli petek potekal ustanovni zbor krajevnega odbora SDSS za Radeče. Javne tribune, na kateri je spregovoril tudi predsednik stranke Janez Janša, se je udeležilo okrog 300 obiskovalcev. Janša je podprl prizadevanje radeških socialdemokratov pri oblikovanju nove občine. Pri tem je dejal, da Radečane čaka še precej dela pri ureditvi mesta in občinske (politične, gospodarske in družbene) infrastrukture. Pred tem sta se spopadli nogometni ekipi SDSS na čelu z Janšo in Radečami. Pred 500 navijači je Janševa ekipa izgubila dvoboj z 10 : 5. Krajevne vesti Zidani Most - Maja je izšla prva številka krajevnega časopisa Mostovi s tremi znamenitimi mostovi na naslovnici. Na devetih straneh je z velikimi tiskanimi črkami popisano življenje in delovanje v Zidanem Mostu z enim samim namenom, da opozori na bližajoči se referendum. Kljub temu, da oblika črk rahlo moti, so prispevki zanimivi in glasnik vreden pozornosti. T.P. Podkum - Ceste v Zasavju kričijo po krpanju. Tudi 2.600 m dolgo cesto Šklendrovec -Podkum bodo v kratkem asfaltirali in sicer na stroške občine. 40 % stroškov bo občina sofinancirala tudi pri asfaltiranju tamkajšnjih krajevnih poti, sicer pa bodo pripravljalna dela opravili sami krajani. T.P. Dol pri Hrastniku - V ponedeljek si je več deset članov šolske prometne službe pod mentorstvom Ivanke Kirn ogledalo tovarno Revoz IMV in Rekonstrukcija toplarne Tehnološko in ekološko prenovljeno hrastniško toplarno so včeraj, 25. maja, slovesno Divorili. Z rekonstrukcijo so opravili ekološko sanacijo toplarne. Nadomestili so dotrajana kotla: nova vročevodna kotla imata možnost kurjenja z zemeljskim plinom ali ekstralahkim kurilnim oljem. Povečali so njeno priključno moč, izdelali skladišče in pretakal išče olja, zgradili plinovod, rekonstruirali notranje instalacije ter postavili dva 25 metrov visoka dimnika. Skupna moč toplarne po rekonstrukciji znaša 24 M W. Emisijo so zmanjšali za celih sto odstotkov. Odgovorni pravijo, da zdaj toplarna ne bo več onesnaževalka okolja (pepel, prašni delci). Z novo opremo in uporabo treh vrst energentov bo obratovanje zanesljivejše, izkoristek kotlarne pa seje povečal za najmanj 30 odstotkov. Skupna vrednost te velike investicije je znašala 5,5 milijona DEM. Od tega je 30 % sredstev dolgoročno kreditiralo Ministrstva za okolje in prostor, 15 % sredstev MGD, sekretariat za energetiko, 35 % sredstev so kreditirali dobavitelji in izvajalci, ostalih 20 odstotkov pa je lastnih sredstev. T.P. znamenitosti Novega mesta ter Dolenjskih Toplic. F.M. Trbovlje - Na delu vodovodnega omrežja ob cesti Klek-Cebi ne so IS.majapričeli izvajati obnovitvena dela. Izvajalca del sta bila IBT - P in JKP Komunala, Trbovlje. T.L. Trbovlje - Občina Trbovlje bo tik pred sezono opravila še nekaj vzdrževalnih del na kopališču. Načrtujejo, da bo kopališče nared do občinskega praznika, 1. junija. T.L. Izlake - Glavni iniciator in donator kabelske TV na Izlakah namerava, če bodo krajani zainteresirani, postaviti kabelski sistem tudi v Valvasorjevo ulico, Scmnik, Loke in Podlipovico. Podpisano ima tudi koncesijo za Zagorje, obstaja pa tudi možnost, da bi program izlaškega Kanala 10 lahko spremljali vsi Zasavci. M.K. Zasavje - Med 289. prispelimi programi za lastninsko preoblikovanje podjetij, jih je agencija za prestrukturiranje in privatizacij o do konca aprila odobrila 139. Med odobrenimi programi jih je pet takih, ki predvidevajo javno prodajo delnic, med njimi tudi podjetji Konfekcija Lisca Sevnica ter Sijaj Hrastnik. T.P. Zagorje - V kletnih prostorih zagorskega Zdravstvenega doma bodo jutri, 27. maja, ob 12. uri Divorili trgovino s pomožnimi zdravilnimi sredstvi. T.P. m '■š ~: : O < s g » 1. -1. PISMO-Viki (5) 2. -4. ZELENE OČI-Brandi (2) 3. - 3. SLALOM BEAI - Košir rap team (4) 4. - 5. ČOKOLADICA - Malibu (3) 5. -/. BOTER-Don Juan (1) __L m 1. -2. GO AWAY-Gloria Estefan (3) 2. -1. ROC’N’ROLL KIDS - Harrington & McGettigan(4) 3. - 3. THE MOST BEAUTIFUL GIRL IN THE WORLD - Symbol (5) 4. - 5. MMM MMM MMM MMM - Crash test dummies (2) 5. -/. THE REAL THING - 2 Unlimited (1) Glasujem za: J Mo] naslov: I * I Glasovanje po dopisnicah na naslov: Radio Trbovlje, Trg svobode tla, 61420 Trbovlje | | do srede v tekočem tednu. Na sporedu ob ponedeljkih od 12.00 do 1Z45. Od 18. do 22. maja so si Zasavci lahko v Delavskem domu Trbovlje ogledali prodajno -razstavni Zasavcev sejem. Na sejmu se je predstavilo 43 razstavljalcev. Razstavljale! so bili tako iz Zasavja kot tudi iz drugod po Sloveniji. Obiskovalci so si lahko ogledali vse vrste tekstilnih izdelkov, obutev, avtomobile, vso dodatno opremo za avtomobile, kozmetiko, vse za ljubitelje malih živali, vse za prosti čas, izdelke iz Kitajske in Indije, satelitske antene, suho robo, računalniško opremo in še marsikaj. Večino izdelkov seje na sejmu dalo tudi kupiti. Pred delavskim domom so za otroke pripravili električni vrtiljak in avtomobilčke. Poleg vsega pa so vsem obiskovalcem nudili tudi gostinske storitve. Sejem je obiskalo okrog 10.000 ljudi. Vsem, ki so ta sejem zamudili, naj povemo, da bo podoben Zasavčev sejem spet oktobra. K.G. Foto: Tomo Brezovar Uporabljamo jezik, ki ga poznamo Ste se že vprašali, zakaj vas sogovornik kdaj pa kdaj sumničavo pogleduje? Se nasmiha, vi pa nikakor ne morete ugotoviti, kje ste ga pomolili? Vaš besedanjak je vam domač, ne potrudite se, da bi ga obogatili, uporabljate traze - in zelo fini ste in učeni, kadar v pogovoru uporabite tujko. V prašajte se, če poznate njen pomen, če ste jo pravilno (na pravem mestu in ob pravem času) uporabili in če se sploh izgovarja tako, kot jo izgovarjate vi. V poslovnih razgovorih se še bolj opazno kot v vsakdanjem pogovarjanju občuti neznanje. Spremljajte svoj govorin čedvomite, Obiskovalci na sejmu. Živahno ogledovanje razstavljenega. se neznanim besedam izognite. Morda je vaše delo celo takšno, da vas kdaj popelje pred širši krog poslušalcev - pred mikrofon ali kamero. Prav takšni primeri so vzpodbudili današnji tekst. Nedavno se je na lokalni TV pojavila gospa, ki je nekajkrat uporabila izraz "lon-g arbajt posli" (pisano po izgovorjavi). Malo mešano, malo nemško, malo angleško. Še bolj svež je izraz, ki gaje v javnem nastopu uporabil gospod, ki je želel poudariti, da gleda v prihodnost vedro - prav nič ni "skeptičen". Da besede niso bile izrečene ponesrečeno, dokazuje njihovo ponavljanje. Tudi, ko mi prijateljica, poslovno uspešna ženska, dopoveduje, da sem "modelator" (moderator), se nasmehnem. Ker sem ji že nekajkrat prijazno pojasnila, kaj govori. Popravite sogovornika, če opazite podobne napake? Če je razumen, dobronamerne kritike ne bo zameril. In si popravek zapomnil. Mateja Grošelj Kakšen avto naj kupim? m /i h m mm Adriatic v novih prostorih Trbovlje - V Trbovljah so 18. maja v okrogli hiši odprli nove prostore zavarovalne družbe Adriatic. Na tiskovni konferenci je namestnik generalnega direktorja Marino Domio povedal, da ima Adriatic v Sloveniji postavljeno trdno mrežo predstavništev, med njimije med najbolj uspešnimi PE Celje. Prav celjska, ki jo vodi Albin Cocej, preko firme Tipps uspešno pokriva tudi zasavski prostor. Predstavnik Adriatica v Zasavju Božo Marot je dejal, da pomeni novo predstavništvo bolj kvalitetno delo (odslej bodo v Trbovljah urejevali tudi izplačevanje škodnih primerov). V kratkem namerava Adriatic v Zasavju odpreti še dve enoti - v središčih Hrastnika in Zagorja (več v naslednji številki). M.P. C. VDV brigade 32, 61431 DOL PRI HRASTNIKU tel.: 0601/42 524 -sladkor... 100SIT - Briško belo ... 155 SIT - pivo ... 70 SIT - Radenska ... 46 SIT Možnost plačila z LB kartico DEL ČAS: VSAK DAN OD 8h - 19h. Z elektriko varčno Nemulo presenečeni so bili številni občani, ki so pred kratkim hkrati z obračunom porabe elektrike za minulega pol leta prejeli tudi položnice za maj in junij. Zneski se niso kdo ve koliko razlikovali od onih, ki so jih morali poravnati od pozne jeseni do minule zime. Večina se je nadejala manjših vsot, kajti zdaj imamo tako imenovano poletno tarifo, ki je nižja od zimske. Ampak 1. aprila se je elektrika spet podražila. Res le za 9,1 odstotka - to pa ni toliko, kot doseže letna tarifa vsaj v povprečju. Elektro podjetje nas skuša s skoraj enakimi računi kot pozimi pripraviti na ponovno povečanje cene, kot se sliši, še pred koncem tega leta. Vse to so prvi resnejši koraki na poti k uskladitvi naših cen elektrike z evropskimi. Hkrati so resni napotki, da bomo v prihodnje s le vrste energije racionalneje ravnali. Bolj varčni bomo z njo, niti pomislili ne bomo, da bi se Z njo pozimi ogrevali. Če že danes porabimo šestino manj elektrike kot v razviti Evropi, lahko trdimo, da bomo ob vedno višjih cenah še bolj zaostajali za njo. Po svoje je poučen podatek, da pri nas porabimo na enoto proizvoda povprečno 3,6 krat več energije kot v razviti Evropi. To je huda potratnost, ki si je gotovo ne moremo predolgo privoščiti, ne da bi za to plačali previsoko ceno. Nadejamo se lahko zajetnega svežnja ukrepov, ki bodo omogočili pravo mero na lent področju. Gre za projekt prilagajanja evropskim tokovom, ki nas bo v začetku stal tri, v celoti pa šest milijard ecujev. To so veliki denarji, ki jih bomo morali prispevati vsi, zlasti gospodinjstva. M. V. TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO 61420 Trbovlje, Trg revolucije 28c VELIKA IZBIRA ARTIKLOV ZA PRIHAJAJOČO POLETNO SEZONO - kopalke SPEEDO - blazine - hladilne torbe - spalne vreče - program iz plastike poleg tega pa še: - oprema za tenis, ribolov, planinarjenje, alpinizem, igre z žogo ODPRTO: od 7.30 -11.30 In 16.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00 VSE ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS - BOGO ŠPORT BOGO ŠPORT Jiiliiiii lil Spoštovani! ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV Letošnjega 29. maja se bomo odločali o svoji novi občini. Po tem dnevu naj bi bila Slovenija razdeljena na množico novih majhnih občin, posebno izven večjih mestnih središč. Kar 340 naj bi jih bilo. Takšna razdrobljenost Slovenije ni bil naš cilj, ampak želja nekaterih drugih političnih sil. Tega si nkakor nismo želeli, kajti sedanja ustava ne predvideva obveznega oblikovanja pokrajin, ki bi onemogočale krepitev državnega centralizma v Ljubljani. Slovenija je država pokrajin! Zato v Združeni listi socialnih demokratov sprožamo postopek za spremembo ustave. Odločitve, ki bodo sprejete v nedeljo, 29. maja, bodo gotovo vplivale na življenje vsakega odnas. V zadnjih treh mesecih je bilo odločanje o reformi lokalne samouprave vse preveč v rokah ozkih skupin ljudi. Zato je potrebno to nedeljo izkot istiti. Vabimo Vas, da se udeležite referenduma o oblikovanju nove občine. Samo Vaš oddan glas za ali proti bo vplival na končno odločitev. Uveljavite svoje inteiese in piesojo. Ne dovolite, da namesto Vas odločajo drugi. Nova občina naj bo Vaša odločitev. Združena lista socialnih demokratov Hrastnik, Trbovlje, Zagorje — o Vkup spacan teden Te dni se je in se še vedno vse vrti okrog dolgov. Tistih iz črne kronike ven pa vse do onih političnih ter gospodarskih. Kako se nas da naplahtati kljub temu, da smo enkrat že šli na led, je dokazal prebrisanec, ki bi ga lahko poimenovali kar Grubelič II. Hitri avtomobili niso le fikcija, če imaš zadosti cvenka in nekoga, ki mu ga lahko zaupaš z željami vred. Da se je le ta samo doživljenjsko zadolžil pri nas, nam postane jasno šele, ko ni o "drobižu" in obljubljenem več duha in sluha. Slišati pa je moč te dni dosti o dosežkih in neuresničenih ciljih, zapisanih pred petimi leti. Da poet pozna svoj dolg, je dokazal, ko je ponovno spisal Majniško deklaracijo. Za njeno uresničitev pa naj bodo zadolženi tisti, ki jih pesniške muze nerade obsedajo, živijo pa zato dosti bolj avanturistično in vsestransko politično življenje. Za konec pa ne zanemarimo dolga, ki ga s tednom, posvečenim našim zdravim krošnjam, skušamo izravnati. Toliko let zakonsko nezavarovani gozdovi, so zdaj, ko jih je država končno vzela pod svoje okrilje, podvrženi volji in potrebi lubadarjev. Je že tako, da se lubadarji, tudi oni na dveh nogah, požvižgajo na zakone. Tatjana Polanc Sobotni dopoldnevi Nekateri ob sobotah z vso vnemo čistijo stanovanja, kot da bodo s prahom odvrgli vse, kar se je neprijetnega zgodilo čez teden. Ko na smrt utrujeni pogledajo lesk ploščic, pohištva in vsega okoli sebe, so zadovoljni. Drugi pa sobotno dopoldne navadno preživimo med ljudmi. Ta srečanja so čisto neobvezna, nič dogovorjenega, zgolj naključna, pa vendarle neskončno prijetna. Gremo po nakupih. Lahko bi se vrnili v dvajsetih minutah, a se vse skupaj zavleče v dve debeli uri. V banki srečaš tega ali onega, v trgovini se v kakšnem kotu pogovarjaš z naključnimi znanci. Na cesti je polno ljudi. Zapleteš se v pogovor z enim od njih, pa pride mimo drugi, se pripelje tretji, ustavi, reče kaj veselega in čutiš pretakanje pozitivne energije. Morda bo kdo pomislil na vaške klepetulje, ki do belih kosti oberejo mimoidoče. Ne, ne. Govorimo o sebi, svojih težavah, željah, drobnih stvareh. Nemalokrat pridemo domov, ko sirena zatuli poldan in nas cerkveni zvon opozori, da bo treba skuhati kosilo. Sreča je zelo raztegljiv pojem. Pravijo, da si srečen, če o sreči ne razmišljaš. Ob sobotnih dopoldnevih na vasi res ne mislim nanjo. Rada imam ljudi. Manja Goleč ^-------- J Še zadnjič: certifikati Začela se je neusmiljena bitka za certifikate. Vsak dan nas veliki oglasi, včasih celo čez vso stran tega ali onega časnika, vabijo, naj zaupamo te papirje tej ali oni investicijski družbi. Poznavalci so še pred začetkom njihovega ustanavljanja ocenjevali, da bodo te družbe pridobile celo do polovice vseh izdanih certifikatov. Mi vsi, ki razpolagamo z njimi, bomo tedaj od teh družb kupili njihove delnice, torej ne neposredno delnice podjetij. Slišimo, da bodo le družbe v oglaševanje pridobivanja ceitifikatov vložile celo do 5 milijonov nemških mark. Na dlani je, da se bodo z vsemi sredstvi potegovale za te papirje. Tako lahko te dni beremo, kako da je ta in ta družba najboljša, najboljša med najboljšimi; da ta in ta družba zagotavlja najbolj preudarno naložbo. Nekatere med njimi so "udarile" kar neposredno, saj zatrjujejo, danam bogastvo lahko pomagajo ustva riti samo one in nihče drug. Mi pa bi morali čimprej "navaliti" na njihova zbirna mesta in v kratkem času se nam bo začel cediti med v obliki velikih novcev. Rekli smo že enkrat, a ne bo napak, če ponovimo: Zasavčani naj bi razpolagali s približno 11 milijardami tolarjev vrednosti omenjenih certifikatov. Dobršen del te vrednosti, za zdaj samo fiktivne, se je že prelil v podjetja, kjer smo zaposleni. Toda ostalo bo skorajda polovica vrednosti. In prav nanje so se zdaj "spravile" investicijske družbe, ki bodo storile vse, da bi si pridobile zaupanje. Povsem nedvoumno pa je, da ga vsaj za zdaj ni izvedenca, ki bi lahko izračunal, koliko lahko posameznik zasluži z vložitvijo certifikata v eno družbo. Zato še enkrat svarimo: vsakršno navajanje konkretnih zaslužkov je prej premišljena marketinška poteza, kot stvarna ponudba. Nič napačnega ne bo, če bodo prenekateri lastniki teh papirjev skušali čimprej priti do denarja. Ne bo se čuditi, če bodo zahtevali od družbe, kamor jih bodo vložili, tudi pojasnilo o tem, kdaj približno se lahko nadejajo denarja. Se veliko je tega, kar bi morali upoštevati, ko se bomo odločali, komu zaupati certifikate. Zato še vedno velja že večkrat omenjeno opozorilo: nikar hiteti. Modro bodo ravnali vsi, ki svojih papirjev ne bodo zaupali samo eni, temveč vsaj dvema, trem družbam. Zato kakršnokoli nasedanje vabljivim ponudbam, ki nam obljubljajo bogastvo, ni na mestu. Vemo, da gre v lem primeru za posel stoletja; najbolj prodorne družbe si lahko obetajo največ certifikatov in nekoč v prihodnosti tudi največ dobička. Vemo pa tudi, da bodo nekatere med njimi šle rakom žvižgat. Nebo narobe, če boste zahtevali od družbe, kamor nameravate vložiti svoje papirje, naj vam natančneje razložijo svojo strategijo delovanja in zanje zanimive gospodarske veje. Milan Vidic lliiif; Mf m / / V V fTIWi Zasavje je v središču Slovenije, vendar kljub temu večkrat potisnjeno v stran. Ali se zasavska podjetja znajo predstaviti tržišču in ali znamo predstaviti Zasavje Sloveniji? Ali lahko pojem Zasavja sploh še združuje ljudi? Takšna in podobna vprašanja si človek zastavlja, ko hodi po Zasavju ali ko se o Zasavju pogovarja z ljudmi od drugod. Pred veliko desetletji seje na tromejo Štajerske, Gorenjske in Dolenjske naselilo rudarstvo in za te rudarske kraje seje uveljavilo ime Zasavje. Zdaj rudnike zapirajo, krajevni naziv ostaja. Vse bolj prihaja do izraza to, da zasavske občine resnično ločujejo visoki hribi. Zasavje nima vizije, ki bi lahko združila in motivirala ljudi iz različnih občin za skupno delo. se rudarjenje počasi umika iz teh krajev, je za Zasavje sedaj priložnost, da se razvoj regije obrne v drugo smer. V smer, ki bi morala odpreti možnosti za naslednja desetletja. Ali bo to nadaljni razvoj že obstoječe industrije in gospodarskih potencialov ali bo to sanacija uničene narave in usmeritev v iskoriščanje naravnih danosti inturizmaali pa morda celo nekaj tretjega, je stvar razprav in tudi volje ljudi, ki prebivajo v teh krajih. Neko skupno Ali je Zasavje zgolj geografski poiem? Za mnenje o perspektivah in možnostih promocije Zasavja smo povprašali Jureta Apiha, direktorja trženjapri Delu in glavnega urednika Marketing magazina. Po njegovem mnenju, se je po desetletjih dirigiranega rudarskega razvoja Zasavja v tem trenutku predvsem potrebno odločiti kako naprej. Ker ,. A,i l,.hko „aš,U«.o kr«jc. ki v U,*. <«„l, ...... »l-slaUjuj.. /...savjo? n«.,* . .........«v.,,,. 2. Na kaj najprej pomislite ob besedi onesnaženo nararo. Zasavje? »rditev o slovenskem slepem ere- 3. Ali bi želeli prebivati v Zasavju? vesu v ečina še ni slišala, vendar pa Zakaj? e neLem smislu lahko strinjali z ni Na prvo vprašanje je le dobra za literarno pnspodoho, ki ,e po vo.j, polovica (11) znala našteti Zagorje, sloveusk. romant.cn. dus,, v resn.c. pa Trbuvlje in Hr„,,nik. M* » -c » sivnri ,n. .lon.rjn. ™.i ............. * rtnlniki. Sli,lij« »«uk,.. nikj» lili» Snvi‘. II. or |ir„l,li,„a |» Jure Apih vizijo pa je potrebno najti, če hočemo, da bo Zasavje postalo ali ostalo kaj več kot le geografski pojem za nekaj sosednjih občin. Lj udje se ne bodo zdru ževali ne na preteklosti in ne na sedanjosti. Ljudi je treba motivirati za prihodnost. Treba jim je ponuditi nekaj, v ktir bodo lahko verjeli. Vendar je v Zasavju to morda še težje, saj so slabe izkušnje občinskih obveznic naredile ljudi še bolj nezaupljive do raznih "vizij". Zato bi morali biti ti programi zelo konkretni. Jure Apih pravi, da ta trenutek sama promocija in predstavitev Zasavja širši slovenski javnosti ni najbolj važna. Važneje je postaviti usmeritev razvoja in izvršiti strukturne spremembe gospodarstva iz preteklih let. Promovira se lahko le produkt, ki ima zagotovljen svoj trg in uspešnost. Če pa tega produkta sploh ni, potem tudi ni kaj promovirati. Najprej je trebaodkriti možnosti in danosti, ki jih Zasavje sploh ima. Čeprav nam hočejo nekateri predstaviti turizem kot tisto zlato jamo, morda tudi na tem področju skušamo prehitevati vrstni red dogodkov. Turizem je lahko zlata jama za posameznika, ki se z njim ukvarja. Še nekaj časa pa turizem ne bo reševal ali celo nadomeščal gospodarstva v Sloveniji. Pričakovati, da bo neka regija živela od turizma, je v današnjih razmerah nerealno. Treba se je vprašati, kdo so potencialni potrošniki naših kapacitet. Za turistično bolj skrita in neznana področja, kar Slovenija in Zasavje gotovo sta, so prvi gosti domači gosti in na njih je treba najprej računati. Šele nato pridejo tujci, če sploh pridejo. Jure Apih pravi, da turizem ni prodajanje lepih razgledov. Turizemje prodajanje konkretnih storitev. Razgledi so zastonj. Lahko imaneka regija lepe razglede in naravne danosti, vprašanje pa je, če so tam hoteli in restavracije. Kako se predstavlja zasavska industrija S prehodom na tržno gospodarstvo, izgubo jugoslovanskih trgov in iz tega izhajajoče krize preteklih let, so se marsikaj naučila tudi zasavska podjetja. Večina se je prebudila iz samozadostnosti in se začela ukvarjati tudi z reklamo. Najbolj odmevne rezultate v slovenskem prostoru vsekakor pobira Svea iz Zagorja. Razen sponzorstva Pihalnemu orkestru Svea Zagorje in zagorskemu Planinskemu društvu, pri Svei veliko vlagajo tudi v sponzorirane oddaje na radiu in televiziji. Kuhinje Svea je mogoče videti na TV Slovenija v oddaji Lonček kuhaj, na radiu Trbovljepredvajajo oddaje o kuharskih receptih Kuhanje z dušo, te dni pa snemajo tudi oddaje za TV-MM (Meglič), ki bodo na sporedu vsak dan. Sponzorirajo velike športne prireditve (poleti v Planici), redno se pojavljajo v časopisih kot so Naš Dom, četrtkovi prilogi Dela Delo & dom, večkrat letno se udeležujejo tudi pohištvenih sejmov doma in v tujini. Vodja marketinške službe v Svei Emil Štern je dejal, da se prebujanje na reklamnem področju v Sloveniji pozna tudi pri centih teh storitev, ki so čedalje višje. Vendar kljub temu pri Svei ne nameravajo omejevati svojega reklamiranja, saj smatrajo to kot vlaganje v razvoj, ki je enakovredno nakupu nove proizvodne opreme. Svea je vso svojo promocijo zgradila v lastnem marketinškem oddelku. Za drugačno pot so seodločili v hrastniški Steklarni. Pomoč so poiskali pri Studiu Marketing iz Ljubljane. Vodjaprojektapri SM Nada Serajnik Sraka nam je razložila, kako poteka njihovo svetovanje, ki je sitno že dobro leto dni. V Steklarni so se zavedali, da rabijo pomoč na področju marketinga, kljub temu pa so se zadeve lotili zelo previdno in pretehtano. Ker so se odločili le za pomoč pri odnosih z javnostmi, je tudi delo potekalo predvsem v tej smeri. Pri SM so jim predlagali, kako naj komunikacirajo z zaposlenimi in upokojenci v primeru lastninjenja, saj se sami delavci izredno močno identificirajo s Steklarno. Predlagali so jim spremembe v internem glasilu, ki naj bi zaposlene bolj izčrpno obveščalo o samih spremembah, ki se dogajajo v Steklarni. Opravili so seminar za vodilne kadre, kako komunicirati. Konkretno izvedbo programa pa so prevzeli v primeru publikacije za poslovne partnerje v slovenščini, angleščini in nemščini. Steklarna namreč več kot 70% proizvodnje proda na tujih trgih in tam je tovrstna komunikacija zelo pomembna. Posebno naj bi prišla publikacija do izraza na tujih sejmih stekla v Hamburgu in Hanovru. Publikacija naj bi zato izhajala dvakrat letno, kar bi se časovno pokrivalo z nastopoma na sejmih. Nada Serajnik Srakapravi, daSteklamane želi vlagati v svoj image več, kot so trenutno sposobni pokazati. So se pa ovedli, da ni dovolj, če znajo delati kvalitetno steklo, marveč je treba to znati tudi povedati. Steklarna je po mnenju Serajnikove naredila korak naprej pred mnogimi drugimi firmami. Spet za drugačno pot pa so se odločili pri TKI Hrastnik. Kljub temu, da veliko uporabljajo klasične oblike reklam, so se v preteklem letu odločili za ekskluzivno sponzorstvo skupine Čuki. Obveznost TKI je bila izdelava ozadja za koncerte Čukov, izdelava dveh kompletov oblek z napisom "Yours" in pa sredstva, ki naj bi pokrila stroške snemanja videospota Zanzibar. Obveznosti Čukov pa so, da videospot Zanzibar predelajo v reklamo za istoimensko kolekcijo šamponov iz TKI, natiskali so 15.000 plakatov in kartic, na katerih je reklama za kozmetično kolekcijo Yours iz TKI, reklama za Yours se nahaja na ovitku kasete in CDja, kolekcijo Yours in TKI Hrastnik pa naj bi kar najpogosteje omenjali tudi na nastopih in v intervjujih. Vodja Čukov Jože Potrebuješ pravi, da so mm: s sponzorstvom TKI zelo zadovoljni, saj seje TKI držala dogovorjenih rokov do dneva natančno in prav zato so skušali tudi Čuki kar najbolje izpolnjevati svoje obveznosti iz pogodbe. Čuki imajo letos v hrastniški TKI zagotovo najmočnejšega sponzorja na slovenski glasbeni sceni. Res je tudi, da se morajo za takšno sponzorstvo povezati pravilni ansambli in pravilne firme, saj ljudje vedno začnejo istovetiti ansambel z izdelkom in obratno. Sigurno pa se takšno sponzorstvo ne bi izplačalo, če reklamiranje ne bi bilo usmerjeno na točno določeni kolekciji Yours in Zanzibar iz TKI. Tako se bo ves denar neposredno povrnil. Dobri sosedje... Večina zasavskih podjetij je torej našlo svojo vizijo in smisel promocije. Nikakor pa ne najdejo skupne vizije zasavske občine. Četudi so nekatere upravne službe združene na medobčinskem ni voj u, pravega regijskega sodelovanja ni, kaj šele, da bi prihajalo do skupnih projektov. Mogoče bo lahko projekt skupnega odlagališča in sortirnice odpadkov končno povezal tri zasavske občine in prebil led za nadaljnje skupne projekte. Ali pa bomo spet priča neskončnim prerekanjem, kje naj bi bila deponija, po znanem principu:"Kaj potem, če je le kilometer stran, da le ni na mojem." Če je tržišče prisililo zasavsko gospodarstvo v promocijo svojih izdelkov, očitno nobena politična kriza ni tako močna, da bi povezala zasavske občine v skupno promocijo. Njih očitno ne moti, če v očeh Slovencev Zasavje ostajaslovenskadeponija in potemtakem se tudi sami Zasavci ne smemo čuditi, če bo Zasavje to tudi res (p)ostalo. Jože Ranzinger jr. Gostje iz Scheinfelda. Zasavje se jim zdi, kotso trdili nekateri, zelo razgibano okolje, ljudje pa prav nič podobni tistim, kot jih opisuje Cankar v svojem Kurentu, kjer naj bi bili črni, stari, bolni in pijani rudarji. Nasprotno, zdimo se jim zelo gostoljubni in odprti, predvsem pa so zelo pohvalili družine dijakov, pri katerih so stanovali med svojim obiskom v Zasavju. Pa tudi o naših učiteljih, predvsem o profesorju športne vzgoje Janiju Pajku, so imeli pohvalno mnenje. Povedali so, da so vsi učitelji pokazali veliko pripravljenost in zainteresiranost zanje. Zelo pa so bili navdušeni nad profesoricama nemškega jezika Marijo Holešek in Marjetko Kafel. Kot ste lahko prebrali že v prejšnji številki Zasavca, so bili v minulem tednu (točneje od 11. do 20. maja) na obisku v Trbovljah dijaki gimnazije iz Scheinfelda. Spremljala sta jih njihov profesor Alfred Brendle in dijak 12. razredaMartin. Tik pred odhodom, v petek, ko so imeli v telovadnici Gimnazije in ekonomske srednje šole v Trbovljah razna tekmovanja z našimi učenci, sem jim uspela ukrasti nekaj minutk in jih povprašati, kako so se počutili v Zasavju. Na vprašanje, kje so se v Trbovljah zabavali z vrstniki, so v en glas zavpili: "V Vrtincu!" Menili pa so, da se ljudje pri nas premalo zabavamo in manj zahajamo ven. Da smo preveč zaposleni s službo, šolo in učenjem. Torej, pravilo o tem, da smo Slovenci in tako tudi Zasavci zelo delaven narod, se je zopet potrdilo. Čudni stasejim zdeli dve zadevi; televizija in solata. Pa ne zato, ker teh dveh stvari ne bi še nikoli videli oz. jedli, temveč zato, ker je prva skoraj vedno prižgana, kar pri njih ni v navadi, druga pa se je iz skupne posode. O šolskem sistemu oz. o dvoizmenskem pouku nekateri nimajo najboljšega mnenja. Vsi so namreč zelo športno aktivni, zato menijo, da popoldanski pouk vzame preveč prostega časa. Spet drugi pa mislijo, daje leta bolj praktičen, saj se pri nas dopoldanski pouk začne že zelo zgodaj. Pri prihodu v Trbovlje so takoj zagledali umazanijo, industrijo in onesnaženost. Tudi TV-kamero novinarskega krožka, ki jih je spremljala do konca njihovega obiska, niso spregledali. V nasprotju z majhnostjo trboveljske železniške postaje so se j im zdele trboveljske stolpnice zelo visoke, kajti Scheinfeld je mesto, kjer prevladujejo nizke stavbe. Manj učencev se "drenja" tudi v razredih, zaradi česar je delo z dijaki lažje, pa še sodelovanje med učenci in učitelji je zaradi tega uspešnejše. V šoli preživijo, v nasprotju z nami, le šest ur dnevno in zdi se jim, da bi bilo zelo težko zdržati v šoli sedem ali več ur. Po pouku se ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi, sploh športnimi. Tudi Alfred Brendle dežurstev na šoli ne poznajo, vendar so se jim ta zdela zelo dobra "pogruntavščina". Kljub vsemu se ne moremo pritoževati nad dolžino oz. kratkostjo počitnic, ker tudi njihove trajajo približno toliko časa kot naše (13 tednov), le da z nekoliko drugačno razporeditvijo - dva tedna imajo namenjena božičnim, velikonočnim in binkoštnim praznikom, en teden odpade na jesenske počitnice, prosti pa so še na pustni ponedeljek in torek. O dolžini obiska so bili mnenja, daje bila kar pravšnja, ker še niso pogrešali staršev, prijateljev in sošolcev. Tudiučiteljev ne, najboljšega in najlepšega, kot so rekli, pa so tako ali tako vzeli s seboj. Težko seje bilo ločiti od novih prijateljev. V upanju, da se bodo lahko še kdaj vrnili v Slovenijo, so se poslovili. Z njihovo šolo to ne bo več mogoče, ker so bili nekateri od njih že štirikrat vključeni v projekt izmenjave učencev. Poleg Slovenije so obiskali tudi Anglijo in Francijo. S slednjo se Slovenija tudi poteguje za nadaljne izmenjave. V Scheinfeldu so se namreč odločili, da sta dve izmenjavi na leto tako za učence kot za učitelje preveč obremenjujoči in se bodo v prihodnje odločili le za eno od obeh držav. Držimo pesti, da nam bo v tej "bitki" uspelo zmagati, saj je ta obisk šoli veliko pomenil in osvežil vsakodnevni urnik. Naslednje, kar se že vsi veselijo, je nekakšen povratni obiskdijakov gimnazije iz Trbovelj v Scheinfeld. Tekst in foto; Martina Čerk V Zasavju verjetno še ni bilo večje skupine turistov, kot sojo gostili v gostišču Vidrgar - Žibert od 12. do 17. maja gostilo moški pevski zbor Steinder Mannenkoor iz Nizozemske. Glavna zanimivost zbora je gotovo dirigent, slovenske gore list, Jože Kropivšek, ki se mu prav nič ne vidi (sliši), da se je rodil na Nizozemskem, saj tekoče govori slovensko. Zasebno obiskuje Slovenijo oziroma svoje sorodnike na Slivni vsako leto, kot pevec ali zborovodja pa je letos tu že tretjič. Lani je tukaj gostoval z zborom slovenskega izseljeniškega društva Zvon, leta 1980 pa z zborom Crescendo. "Moški pevski zbor Steinder vodim že osem let. Na začetku so se pevci zelo težko naučili slovenskih pesmi, zdaj pa že znajo okrog 14 narodnih," pravi Jože in doda, "zelo so jim všeč". Zbor, ki ga sestavljajo sami pristni Nizozemci, je v teh dneh nastopil v Velenju, Ajdovščini ter v Ljubljani, kjer je pel pri maši in zatem nastopil še na krajšem koncertu. Poleg umetnih nizozemskih pesmi seje slovenskemu občinstvu predstavil tudi z nekaterimi slovenskimi pesmimi kot so: Nocoj, oh nocoj. Pase sliš. Večerni Ave in Zdravljica. Zbor, sestavljen iz 80 pevcev v starostnemu razponu od 35 do 73 let, je v Sloveniji nastopil v sestavi 55 pevcev. SMK, kar v holandščini v kraticah opredeljuje zbor, je v lanskem letu z velikim uspehom posnel CD ploščo v sodelovanju z Big band ansamblom. Nekaj podobnega načrtujejo tudi v prihodnjem letu, ko bo zbor slavil 25. letnico svojega obstoja. "Vsako leto imamo okrog 15 do 20 koncertov, od tega najmanj enega v tujini. Vaje imamo vsak ponedeljek zvečer po dve uri v gostilni in se imamo zelo fajn," pravi dirigent. Dirigiranje je lenjegov hobi. Po poklicu je sicer glasbeni učitelj v Gimnaziji. "Slovenščine sem se naučil v glavnem na obiskih pri sorodnikih, tako dajo zdaj delno obvlada tudi moja žena, ki je Nizozemka. Žena in obe deklici tudi plešeta v slovenski folklorni skupini," pove Jože. Na vprašanje, zakaj so se odločili nočiti prav na Vidrgi, nam dirigent zaupa, da jih je sem pripeljal Athamer Robek. Le ta Vidrgo pozna iz časa zadnje vojne, ko je bil tam prisiljen prebiti 14 dni. Gostilna se mu je tako priljubila, da se sem vrača vsako leto, ne le poslovno kot vodič, temveč tudi privatno na dopust. Jože tudi ne pozabi pohvaliti dobre kuhinje in gostoljubnosti in doda: "tu se počutimo kot doma." V času koncertiranja po slovenskih krajih so si Nizozemci, ki so prišli kar s tremi avtobusi, saj so možje pripeljali s seboj tudi svoje družice, ogledali še Bled in Vintgar. Nad slednjim so bili tako navdušeni, da so menili, da je mnogo lepši kot podobne soteske v Avstriji in Švici. "Tudi drugi Nizozemci poznajo Slovenijo, vendar si zaradi bližine vojnih področij ne upajo sem. Zagotovo bodo v prihodnje prišli tudi drugi," pravi naš rojak. Sicer pa je bilo gostovanje tega zbora v Zasavju zelo velik izziv. Ne le za zbor s slovenskim dirigentom, temveč tudi za naše gostince, ki so morali postreči rekordno število obiskovalcev s hrano in prenočiščem. Tu sta obe destinaciji, tako Vidrga, ki je gostila dva avtobusa, kot tudi Medijske Toplice, ki so gostile tretjega, opravile sprejemni izpit, kar potrjuje zadovoljstvo gostov. Mojca Kunšek Egoni, Elizabete, Edvardi in ostali, katerih cenjeno ime se pričenja na šesto črko abecede, ste res edinstvena bitja. Esenca (bistvo) vaše eksistence (bivanja) je energičnost. Vaš ego ljubi epizode, kakršne ni spisal še noben epik. Etnično ste eterični (neomadeževani), todav evfoniji (soglasju) z emigranti. Enciklopedično evidentirate le epiloge eventualnih evnuhov, sicer eksistirate evforično in se požvižgate na ekonomičnost. Kar je ezoteričn,o vas elastično privlači. Nasvet: Ko vam bodo odpovedale erogene cone, vam bo erekcijo zagotovo spodbudil eliksir (encijan in ekspreso). Svarilo: Pečanje z elektriko vam utegne povzročiti kaj hujšega kot le epileptični napad. Način življenja: cmancipiran Prepričanje: estet Videz: ekstravaganten Idealen poklic: kot enologi (poznavalci vin) boste sicer nenehno v ekstazi, a vas utegne doleteti erozija (razjedanje) jeter. Sklep: Ena res ekstra elita! ^_________________________________________Tatjana Polanc ^ Turistično društvo Trbovlje se je že pred nekaj leti lotilo obnove sprehajalne poti na Klečko na Trgu Franca Fakina v Trbovljah. Akcija je v celoti uspela in Klečka je postala znova zelo zanimiva za krajše sprehode oz. izlete. S Klečke je lep razgled na gornji del Trbovelj, prelep pa je razgled tudi proti okoliškim hribom in naseljem. Klečka nekako sodi v stari del Trbovelj in je neločljivo povezana s starim mestnim jedrom. Pot nanjo so načrtno uredili turistični delavci pred zadnjo vojno. To so bili Franc Guček, Mirko Ranzinger, Mirko Sušnik in še nekateri. Med potjo se je mogoče odpočiti na novo postavljenih klopeh, posebno udoben počitek pa nudi "Hašnikov oddih", ki nosi ime po župniku in skladatelju Hašniku, ki je prav na tem območju v drugi polovici prejšnjega stoletja uglasbil marsikatero pesem, ki je z leti ponarodela. V betonski plošči, ki tvori mizo, so vklesane note dela njegove pesmi "Ti si uree zamudila...". Med potjo so postavljena kamnita obeležja nekaterim velikanom slovenske kulture iz preteklih obdobij - Cankarju, Prešernu, Levstiku, generalu Maistru in še nekaterim. Vidimo tudi simboliziran vhod v rov, ogledamo si lahko tudi predvojni grb občine Trbovlje. Turistično društvo Trbovlje se je torej že pred nekaj leti lotilo obnove te točke. Letos pa bodo s to akcijo nadaljevali. Klečka bo bogatejša zadve klopi, obnovljene ograje, čiščejše poti, prebarvane klopi, obnovljene napise na kamnitih obeležjih... T.L. Sestanek Društva izgnancev Zagorje - V četrtek, 12. maja, se je v prenovljenih prostorih muzeja na cesti 9. avgusta sestal odbor Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije (skupaj z borci so se preselili iz nekdanjih prostorov na cesti zmage 33) in razpravljal o pripravah na članski delovni sestanek, ki bo v drugi polovici junija. Udeležba na seji je bila stoodstotna, člani so zelo resno pristopili k izpoljnjevanju tekočih nalog in k pripravi delovnega članskega sestanka. Ta bo verjetno v zagorskem gasilskem domu, v kolikor jim ne bo uspelo zagotoviti dvorane v Delavskem domu. Na sejo so povabili predsednika Koordinacijskega odbora Društva izgnancev Slovenije za Zasavje, ki jim je poročal o tem, kaj se je dogajalo in kaj je storjenega za uveljavitev pravic nekdanjih izgnancev in žrtev druge svetovne vojne. Za boljši vpogled v dejansko trenutno stanje, so se seznanili (prebrali) z vsebino spomenice DIS in z odgovorom predsednik,! Republike Slovenije Milana Kučana, ki gaje pred kratkim naslovil na Društvo izgnancev Slovenije in njihovega predsednika Vlada Deržiča. Ugotavljali so, da vzorno sodelujejo z ZZB NOV v Zagorju in oboji so zadovoljni z novimi prostori, pereč problem pa so manjkajoča finančna sredstva. Precej skrbi jim je povzročalo vprašanje. kako in na kakšen način sklicati in pripraviti sestanek s svojim članstvom. Občinski odbor ZZB NOV Zagorje je izgnancem odstopil eno starejših evidenc članstva, v njej so tudi podatki nekdanjih izgnancev z vsemi potrebnimi podatki, kar je že zgodovinskega pomena in bodo prišli prav ob izdaji publikacije obeležitve 50-letnice vrnitve iz izgnanstva. Rudi Matko Zopet je bilo lepo Trbovlje - Člani ZZB že več let hodimo na izlete po domovini. V zadnjem letu smo si ogledali zanimivosti Kranja, Ljutomera, Maribora, Novega mesta. V zimskem času, ko izletov nimamo, se dobimo člani ob klepetu, združenem z obiski cvetličarke, kozmetičarke, trgovcev z diabetičnimi proizvodi. Dvanajstega maja smo se odločili za ogled Bele Krajine. Tam so med vojno sodelovali mnogi Trboveljčani kot borci NOV, delavci, zaposleni v partizanskih delavnicah, slušatelji tečajev, šol, in kot sanitetni tehniki na letališču, kjer so pristajala v letu 1944 angleška in ameriška letala. Obujali smo spomine o preteklih dneh in dogodki so se vrstili pred našimi očmi kot dokumentarni film. O Beli Krajini smo v naših revirjih samo sanjali. To je bilo ozemlje, kjer nisi slišal okupatorjeve besede, ni odmevalo streljanje. Tu so delovale slovenske šole, tiskarne, slovensko narodno gledališče. V Črnomlju so lahko poslušali poročila radia Svobodna Slovenija kar na prostem. Bela Krajina je bila oaza svobode v okupirani Sloveniji. V Metliki smo občudovali grobnico, delo Jake Savinška, zadnje počivališče 1200padlih Belokranjcev. V tovarni Beti smo si ogledali proizvodni proces. Preizkusili smo tudi metliško črnino. Tu nas je prijetno pozdravil predsednik občinske ZZB. Člani ZZB smo s tem izletom proslavili Dan zmage nad okupatorjem. Mija Filač Moj pes je najlepši Trbovlje - Kinološko društvo Trbovlje je prejšnjo soboto organiziralo razstavo psov, pasemskih in nepasemskih. K sodelovanju na razstavi, kije potekala na igrišču TVD Partizan, so povabili vse lastnike psov. Tokratno geslo organizatorjev razstave je bilo - Moj pesje najlepši. Razstavo so omogočili sponzorji. V Revozu Dol pri Hrastniku - V ponedeljek, 23. maja, si je preko trideset članov šolske prometne službe pod vodstvom mentorice Ivanke Kirn ogledalo tovarno Revoz IMV in znamenitosti Novega mesta ter Dolenjskih Toplic. Na Zasavski gori Dol pri Hrastniku - V soboto, 21. maja, so planinci organizirali izlet na Zasavsko goro. Udeležili so se ga otroci, ki bodo začeli z zasavsko transverzalo in nekateri zamudniki, ki tega žiga še nimajo. F.M. Čuki na Mlinšah Mlinše - Športno društvo Mlinše prireja v soboto, 28. maja, na nogometnem igrišču veliko vrtno veselico. Za ples in dobro voljo bo poskrbel ansambel Čuki. Pripravili so tudi bogat srečolov in razne dobrote na žaru, ter dobro kapljico. m Prijave za dom v Hrastniku Hrastnik - V letošnjem proračunu Republike Slovenijeso tudi določena sredstva, namenjena dokončanju Domastarejših občanov v Hrastniku. Tako se bo končno izpolnila dolgoletna želja vseh Hrastničanov. Dom bodo zgradili tudi z delom denarja iz samoprispevka. Tako računajo, da bo dom pričel služiti svojemu namenu v mesecu oktobru letos. Na zadnji seji Gradbenega odbora za izg radnjo Doma starejših občanov so ocenili, da bi prve obiskovalce lahko sprejeli že v drugi polovici oktobra. Sklenili so tudi, da predhodno zberejo informativne prijave za sprejem v Dom starejših občanov Hrastnik. Tako bi sprejemanje oskrbovancev potekalo brez zapletov in v skladu z zakoni predpisanimi postopki. Vsi zainteresirani občani ali svojci lahko pošljejo informativno prijavo za sprejem v Dom starejših občanov Hrastnik v pisni obliki, osebno ali po pošti, na Center za socialno delo, Cesta 1. maja 61. V njej naj navedejo osebne podatke: ime in priimek, datum rojstvater naslov stanovanja. Vse druge podatke in potrebno dokumentacijo bodo zbirali kasneje pri vodenju nadaljnjih postopkov. Prijave bodo sprejemali do 30. junija 1994. Če koga zanima še kaj več v zvezi z informativnimi prijavami, lahko pokliče na telefonko številko 41-840. K.G. DUT na Golici Trbovlje - DU Trbovlje je 11. maja pripravilo izlet na Gorenjsko. Poln avtobus udeležencev se je namenilo obiskati jeseniško planinsko okolico. Prav v tem času so namreč v cvetju narcisne poljane, posebno pod Golico, kar je vredno ogleda. Nekaj se jih je napotilo na vrh Golice, večina pa je ostala pod njo, kjer so se nagledali bogastva narcis, se odpočili na kmečkem turizmu. Na poti domov so se v domu jeseniških upokojencev okrepčali in pogovorili s starimi znanci. Jeseniški upokojenci bodo obiskali trboveljske v začetku junija. Predstaviki DUT jih bodo pričakali v Litiji, nato pa bodo odšli na Bogenšperk. Društvi upokojencev Jesenice in Trbovlje sta pred leti akt o pobratenju. Sodelovanje utrjujejo ob vsakem srečanju. T.L. Invalidi praznovali Trbovlje - Preteklo soboto je bila v DD proslava ob 20 letnici Društva invalidov Trbovlje. Uvodni govor je imel predsednik Stane Kolmančič, nato pa so razdelili 52 pisnih priznanj najdelavnejšim članom društva, pa tudi podjetjem in zavodom ter organizacijam, s katerimi ima jubilant še posebno dobre odnose. Program je vodila Marja Kužnik, v kulturnem delu so nastopili otroški pevski zbor Din - don iz GŠ Trbovlje, harmonikar iz iste šole, priznana mlada citrarka Katarina Guzej, predstavila pa so se tudi tri skupine domačih mažoretk pod vodstvom Eme Zalezina. Družabni del srečanja je bil v avli doma, za dobro voljo pa je poskrbel ansambel Pink - ponk. T.L. DUT ima prostor Trbovlje-V domu Društva upokojencev Trbovlje je tudi nekaj najemnikov prostora. VtemdomujeLoterija, urarstvo Praunsseis, del prostora pa so do nedavnega imeli v najemu tudi prevozniki preko svoje zadruge. Kot je znano, je ta prenehala z delom na tej lokaciji in najete prostore so izpraznili. Tako ima lastnik DUT rbovlje v centru mesta na voljo dva poslovna prostora velikosti 28 in 15 m2 (prvo nadstropje). T.L. Pevci v Loki Loka - V četrtek, 12. maja so v Loki pri Zidanem Mostu v Domu oskrbovancev Primoža Trubarja člani moškega pevskega zbora DU Trbovlje pripravili dva koncerta. Najprej so peli v gradu narodne in umetne pesmi, Potem pa so imeli še koncert za ostale oskrbovance v jedilnici doma. Tega so poslušali tudi delavci v tem zavodu. Predstavnika DUT Florjan Plevnik in Jože Piki sta v imenu DUT pozdravila oskrbovance in osebje. T.L. Koncert v Gorici Gorica - DU Trbovlje se je 23. oktobra 1984 pobratilo z Društvom slovenskih upokojencev za Goriško v Gorici. Podpisali so ustrezne listine in izmenjali spominska darila. V soboto, 28. maja, bo v kulturnem domu v Gorici občni zbor tega društva. Kot običajno, so tudi tokrat povabili medse predstavnike DU Trbovlje, posebej pa še moški zbor. Pod vodstvom Alberta Ivančiča bodo pripravili krajši koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi. T.L. Moravski upokojenci Društvo upokojencev Moravče (kolesarska sekcija) za letošnje leto načrtuje 6 do 8 kolesarskih izletov v naravo s parolo "Vsi na kolo, za zdravo telo". Kolesarski izleti bodo potekali skupaj z upokojenci sosednjih društev: Vače in Zagorje ob Savi. Na ta način si bodo upokojenci ogledali turistične kraje, kulturne spomenike in turistične kmetije. Prvi tak izlet je bil pred prvomajskimi prazniki. Odpeljali so se v "neznano". Udeležba je bila skromna. Start je bil v jutranjih urah pred društvenim domom v Moravčah, cilj pa na Vačah, ki so privlačna turistična točka. Tu jih je sprejel sedanji predsednik DU Vače Jože Juvan. Udeleženci so se pogovarjali tudi s prejšnjim predsednikom Ivanom Kodermanom. Pozdravit jih je prišel tudi tamkajšnji župnik Janez Zaletel, ki upravlja bogoslužje na fari Sv. Andreja na Vačah. V prisotnosti župnika so si ogledali notranjost znamenite cerkve Sv. Andreja, posebno kapelo z božjim grobom - znamenit steklarski izdelek iz 19. stoletja iz Moravske Ostrave. V neposredni bližini Vač je Klanec, Mačkovca, Klenik - povečava kupole situle z Vač, srednjeveški vodnjak, vsekan v živo skalo, rojstna hiša A. Lajovica in M. Ravnikarja ter spominska plošča Stanetu Grilcu. Skratka, na Vačah je bilo lepo! Jože Novak Nov< Si*« Likovno življenje v Zasavju je razmeroma dobro razvito, v nekaterih krajih bolj, v drugih manj. V Zagorju že dolga leta organizirajo likovno kolonijo, v Trbovljah je vsako leto Lx tempore, v obeh krajih tudi redno pripravljajo likovne razstave. Tudi v Hrastniku je tako, vendar v nekoliko manjšem obsegu. Ta malenkostni zaostanek je nedavno nadoknadil Vinko Hrovatič z ureditvijo stalne likovne galerije - Galerije Hrovatič. Ozka hrastniška dolina je v tem pogledu postala širša, kajti preko številnih razstavljenih del v galeriji se pred očmi odpira širok pogled na svet, upodobljen na platnu, papirju, lesu in drugem materialu. Vinko Hrovatič se je pred sedemdeseti leti rodil v Trbovljah na Tereziji. Po poklicu je strojni inženir. Zaposlen je bil na odgovornih delovnih mestih v TKI Hrastnik. Vinko že dolgo živi in ustvarja v Prapretnem, sedaj kot invalidski upokojenec. V zadnjih letih ga poznamo predvsem kot slikarja, likovnika, pa tudi pesnika. Tudi na teh dveh področjih je postal mojster. Pred približno desetimi leti je bil na zdravljenju v Radencih. Iz lastnega nagiba je začel risati naravo in objekte. Makedonski umetnik, ki seje prav tako zdravil v zdravilišču, mu je dejal: "Daj produži, nešto je u tvojoj ruci !" Vinka seje takrat prijelo neverjetno veselje do likovnega ustvarjanja. Po vrnitvi domov je začel na novo. Pravi, daje risati začel nek novi Vinko, za katerega prej ni vedel, da obstaja. Nadaljeval je z ustvarjanjem, najprej s svinčnikom, nato se je lotil pirografike (žganine), nadaljeval s perorisbo, nato še s pasteli, oljem, z oljnimi pasteli, ogljem. Vinko pravi, daje vsebinsko posegal v svet stare kmečke domačije, ustvarjal je kozolce, skednje, krajino, planinski svet. Motive je zajemal predvsem s področja 0 1 c 5 CQ Revirjev, pa tudi Dolenjske. Medtem je pridno obiskoval galerije, občudoval dela raznih mojstrov, se vključil v likovno skupino Relik v Trbovljah, kjer se dodatno strokovno izpopolnjuje. Doslej je pripravil že 35 samostojnih razstav, z Relikom je sodeloval na 33 skupinskih razstavah v številnih kraj ih. Doslej je naslikal preko 1300 del v raznih slikarskih tehnikah. Slike so se kopičile, tako daje bilo stanovanje, pa tudi kletni prostor poln raznih slik. Ko je sin Igor pred nedavnim kupil zgradbo stare občine v Hrastniku, mu je ponudil podstrešne prostore za likovno dejavost. Po krajšem omahovanju je ponudbo sprejel in na41 m2 prostora uredil stalno likovno galerijo, v kateri razstavlja svoja dela iz različnih obdobij. Od začetka aprila je na ogled okoli 150 slik, uokvirjenih, ki vise na stenah, ali so na stojalih, ki jih je sam izdelal. Poleg tega ima na policah preko 200 del, ki niso opremljena z okvirji in šipami. Ogledovalec si lahko v tej galeriji ogleda okoli 350 del v raznih tehnikah in z različnimi motivi. Galerijo je Vinko uredil sam, na svoje stroške. Doma je "pospravil" in vse stvaritve zbral na enem mestu. Galerija ni stalno odprta, zato morajo obiskovalci napovedati obisk. Vinko pravi, da se ne spominja, dabi v Hrastniku že obstajala kakšna stalna galerija, razen občasnih razstav, zato meni, daje to prva likovna galerija v Hrastniku. V dobrem mesecu dni, odkar je uredil galerijsko zbirko, si jo je ogledalo precejšnje število obiskovalcev - posameznikov, pa tudi skupin. Priznati je treba, da je avtor v svoje likovne stvaritve vložil veliko znanja, energije in vtisov, predvsem pa mnogo ljubezni. Tine Lenarčič Parnasova pota ureja Franci Lakovič Darja Svetina Dve zvezdi Ne moreš se upreti sili, ki te vleče, bojiš se, da boš poteptan, ponos v blatu ni kaj prida, samozavest bo izpuhtela stran. Sva različni zvezdi, sva kot ocean - nebo, ki iz dneva v dan se družita v obzorju, a zanju mavrice ne bo. Različna sva svetova, popolne sreče v nama ni, težko se je učiti znova, ko srce te enkrat zapusti. mm: ZABELwO Hrastnik Projektno delo, ki so ga prejšnji teden končali četrtošolci z Dola pod mentorstvom Danice Grbčič, je imelo namen, da se seznanijo z življenjem in delom rudarjev nekoč in danes. Poleg raziskovanja na terenu, zbiranja materiala, ogleda rudarskega stanovanja so obiskali tudi knjižnico, kjer so se zanimali za časopise in knjige o rudarjih. Tartif v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča, ki so ga predstavili 18. maja, je bila peta in zadnja gledališka predstava v letošnji sezoni. Avtor komedije je znani duhovitež Andrej Rozman - Roza, režiral je Vito Taufer. Navdušili so tudi igralci Ivan Godnič, Janez Škof, Niko Goršič in drugi. Inicialke, velike okrasne črke na začetku besedil, so značilne predvsem za srednji vek. Lotili so se jih tudi šestošolci z Dola pod mentorstvom Andreje Zakošek. Prijavili so se namreč nagradni natečaj, ki ga je razpisala Narodna galerija v Ljubljani ob razstavi stiških rokopisov iz 12. stoletja. V tem lednu so odposlali pet risb z inicialkami. Avtorica treh je Urška Kreže, dve pa je narisala Elvisa Čatič. tMinske predstave v Hrastniku č;isovno ne zaostajajo za uspešnicami, kijih predvajajo v večjih slovenskih mestih. Shin- dlerjev seznam so na primer so predvajali od 11. do 14. maja. "Spilpergova uspešnica drugje napolni dvorane, pri nas pa je bilo pri vsaki predstavitvi lenekaj deset ljudi. Ugotavljamo pa, da obisk nekoliko narašča, "jedejal direktor KRC Lojze Deželak. Filme nabavlja Igor Abram. F.M. Trbovlje V Knjižnici Toneta Seliškarja je bila 20. maja predstavitev knjige Prebujenje Awtiking avtoric Cvete Zalokar Oražem in Vere Trstenjak. Predstavitev je vodila ravnateljica knjižnice Sanda Nagode. Ob predstavitvi je akademska slikarka Vera Trstenjak pripravilapriložnostno razstavo svojih del. Obe avtorici živita v Domžalah. Prva je ravnateljica knjižnice Domžale in se ukvarja s poezijo, druga pa poučuje likovni pouk na šoli v Domžalah. Orgelski umetnik prof. Filip Križnik iz Trbovelj je 21. maja koncertiral v župnjiski cerkvi v Idriji. V goste ga je povabilo Društvo intelektualcev Idrija. Na koncertu se je predstavil z deli Couperina, Frescobaldija, Gigouta, Bacha, Vivaldija, Hessenberga, Vierneja in Dupreja. Umetnik bo podoben koncert pripravil in izvedel tudi na Bledu in v Bohinju. Delavska godba Trbovlje se pod vodstvom dirigenta prof. Alojza Zupana intenzivno pripravlja na drugi abonmajski koncert. Ta bo sicer šele septembra, vendar imajo godbeniki že izbrana dela, ki jih je treba izpiliti, da bo koncert uspel. T.L. Zagorje Organizatorji 31. slikarske kolonije, ki bo od 10. do 20. julija v Medijskih Toplicah, že zbirajo prijave za sodelovanje. Devet slikarjev je že prijavljenih. Od tujcev so povabili samo dva iz avstrijske Koroške. Kolonija bo številčno zastopana v običajnem obsegu, ne pa v razširjenem, tako kot je bilo lani. D.H. RA7STAVE razstave Sama Šilesa. Razstava bo odprta do 17. junija, v času drugih prireditev, za skupine tudi dopoldan. Trbovlje: V rudarskem počitniškem domu na Planini je do konca maja na ogled razstava slikarke Ivanke Uršič. Ogledate si jo lahko vsak dan, razen ob četrtkih. Trbovlje: V poslovnih prostorih podjetja RSH ima' stalno razstavo slikar Vinko Hrovatič. Trbovlje: Do konca maja je v Knjižnici Toneta Seliškarja na ogled samostojnarazs tava slikarke in oblikovalke Desanke Kreča iz Zagorja. Poleg slik si lahko ogledate tudi unikatne izdelke iz keramike ter različne tkanine, poslikane z obstojnimi barvami. Trbovlje: Mladi likovniki in oblikovalci iz VVZ Trbovljepredstavlajo izdelke v Likovni galeriji v DD. Hrastnik: Stalno razstavo ima VinkoHrovatič vgaleriji Hrovatič. Zagorje: 27. maja ob 18.30 bo v Avli DD otvoritev Trbovlje: 27. maja ob 19.30 uri bo v DD spomladanski koncert učencev GŠ Trbovlje. Naslov koncerta je Naš svet glasbe. Predprodaja vstopnic v GŠ Trbovlje, na dan koncerta pri blagajni DD. Trbovlje: 31. maja bo v DD občinska revija otroških in mladinskih pevskih zborov iz Trbovelj. Revijo organiziraZKO Trbovlje. Skupno bo nastopilo devet pevskih zborov iz VVZ, OŠ Trbovlje, GŠ, MPZ ter Dekliški pevski zbor. KNJIŽNICE Hrastnik Knjižne novosti: 1. J. London: Beli očjak: 2. J. Plečnik: Architectura perennis; 3. E. Schreiber - Wicke: Radomiš; 4. M. črepinšek: Prenova stavbne dediščine v Sloveniji; 5. Proteus; 6. Z. Pavlovič: Psihološke pravice otroka; 7. Z. Pavlovič: Medicinska etika in dednotologija; 8. M. Marolt - Gomišček: Antibiotiki in kemoterapevtiki v vsakdanji praksi; 9. R. Skynner: Družine in kako v nji h prežive ti; 10. J.Grishman: Pelikanovo poročilo. Trbovlje Knjižnenovosti: 1.C.Rose: Umetnost ličenja; 2. B. Runyon: Starši, ki preveč ljubijo; 3. Sufijske zgodbe modrosti; 4. R. Skynner: Družine in kako v njih preživeti; 5. Proteus, skrivnostni vladar kraške teme; 6. E. Hoffman: Princesa Brambila; 7. J. London: Zgodbe iz severnih gozdov ; 8. J. London: Klic divjine; 9. S. Kušper: Živa zemlja; 10. Desetnica, slovenske ljudske pesmi. Litija Knjižne novosti: 1. B. Jurca: Vesele novice z zelenice; 2.J. Kirschner: Obramba pred manipuliranjem; 3. J. Kirscher: Umetnost manipuliranja; 4. M. Kodele: Gospodinjstvo za 8. razred; 5. M. Kojc: Učbenik življenja; 6. F. Križanič: matematika; 7. A. Lindgren: Božič v hrupni vasi; 8. A. T. Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi; 9. J. London- Klic divjine; 10. S. Makarovič: Kaj lepega povej. Skupina Avia band je te dni izdala svojo drugo kaseto z naslovom A hočeš me al' ne, ki je izšla pri ZKP R IV Slovenija. Posneta je bila v študiju Cankarjev dom. Glasbo so pisali kar trije člani tega benda in sicer Aleš Turnšek - Turi, Matej Strah in Igor Kulašič (ostali člani so še Miha Meglič, Dragan Topič in Danijel Čampa), besedila sta poleg članov pisala še Vesna Železnik in Adi Smolar. Fantje so se odločili, da na tej kaseti ne bodo imeli nobene priredbe. Trudijo se delati samo svojo glasbo - brez tu je pomoči. Seveda bodo posneli tudi dva ali mogoče celo tri videospote, ki jih bodo najverjetneje snemali v diskoteki Eldorado. Gotovo je marsikomu med vami že "omrežila" ušesa skladbica Pandorina skrinjica, ki je postala hit še pred izidom kasete. In zakaj tako? "Tako je treba narediti, da ljudje eno ali dve tvoji pesmi poznajo, oziroma jo vzljubijo, ker potem lažje prodaš kasete. Če poznaš pesem s kasete, če veš, kaj boš kupil, je to bistveno lažje prodajati, kot če rečeš, da ima Avia band novo kaseto, pa ne bo nihče vedel kakšna glasba je na njej." pravi pevec skupine Turi. Fantje so že skovali načrt za prihodnost in Turi ga odkriva tudi Zasavcem: "V tujino ne bomo sli, ker smo naredili kaseto za slovensko publiko, s katero lahko komuniciramo, radi igramo po Sloveniji, ker se tukaj dobro počutimo. Po Pandorini skrinjici bo gotovo prišel na vrsto še en hit. Pripravljeno imamo tudi že skladbo za Melodije morja in sonca (upamo na boljšo uvrstitev, kot lani), konec leta pa bo izšla nova kaseta. V Zasavju so od novega leta naprej gostovali že trikratin priznajo, da jim je zasavska publika izredno všeč, saj ljudje radi pojejo, plešejo in se zabavajo skupaj z njimi, kar jim nedvomno veliko pomeni. Tudi sprejem smučarjev je bil dogodek zase in fantje bi bili presrečni, če bi se kdaj zaradi njih zbralo toliko ljudi. Za konec pa še naslov fan cluba, kjer boste izvedeli še kaj več o fantih. Avia band fan club, Pregljev trg 12, 6100« Ljubljana. Saša Grobljar r1" ~w M 11 Znana televizijska novinarka Rosvita Pesek, bo kmalu postala... Ugibajte kaj ! Nič lažjega - postala bo mamica. Kaže, da imajo medijske zvezde res dobre plače, da si lahko privoščijo toliko otrok in v današnjih časih. Saj otroci vendarle niso tako poceni. Vas zanima kakšne ženske so všeč Stojanu Aucrju? Všeč so mu dekleta, ki sopodobna Clavdiji Schiffer - privlačna, zapeljiva, šarmantna in nasmejana - z eno besedo seksi. Saj je tudi Stojan za nekatere ženske naj lepši moški na tem ljubem svetu. Vprašanje je le, koliko je takšnih žensk - najstnic, ki jim je všeč Stojko? Matjaž Zupan - pevec Californie, ni le od odličen pevec, ampak mu gredo tudi rime odlično iz jezika. Sicer rad zapeljuje ženske, "takšne tamladein taluštne" -da ne bo pomote. Saj je še samski in uživa svobodo življenja, ki mu največ pometli. Jože Potrebuješ ni le vodja Čukov, je tudi eden izmed najšarmantnejših zapeljivcev (po mnenju mnogih deklet). In kako mu uspeva obdržati tako dobro postavco in lep videz? Jože za dobro jutro vsak dan naredi sto sklec (tegares ne zmore vsak), trikrat na teden pa se s svojo najdražjo Andrejo odpravi na tek po naravi. S.G. pevka Alenka Godec, preden bo postala posnetki i/ diskoteke Hek. k tei Alenka tfsmr Točno pred tednom dni je Magnifico s svojimi prijatelji organiziral večjo fešto, ki jo je skril pod naslov Očetu za rojstni dan. Kakšnih tisoč petsto prisotnih si je najprej KONČNO ogledalo v živo mega skupino KVG. Ta je sicer neposlušalccm radia Glas Ljubljane še dokaj neznana. Na frekvencah taistega radia pa ne mine dan brez njihove Lorene, ki je Janezu tiča odbila. (Pesem ima zelo duhovito, asociativno in aktualno vsebino.) Magnifico je s svojo spremljevalno skupino dokončno zrajcal vse prisotne (Magnificovasrajca. Magnifico vas rajca. Magnifico'majajca) s svojimi pogledi na naš svet. Najprej je povedal, da ne rabimo education, da pravzaprav rabimo masturbalion... Njegov prvi gost (če napove goste se spodobi, da jih tudi pokaže) je bil Ambrož, vodja U’redu. Mala terasa sredi Ljubljane... Po besedah Magnifica je bilo to maščevanje najbolj osovraženi popevki njegove mladosti. Naslednji gostje bil človek, ki bi ga indijanci klicali Chiwauqeo ali v prevodu Tisti, ki klofuta ministra. Vinci VogueAnžlovar je v duetu zMagnificom razveseljeval zBaby You can drive my car. Sledil je (ua) Jonas s svojim kitarsko recitatorskim teženjem. Nekateri so mu celo zaploskali. Vsi pa so ploskali KRTu. Koširrap team (KRT) tokrat ni ril po smučini, ampak seje razdajal po betonskemu odru. Tudi Happy birthdayje Magnifico zapel in pripeljal pokazati svojega očita, kije slavil. Mama seje držala bolj zadaj. (Če je bila tista gospa zraven očita - mami.) Še naj večja atrakcija so bile Katice, vokalne spremljevalke, oblečene v narodne noše. Zapele so uvod; Došel je došel zeleni Jure, ki je Magnificov zadnji hit. Kakor je došel, tako je tudi odšel. Dve urici sta hitro minili, vsaka je koštala štiristo tolarjev. Tekst in foto: Jure Nagode PROGRAM/ ...\ G i]\J ' .............. DEL (glas. kom.), pel., pon. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri. 31.5.-2.6. NUNE POJEJO 2 DEL (kom.), tor., čet. ob 17. in 19. uri, sre. ob 17. uri DELAVSKI DOM TRBOVLJE DELAVSKI DOM ZAGORJE OB SAVI 26. KLUB SREČNIH ŽENSK (am. film), čet. ob 19. uri. 27. -30. WAYNOV SVET 2 26.-29. LETO NASILJA (thril.), čet. ob 19. uri, sob., ned. ob 20. uri. 27.-31. PLEZALEC (akc.), pet., pon., tor. ob 19. uri, sob., ned. ob 18. uri. 1.6.-2.6. WAYNOV SVET 2 DEL (kom.), src., čet. ob 19. uri. KINO HRASTNIK 26.-27. MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE (ris.) čet., pet. ob 17. uri. 26.-29. PLEZALEC (akc.), čet.. pet. ob 19. uri, sob., ned. ob 17. in 19. uri. KINO DOL PRI HRASTNIKU 28. MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE (ris.), sob., ob 18. uri. KINO IZLAKE d 29. PLEZALEC (akc.), ned. ob 20.15. Sister Act 2 ima delovni naslov Back m 1 he Habit. ruma do konca življenja.'Indi večnega ognja. Ta pevka je znala musical. Ampak brc/strahu. Ko moral hiti. V najboljših časih češi "svobodni umetnik" oz. dvignili pcklenskitruščinslednje se Wlumpi na koga razkurt, mu je Goldbergovo spremljalo (najbrž bi Dolores in podo- pomoč, da bi s svojim petjem razloži, kar mu gre. Ostali akterji tokrat ne bo/ni bila V prejšnjem delu so nune 1 oliko o zgodbi, saj je več v zasedbo igralske ekipe začinili z more primerjali z JmGphd is tane (ja. Višjih od Države), ja je Sister Act 2 v primerjavi s Ha« k, (Baule for Midvvay...). ni, nikoli in nikdar pa ni in inda jih Dolores na svojem v ra- prvim delom močno razvodenela. - ■ . =.1 ~ ...... tolomnem begu (n edi bivšim i fr ........... ^ 1’o/dravljeni vsi prijatelji, ki seveda ne manjka spraSevanja in vsn'l'ralHpoka^ikkaj^ìàm,,"1 ' fiivorrijakov, k, voz,j« mimo sole Folkloristi, plesalci in pevci iz Ekonomske šole se odpravljajo v Italijo, kjer bodo zapolnili kulturni program,ki ga pripravljajo Italijani ob prazniku vina. Gimnazijci pa so med tem že končali finalno tekmo «SUE - ja. Ge vas zanima, kdo je čem. Saša Kkoiiomci sc predstavljajo Slovenski zamejci vltaliji pripravljajo vsako leto ob koncu meseca ljubezni tekmovanje za najboljše vino - praznujejo praznik vina. V treh dneh lahko ljudje poskusijo vsa mogoča vina, si ogledajo razna kmečka opravila in življenje teh ljudi. In domačini so tokrat povabili v goste folkloriste, pevke in plesalke iz ekonomske šole, ki bodo nastopili v nedeljo in pokazali, kaj vse so se naučili. Učenci ekonomske šole so se v Italiji na tem srečanju že večkrat predstavili ter se Italijanom in Slovencem izredno prikupili s svojimi sposobnostmi in veselimi obrazi. Sedaj pa so v Italiji izgubili še folklorno skupino in zato bodo za kulturni program poskrbeli ekonomci. Seveda velja zahvala tudi profesor Šerbčevi, ki je "stopila" v stik z zamejci in vsem nastopajočim omogočila prijeten izlet. Vsi so si ga pošteno prislužili, saj so se morali velikokrat odpovedati kakšni zabavi ali čemu drugemu, da so lahko prišli na vaje. V sak trud je torej poplačan. Saša Grobljar Strelski jarki ali kaj « • • • • Dijaki Gimnazijein ekonomske srednje šole verjetno že veste, da pred našo preljubo ustanovo že kar nekaj časa kopljejo "bagerji", tovornjaki odvažajo odvečni material in nasploh - pred našo šolo potekajo težka dela. Ta dela pa ne potekajo brez hrupa, ki moti ne samo dijake, ampak tudi profesorje, kijih težko slišimo ob vsem tem hrupu. IJrav tako pa ni prijetno, če ravno tisto uro, ko pišeš šolsko nalogo iz matematike, fizike..., na tovornjake nalagajo pesek ali počnejo katero drugo hrupno delo. Vprašujemo se, zakaj ta dela potekajo ravno sedaj, ko je v šoli potrebna največja koncentracija, te pa ob tem hrupu ni?! Zakaj niso mogli termin teh del prestaviti na kasnejši čas (na primer, ko nas ne bo več v šoli). Pa tudi estetski videz pred našo šolo ni prav lep. V teh dneh, ko je deževalo, so dekleta vsa nesrečna hodila v šolo (ne morejo namreč obuti čevljev z visokimi petami in obleči mini kril), to pa v teh pomladnih dnevih fante zelo moti. Drug problem pa je, da vsakodnevni ob iško vaici b istroj a Oskar n e morej o n ikj er parkirati. Še sreča, kajti sedaj se pojavlja nov rek. Namesto: "Kadar piješ, ne vozi", se sedaj reče: "Kadar piješ, pij!" Aleksander Lavrini Konce GS>BIv V ponedeljek, 16. maja seje končala naša splošno znana Grammar School Basketball League, kije bila, mimogrede, druga po vrsti. Kot lani so tudi tokrat zmagali dijaki 3.a -Beltinška banda. V finalu so dokaj gladko opravili 3.14 VO. Rezultat finala je bil 2:0. Naj omenimo, da sta se ti dve ekipi v finalu pomerili že lani. Tekmi sta potekali povsem podobno. 3.14 VOjebila v obeh tekmah povsem enakovredna "podmaturantom" in je celo vodila v večini obeh tekem, manj kal j im j e le bolj ši zaklj uček. Tehtnico je na stran Beltinške bande v prvi tekmi prevesil predvsem Marko Ostanek, ki je zadeval iz vseh položajev. V drugi tekmi pa so "pivovarji" Ostanka dokaj dobro ustavili, razigral pa seje dotlej povsem neopazni Rok Dolenc, kije neusmiljeno rešetal nasprotnikov koš. Za prvake so zaigrali: Ostanek, ludež, Krajšek, Planko, Forte, Knez in Dolenc. Letošnja GSBL je bila veliko bolj enakopravna, kot lanska, kar je razveseljivo, saj se nivo znanja s tem veča. Naslednje leto iz Gimnazije odhajajo pobudniki GSBL, zato bi se spodobilo, da bi mlajši, predvsem zdajšnji 2. letniki, prevzeli pobudo na tem področju. Vendar se za to ni treba bati, saj so že nekajkrat pripravili turnirje 2. letnikov zasavskih srednjih šol in to na dokaj zavidlj i vi ravni. Marko Herman Prijatelji so odšli Res je. V petek, 20. maja so odšli domov gimnazijci iz Nemčije, ki so se več kot teden dni zabavali in učili na gimnaziji v Trbovljah, kjer sojih učenci lepo sprejeli in skovala so se nova prijateljstva, ki se bodo obdržala s pošto, kmalu pa bodo tudi naši gimnazijci odšli na "povratno" srečanje v Scheinfeild. Kako pa se je zdelo dijakom pri nas, lahko sami prebe- rete v naslednjih vrsticah. Dritta: "Tukajjezelolepo,ljudjesoprijazni, učitelji zelo skrbijo za nas, tudi naše učne ure so zelo zanimive in imamo veliko možnosti, da preživimo naš prosti čas." Andrea: "Vsi so zelo prijazni, vse lahko razumem, ker vsi govorijo angleško ali nemško. Zelo sem bila tudi vesela, ko smo si ogledali Trbovlje." Melanie: "Tukajje "zakon", zelo skrbijo za nas, učitelji so zelo prijazni - bili smo že v Franciji in nikjer ni bilo tako prijaznih ljudi. Bili smo pri računalništvu in profesorje prekinil pouk, da nam je razkazal računalnike. Imate pa tudi boljšo košarkaško ekipo kot mi." Seveda so bili tu tudi fantje. Vsi skupaj so povedali, da je v Trbovljah odlično in da so že spoznali veliko novih prijateljic, s katerimi se super razumejo. Saša Grobljar, izjave deklet zbrala Tanja Bivio TRBOVLJE frg svobode 1 la, 61420 TIbovlje tol: +386 601 26 333, 26 056 21 338, he +386 601 26 228 Mladim Zasavcem Šport ij'ra na »aSih straneh pomembno vlogo, zato smo prosili Dejana,da ilustrira sestaneksvnjegasosolea. Reklami TKI in Sijaj s,a skoraj preveliki - pa nié zato. Mogoee mn pre|K)ve(luje kaditi na delovnem mestu, za domače stene pa p,Sk......Ijc lahki» tulli Ijnlswii, če j.........c..... oi .............J' sreče smo imel., da smo se sploh rodili... Moja ljubezen Spoznala sem ga pred letom dni, ko seje začela šola. Sprva mi ni bil všeč, toda s časoma sem ga vzljubila. Kadarje šel mimo mene, ga nisem upala pogledati v oči, saj sem se bala, da bi mu izdala svoja čustva. Med uro sem bolj mislila nanj kot pos lušala učitelj ico, moj e mi sli so bile z njim. Dolgo časa mu nisem upala priznati svoje ljubezni. Enkrat mu je prijateljica že omenila, toda on jo je kar Preslišal. Morda mu je bilo nerodno, morda pa je irnel drugo dekle in rnu ni bilo mar zame? Kdo ve!? A četudi ima drugo, ga imam še vedno rada. Imela sem že veliko simpatij, vendar je on nekaj posebnega. Tudi če se bom kdaj zaljubila v drugega, se bom v mislih vedno vračala k njemu. Z vsem srcem in dušo ostajam z njim. S človekom, ki mi pomeni vse, saj misel nanj prežene vse črnoglede misli. Moja ljubezen mi daje veselje do življenja. Sedmošolka Martina, OŠ Tone Okrogar Starši kadijo Le pazi, da ti ne boš", se razlega P° hiši, kadar opozorim očeta na “jegovo kajenje. Tudi mama ni nič boljša. To mi gre že resno na živce. Starša bi mi morala biti vzor, kakšen naj bom in ne kakšen ne smem biti. Njuno kajenje poskušam preprečiti. Včasih jima cigarete skrijem, včasih jih prebodem s šivanko, a še vedno o prenehanju kajenja nočeta nič slišati. Kajenje se jima ne da preprečiti. Jaz zanalašč ne bom kadil, ker vem, kako bo to živciralo mojega otroka. Sovražim kajenje, vse reklame za cigarete, cigarete same, sovražim... Matej, 7.b Moj oče kadi. Ampak se od tega skuša odvaditi. Poskusil je tudi s knjigo Kaditi lahko nehate v 14 dneh. vendar mu ni pomagalo in kadi še vedno. Zdaj je omejil kajenje iti še kadar kadi, ne kadi v hiši. ampak gre ven. V družini smo se tega že navadili in nas ne moti več in ker v naši družini nihče drug ne kadi, ni v stanovanju nikoli dima. XY - 7.b Poznam veliko ljudi, ki so začeli kaditi že v osnovni šoli. Med nj imi sta tudi moj stric in teta. Ko sta začela s kajenjem, se jima je to zdelo nekaj "super, moderno", toda zdaj bi dala vse, da bi lahko nehala. Poskusila sta že, da bi vsak dan pokadila manj cigaret kot jih drugače, vendar jima mi uspelo. Jaz in vsi doma smo zelo proti kajenju, saj nimaš nič od tega, le pljuča ti pokvarijo. Kadar kdo kadi blizu mene, mi takoj postane slabo. Petra - 7.b Igram tenis S tenisom sem začel pri osmih letih. Oče mi je kupil lopar in bil sem zelo vesel. Na začetku nisem ničesar znal. V Hrastniku se je odprlo igrišče in sem se prijavil na tečaj. Ko sem ga opravil, sem še kar nekaj znal. Kupil sem si kartico, da sem lahko na igrišču igral. V tretjem razredu sem znal že kar dobro igrati. Prijavil sem se na prvi turnir za pionitje. Osvojil sem prvo mesto. Vsi so bili veseli. Sedaj igram že sedem let. Velikokrat igram tenis z očetom. V soboto in nedeljo vstaneva že ob pol sedmih in ob sedmih že igrava. Imam pa tudi prijatelje, s katerimi igram. Na tenis se vozim z motorjem. Lansko leto sem se vozil čez hrib, danes se pa že vozim po cesti, kajti sedaj sem napravil že izpit. V soboto, 14. majaimam tumirzačlane. Prijavil se bom, in mislim, da bom koga "napral”. Damjan Duh, 8.b, Dol Drobna zgodba Nekega dne sem gledal prenos nogometne tekme med Nizozemsko in Nemčijo. Kar naenkrat meje potegnilo v ekran. Imel sem čuden občutek, ko sem se znašel med najboljšimi nogometaši sveta. Nizozemci so me klicali Rok van Ocepek in to mi je dalo moč, da sem zabil kar deset golov. Ko je bilo konec tekme, sem slišal vzklikanje. Spet sem bil doma in slavil zmago. Rok Ocepek, PE A. Hohkraut O smrti Kdaj se konča življenje? Kaj je sploh smrt? Morda začetek novega, večnega življenja. Smrt... Kolikokrat misliš nanjo, človek? Smrt je skrivnostna, črna za fizično življenje. Kdaj misliš nanjo, človek? Ob grobu prijatelja ti da vedeti, da si mogoče zdaj na vrsti Kako je "neživeti"? Ugotovil boš, človek. Kmalu, prekmalu... Aleša, OŠ I. Skvarča Polja, ki so označena s piko, pobarvaj. Zagorje - Dolgoletne sanj e zagorskih športnikov o izgradnji športne dvorane se bodo, kot kaže, uresničile. Nascji občinske zveze telesnokulturnih organizacij je komisija za izgradnjo športne dvorane v Zagotju, ki jo sestavljajo Jože Lebar, Beno Mlakar, Vlasta Šribar, Alojz Škrinjar. Karel Kurent, Ludvik Fain in predsednik, zagorski župan Matjaž Švagan. predstavila idejni projekt. Udeleženci seje so bili nad načrtom znanega projektanta športnih objektov Janeza Urbanca iz Lesc navdušeni, tako da naj bi v kratkem izdelali še bolj podroben projekt. "V Zagorju imamo nemogoče pogoje tako za šolsko dejavnost kot tekmovalni šport, saj premoremo le dve majhni telovadnici na osnovni šoli Ivana Skvarče oziroma TVD Partizanu. Osnovne in srednj e šole v naši občini ta trenutek obiskuje kar 1500 učencev oziroma dijakov. Z izgradnjo večnamenske dvorane bi povečali zanimanje za šport in mlade odvrnili od alkohola in drugih negativnosti, tekmovalnemu športu bi končno dali prave pogoje za delo, razbremenili pa bi tudi Delavski dom, saj bi v novi spet državna prvakinja *„11 U»l,ljln,sko '».link, .Mi,,,;,;; K,„j„ Tivoliju so pravi čas opravili zamenjaso trenerja. Andreja Kavčiča je zamenjal bivši trener litijskih rokometašev Leopold Jeras. Pod njegovim vodstvom jeekipa zaigrala veliko holp in v finalu s 3:2 v zmagah premagala tekmeca z Galjevice. Kurentova je zablestela ravno v pravem trenutku,saj je bila na od ločilni peti tekmi s šestimi zadetki najboljša strelka. enkrat zatresla celo z levo roko. "V zadnji tekmi smo bile enastavno boljše. Za naslov prvaka se moramo zahvaliti izrednemu strokovnjaku Leopoldu Jerasu. Najbrž smo tudi izkoristile vzdušje v ekipi Krima. Slovenske pokalne prvakinje so bile namreč prepričane o dvojni kroni," je dejala nekdanja smučarka, sedaj pa državna rokometna reprezentantka Katja Kurent in izrazila željo. dvorani lahko izvedli tudi kakšno kulturno prireditev," je dejal profesor športne vzgoje na OŠ Ivana Skvarče Jože Lebar, ki je bil tudi pobudnik gradnje nove dvorane. Le-ta naj bi se gradila poleg obstoječe telovadnice osnovne šole Ivana Skvarče blizu zagorskega nogometnega igrišča. Obstoječo telovadnico bodo prenovili. Podrli bodo galerijo in s tem razširili širino igralne površine ter j o po vezali z no vo dvorano. V prehodu med telovadnico in novo dvorano bodo zgradili osem slačilnic in sanitarije, ki jih bodo uporabljali koristniki obeh prostorov. Dvorana bo na rokometnih srečanjih sprejela 800, na košarkarskih pa 1200 gledalcev, medtem ko si bo lahko kulturne prireditve ogledalo 1700 ljudi. V naslednji fazi je v načrtu izgradnja zunanjega asfaltnega igrišča z atletsko stezo ter graditev pokrite tribune na nogometnem igrišču. Ker je tudi bazen oddaljen vsega 500 metrov, bi tako imeli v Zagorju pravi športni center. Težave bi imeli samo s parkirišči, ker sosed noče o prodaji zemlje niti slišati. "Naša velika željaje, da bi dvorano začeli graditi še letos. Edina zavora je denar. Kot povsod imamo tudi mi finančne probleme. Zaenkrat imamo zagotovljeno eno tretjino zahtevanih sredstev. Dodatne težave imamo zaradi dejstva, da občina Zagorje zaradi izdanih obveznic do leta 1999 ne sme najeti kredita. Ker pa je dvorana v Zagorju nadvse pomembna in v interesu vseh občanov, se nadejamo podpori vseh občinskih struktur," je ob koncu sestanka povedal Matjaž Švagan. Sašo Fabjan Zagorje - Ob dnevu državnosti bo v Zagotju znova zanimivo. Ob že tradicionalnem teku na Prvine bo letos prvič tudi množičen pohod na Prvine, katerega organizirata Občina Zagoije ob Savi in generalni pokrovitelj Piramida d.o.o.. Pohod se bo imenoval Pohod za zlati znak Piramide in bo postal tradicionalen. Zajubilejni deseti pohod bo generalni pokrovitelj podeljeval lepe spominske piramide. Za vse ostale j ubilej ne pohode (tretji, peti in sedmi) bo generalni pokrovitelj podeljeval spominske značke. Med pohodniki bo Piramida d.o.o. izžrebala tistega, ki bo prejel dragoceno darilo, ki naj zaenkrat ostane skrivnost. Izžrebali pa bodo tudi petdeset spominskih majic prireditve. Vsak pohodnik bo prejel kontrolni kartonček, na katerem se bo na kontrolnih mestih potrjevala prisotnost. Naj povemo, da bo ta kartonček v obliki razglednice in jo boste lahko poslali svojim prijateljem ali jo obdržali za spomin na pohod. Ves dan bo poskrbljeno za zabavo na Prvinah, kjer bo ob 14. uri potekala podelitev izžrebanih nagrad pohodnikom in razglasitev rezultatov tekmovalnega dela prireditve. Četrti tek na Prvine, katerega glavni sponzorje Euroform d.o.o. iz Zagorja in se bo sedaj imenoval Pokal Euroform, bo potekal istočano kot pohod. Glavni sponzor bo zagotovil bogate denarne in praktične nagrade. Za vse tekmovalce so pripravljene malice, majice in preko sto bogatih nagrad za žrebanj e. Tudi Medijske Toplice Izlakebodoprispevalelepe nagrade, kakor že vsa prejšnja leta. Naš časopis se je vključil v prireditev ob dnevu državnosti v Zagorju in bo najboljšim trem Zasavčanom podelil pokale Zasavca. Vse, ki se boste odločili za pohod, organizatorji naprošajo, da se pismeno ali telefonsko prijavijo vsaj sedem dni pred pohodom, predvsem to velja za organizirane skupine. Prijave sprejemajo na naslov: Radovan Skubic, C. 9. avgusta 8c, Zagorje ob Savi in informacij e po telefonu : 0601/61-381 po 18. uri. R.S. Turnir Mlin.še - Športno društvo Mlinše bo od 17. do 19. junija 1994 organiziralo turnir v malem nogometu v spomin na tragično preminulega člana športnega društva in prijatelja Dejana Grdena. Vse ekipe, kijih zanima nastop na turnirju, se lahko prijavijo na Športno društvo Mlinše ali pa pri Janiju Kralju in Bojanu Dolinšku. Ljubitelji malega nogometa se ne bodo samo poklonili spominu pokojnega Dejana Grdena, ampak bodo tudi čisto zares tekmovali za zelo lepe denarne nagrade. Zmagovalce čakajo lepi pokali ter prehodni pokal za prvo mesto. Prva ekipa bo prejela 70.000, druga 35.000 in tretja 15.000 SIT. NOGOMET Neborbeno Triglav - Zagorje 3:0 (1:0) Kranj, igrišče v šport nem parku, gledalcev 200, sodnik Grabar (I*tuj), strelca: 1:0 Boldin (35), 2:0 Atlija (68), 3:0 Atlija (72-1 Im). Triglav: Markun, Atlija, Novkovič. Kondič, Zdešar (Egart). Čeferin, Verbič, Bajrovič, Golob. Boldin (Sofrič). Korenjak. Zagorje: Hace, Kurež, F.Krunjc. Hadžič. Brečko, Žibret, Kerti (Judež). Razboršek (Povšnar), Holešek, Petrušič, J.Kranjc. Pristaši zagorskih nogometašev so pričakovali njihovo drugo letošnjo zmago v gosteh. Bilo pa je ravno obratno. Odpisani Triglav je po rezultatu sodeč gladko zmagal, ob tem pa dosegel šele drugi popolni uspeh v tem prvenstvu. Zagorjani so zaigrali povsem neborbeno in nemotivirano. Trener Vinko Žibret je bil tako upravičeno razočaran nad odnosom do igre. Malodušje v ekipi traja že dlje časa. Igralci so bili vajeni točnih izplačil, sedaj ko uprava s hranarinami in premijami malo zaostaja, pa v glavnem že nimajo več prave volje do igre, kot da se je za njih prvenstvo že končalo. Zagorjani kljub vsemu v Kranju niso bili brez priložnosti. Holešek je dvakrat iz ugodnih položajev streljal natančno v vratarja, enkrat je zadel tudi vratnico, prav tako pa tudi kapetan Petrušič. S.F. Le ena priložnost Rudar - Steklar 0:1 (0:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 300, sodnik Globočnik (Kranj), strelec: 0:1 Krklec (77). Rudar: Dizdarevič, Izgoršek. Haralovič, Kic, Zaimovič, Florjane, Brundič (Herman), Sotenšek, Turšič, Rižner, Smajlovič (Čuk). Steklar: Lešnik, Godin, Turnšek,Marguč, A. Vršič, Kidrič, Volk (Černoša), Šmid. Zdovc (Krklec), Peček, Neskič. Igralci iz Rogaške Slatine so povsem zasluženo zmagali v Trbovljah. Igrali so zelo disciplinirano, ves čas nadzirali položaj, v končnici tekme, ko je domačim že zmanjkovalo moči, pa so dosegli tudi zmagoviti zadetek. Trboveljčani tokrat v moštvu niso imeli posebej razpoloženih mož. Še enkrat več se je kot pravilna pokazala trditev, da ob slabši predstavi Sotenška pravzaprav odpove celo moštvo. Si vkovi varovanci so imeli vsega eno priložnost. Že v 9. minutijoje po predložku Sotenška zapravil sicer zanesljivi Zaimovič, kije z glavo s sedmih metrov streljal mimo vrat. Gostje so bili nevarnejši, kar trikrat pa so zadeli okvir gola. Nazadnje v 77. minuti, ko se je žoga od prečke odbila do Krkleca, kije iz bližine žogo potisnil v mrežo in dosegel odločilni zadetek. S.F. Zagorjani v polfinalu Zagorje - Litija 3:1 (2:0) Zagorje, .g. igrišče Zagorja, gledalcev 200, sodnik Retrovie (Vrhnika), strelci: 1:0 Brečko (29), 2:0 Holešek (41 ), 3:0 Petrušič(66), 3:1 Barbek (77). V nedeljo derbi Kdo bo boljši? Rudar... Zagorje - V nedeljo bo v okviru 28. kola druge slovenske nogometne lige znova na sporedu zasavski derbi med Zagorjani in Trboveljčani. Čeprav moštvi v zadnjem času nista v ravno vrhunski formi in sta večkrat razočarali kot razveselili pristaše, pa si srečanje vsekakor velja ogledati. Obe ekipi sta si zagotovili obstanek v drugi ligi, tako da bo srečanje zgolj prestižnega značaja. Prav prestiž v Zasavju nasploh veliko pomeni. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bodo povsem razbremenjeni nogometaši pokazali ... ali Zagorje? veliko nogometnega znanja. Predvsem pa ljubitelji najbolj razširjene športne panoge na našem planetu upamo, da se bo srečanje izteklo v športnem ozračju tako na zelenem travniku, kot na tribunah. Enako je bilo tudi novembra v Trbovljah, ko smo kljub težkim pogojem za igro videli lepo nogometno predstavo. Končni izid je bil 2:2. Za domače je oba gola dosegel Jani Sotenšek, za goste pa Igor Holešek in Bojan Žibret. Zadnje srečanje v Zagorju (še v prvi ligi) v sezoni 1991/92 seje tudi končalo brez zmagovalca - 0:0. In kako bo tokrat? Srečanje Zagode - Rudar se bo v nedeljo pričelo ob 16. uri in 30 minut. Glavno besedo na tej tekmi bo imel nadarjeni ljubljanski sodnik David Mc Dowcll, pomagala mu bosta someščana Srečko Kandare in Andrej Kokoij. Sašo Fabjan Zagorje: Ahlin, Kurež (Grešak), Buovski, Hadžič (F.Kranjc), Brečko, Žibret, Kern, Razboršek (Judež), Holešek, Fetrušič, J.Kranjc. Litija: Trampuž, Celestina, Vehovec, Props, Fele, Begič, Zajc, Prašnikar (Grobeljšek), Gnjatič, Barbek, Mele. Gostje iz Litije so se v četrtfinalni pokalni tekmi na področju ljubljanske nogometne zveze dobro upirali Zagorjanom. Kljub temu pa se je vendarle dobro videlo, katero moštvo nastopa v višji stopnji tekmovanja. Lilijani so namreč solidno igrali le do nasprotnikovega kazenskega prostora, brez prave končnice, na drugi strani pa so si domači pripravili še več lepih priložnosti. Vratar Litije Trampuž se je večkrat izakazal z izvrstnimi obrambami, Kern je z 10. metrov zgrešil prazna vrata, Grešak pa je zadel vratnico. Mrežo borbenih gostov je prvi po podaji Žibreta s kota zatresel Brečko, nato je Holešek mojstrsko izvedel prosti strel, na 3:0 je v nadaljevanju po podaji Kerna povišal Petrušic, končni izid pa je postavil Barbek (tudi temu golu je botroval Kern). Zagorjani so tako v treh pokalnih tekmah dosegli 14, prejeli pa samo en zadetek in so se zasluženo uvrstili v polfinale pokala na področju ljubljanske zveze. Za uvrstitev na državno raven tega tekmovanja morajo premagati še enega tekmeca iz regije. S.F. Neodločeno Papirničar - Pobrežje 0:0 Radeče, igrišče 1‘apirničarja, gledalcev 100, sodnik Strelec (Ormož). Papirničar: Kelenc. B. Guček,Trebše.Čeč. Knaus (Tutič), Cetin, D. Guček, Derviševič (Plazar), Kirbiš, Drobne. Pobrežje: Tošovič, Trajkovski, Jelenko, Smodič, Gligorič.Beranič, Petrovič, Smodiš,Mohorič (Zupanc), Žnuderl, Hojnik. Nogometaši Papir-ničarja so žal zapravili priložnost za zmago, kljub temu. da so imeli nekaj lepih priložnosti. Igra je bila tokrat za spremembo brez večjih prekrškov in tudi sodniki so svoje delo dobro opravili. Domačim seje poznalo, da so utrujeni po tekmi z Dravinjo, kjer so se z zmago 6:5 uvrstili v nadaljne tekmovanje slovenskegapokala. Kljub neodločenemu rezultatu Papirničar računa da se bo ob koncu uvrstil v vrh prvenstvene lestvice, kot pravi predsednik kluba Albert Ernesti, nameravajo v naslednjem letu osvojiti prvo mesto, tako da bi se lahko uvrstili v višji rang tekmovanja. Za to odstajajo realne možnosti, ob tem, da bo nujna prenovitev stadiona, ki jo načrtujejo za letošnjo jesen. F.K. Še enkrat neodločeno Svoboda - Litija Kisovec, igrišče Svobode, gledalcev 300, strelca: 1:0 Račič, 1:1 Poglajen. Litija: Trampuž, Celestina, Vehovec, S. Rozina, Fele. M. Rozina, Zajc. Gnjatič, Martič, Poglajen. Jarrn, Props. Sodnik je občutno "navijal" za domače. Dosodil je dve enajstmetrovki. Najprej so Kisovčani zadeli vratnico, naslednjo enajstmetrovko pa je Račič spremenil v zadetek. Lilijani so edino priložnost na tekmi izkoristili prav v 90. minuti srečanja, ko je domači vratar odbil nenevaren strel Gnjatiča s precejšnje razdalje, tako da Poglajnu ni bilo težko z nekaj metrov | NOGOMET! Zagorje: 29.5. ob 16.30 Zagorje - Rudar (2.liga) - igrišče Partizana | košarka ] Trbovlje: 29.5. ob 9.30 Polfinale pionirskega festivala za ml. dečke in ml. deklice - dvorana OŠ Hrastnik: 30. in 31. 5ter2.6.ob 17.00Trirn liga Hrastnik - športna dvorana na Logu Mlinše: 28. 5. ob 19.00 Velika vrtna veselica za ansamblom ČUKI v počastitev 20 - letnice delovanja ŠD Mlinše poriniti žoge v gol. Igrišče je slabo, od nogometa ni bilo videti veliko. Domači gledalci so bili razočarani nad borbenostjo domače ekipe in sodnikom, s katerim so hoteli obračunati po koncu tekme. S tem remijem so Kisovčani verjetno zapravili vse možnosti za obstanek, Lilijani pa lahko mirno igrajo do konca prvenstva. S.K. ŠPORT EK ROKOMET Trbovlje - Kar tri selekcije trboveljskih rokometašev so prejšnjo sredo odšle na prijateljske tekme z vrstniki v Celovec. Pionirj i letnika 81 in mlajši ter člani so domače ekipe suvereno premagali, medtem ko so imeli kadeti malo več dela, kljub temu pa so Avstrijce premagali. Člani so kljub temu, da ne trenirajo več, v drugem polčasu pokazali zobe in domačinomdovolililedva zadetka, pionirji so prikazali zelo lepo in zrelo igro in domačim dali že na začetku vedeti, kdo je glavni.medtemkoso imeli kadeti kar precej dela z odličnim vratarjem gostiteljev. B.K. PLAVANJE Trbovlje - V edinem zasavskem plavanem klubu se že vneto pri- NOGOMET Mladinci: Papirničar - Steklar 14:0, Litija -Zagorje 1:4, Svoboda -Bela Krajina 0:2, Medvode - Rudar 0:1. Kadeti: Gaj Kočevje - Rudar 3:2. St. pion.: Komenda - Litija.3:1, Zagorje -NapredekDomžale2:3. Ml. pion.: Vransko-Papirničar 6:0. Črnuče - Rudar 0:1. Šmartno -Litja 1:3. Svoboda -Vrhnika 2:4, Mengeš -Zagorje 0:5. ROKOMET Kadeti: Spot Rudar -Brežice 43:8 (21:2). Prijateljske tekme: SUUN Renault Worm - Omnikom Rudar 14:25 (9:11), SUUN -Spot Rudar 18:20 (7:11), Goldstar - Zagorje 31:6(15:3). SRL jug - st. deklice: Zagorje - Brežice 18:12 (7:4). Zagorjanke so osvojile prvo mesto v tej konkurenci in bodo nadaljevale s tekmovanjem na državni ravni. Trim liga Hrastnik: GostilnaTeksas - Steklarna 10:13, Rudnik-TKI 13:13. Steklarna - TKI 16:18, Gostilna Teksas - Rudnik 13:9. Rudnik - Steklar 15:11. TKI - Gostilna Teksas 7:18. Lestvica: 1. Gostilna Teksas 4, 2. Rudnik 3, 3. TKI 3, 4. Steklarna 2 točki. PLAVANJE Trim liga Hrastnik - posamezno 50 m: moški: 1. Robert Halzer (BDH). 2. Aleš Štefane, 3. Mirko Aubelj; ženske: 1. Anita Greben, 2. Lili Sotošek, 3. Senta Glavač, 4. Irina Pintar (vse Picerija Vaka); -ekipno4x25-moški: 1. B D Hrastnik, 2. Steklarna, 3. Gostilna Teksas; -ženske: 1. Picerija Vaka. TENIS II. A STL: Kočevje -Medijske toplice Izlake 4:5, Soča Ljubljana -Medijske toplice Izlake 9:0. III. B STL: Rudar Trbovlje - Radovljica4:l, Mladost Rečica-AS Litija 4:1, Partizan Medvode -Hrastnik 4:1, Radovljica -Hrastnik, AS Litija -Partizan Medvode 0:5, Rudar Trbovlje - Mladost Rečica 4:1. KEGLJANJE Trim liga Hrastnik: 1. Frangeš 496 (Sijaj), 2. Žibert 486 (TKI), 3. Železnik 477 (Gostilna Teksas), 4. Tesla 474 (TKI), 5. Čakič 474 pravljajo na letno sezono. V tem tednu so že opravili prve treninge v letnem bazenu olimpijskih dimenzij, v kakršnih potekajo vsa večja tekmovanja. Tako imajo Trboveljčani, na čelu z kandidatko za MEP Alenko Ličar zagotovljene osnovne pogoje za trening v velikem bazenu. Plavalci imajo vsako leto problem, kako čim prej usposobiti letni bazen, saj so stroški ogrevanja vode pred kopalno sezono ogromni. Ker pa vemo, da nekateri klubi po Sloveniji v letnih bazenih trenirajo že od začetka maja, tritedenske zamude ne bo lahko nadomestiti. B.K. (Društvo upokojencev). MALI NOGOMET Liga Zagorje: I.liga (18.kolo): Kotredcž -Intera 2:4, Bistro Cerar -Trgovina Čop 2:2, Škoti Tingi Tangi - ŠD Mlinše 6:5. Izlake 1 - Merli 3:0. Šentlambert - Malo po tnalo 2:5. ŠD Čolniše -Inž. Šarbek 1:3. Trenutni vrstnired: Inž.Šarbek35. Malo po malo Dimnikarstvo Lepoša 27, Izlake I 24. Bistro Cerar 23. Škoti Tingi Tangi 20, ŠD MLinše 17 točk. Naj strelec: 25 Pišek (Izlake). H.liga (IS.kolo): Vesn -ŠD Prapreče 3:2, Zlatorogi - Varnost 1:2, Jastrebi -Buldožer 1:1,Tapi - Izlake II 11:2, Jazbeci - Antimon 1:3, Mlinše II - Topličani vet. 5:1. Trnutni vrstni red: Buldožer27, Tapi 26, Antimon Biljard Bar 24. Jastrebi 22, Te-Ve Varnost 21. ŠD Prapreče 17 točk. Naj strelec: 25 Kočnar MALI NOGOMET Behar prvi na Izlakah Izlake - TVD Partizan Izlake je pripravil tradicionalni pomladanski turnir v malem nogometu. Največ uspeha je imel KMN Behar iz Zagorja, ki je v finaluz2:l premagal ekipo Škoti Tingi- Tangi iz Kisovca. Tretje mesto je osvojila trboveljska ekipa Bistro Cerar, četrti pa so bili domačini. Najboljši igralec turnirja je bil Boštjan Gošte (Izlake), najboljši vratar Adnan Dizdarevic (Behar), najboljši strelec pa Edi Navratil (Škoti Tingl-tangl). S.F. Šarbki naprej Inženiring Šarbek -Črni Baron NM 6:0 (2:0) Litiju, športna dvorana, gledalcev 80, sodnik Klopčič, strelci: Fele in (Prapreče). III. liga (20. in21. kolo): Behar - ŠD Prapreče II 16:0, Eti Elektroelement -Podkurn II 6:0, AFŽ - Tirna 2:5, Bistro Tina - Hors 1:1, Nlp Eurotrade - Polje S varog 0:3 bb. Garrii hotel - Izlake vet. 7:5. Siporcx -Gostišče Maček 1:6, Polje S varog - ETI EE 7:1. ŠD Prapreče II - AFŽ 0:3 bb. Siporex - Gami Hotel 0:3 bb, Hors - Behar 1:7, Gost. Maček - Bistro Tina 0:0, Podkurn II - Tirna 1:5. Trenutni vrstni red: Behar 42, Polje Svarog 33, Tirna 29, Hors 29, Gami Hotel 25, Bistro Tina 23. Gostišče Maček 21 točk. Naj strelec: 53 Fazlič (Behar). Liga Hrastnik. PP Hrastnik - Steklarna 1:3, GostilnaTexas - Steklarski Frisi 5:0. Liljani - Čvek 2:7. ŠD Čeče-A je to 4:8, TKI - Juventus 1:11. Trenutni vrstni red: Ajc to, Juventus, Gostilna Jarnnikpo2, Kosin Tesič. Inž. Šarbek: Zakrajšek, Majcen, Fele, Čarman, Kos, Barbek. Tesič, Jamnik, Razboršek. Kljub visoki zmagi so morali domači vložiti kar precej truda, da so nadomestili minus iz prvega srečanja, kjer so izgubili z 2:5. Po treh minutah so domači že vodili z 2:0, vendar so gostje v nadaljevanju prevzeli pobudo in si ustvarili vrsto priložnosti. Vendar je junak tekme -dojnači vratar Majcen, ki je zamenjal poškodovanega Zakrajška, branil fenomenalno. V drugem polčasu je domačim po golu Kosa le uspelo dokončno razbiti gostujočo obrambo in na koncu visoko zmagati. S to zmago se je Inž. Šarbek uvrstil v zaključno tekmovnještirih najboljših ekip v Pokalu občinskih prvakov za letošnje leto. I.G. Texas in Čvek po 8, Steklarna 4. ŠD Čeče in Liljani po 2, PP Hrastnik, Steklarski frisi in TKI 0 točk. Liga Lj. regije: Inženiring Šarbek -Orodjarstvo MR 2:0 ŠAH Velika nagrada Optimizma - Ptuj: 1. Grosar (NG), 12. Zalokar, 34. Kotnik (oba Trbovlje), 45. Kuzmič (Sevnica). 50. Bajda, 57. Novak, 73. Dušak (vsi Trbovlje). Srednja šahovska šola (6.kolo): Goršek -R.Anžur 1:0, Dušak -Glavač 0:1, Vene -Logar 0:1. Nikolič -Borčilo 0:1, Zdole -Vozelj 0:1. Bcravs -Trebežnik remi, Bunta - D.Anžur preloženo. Trenutni vrstni red: Goršek in Glavač 5. Dušak 4,5, Logar in Borčilo 4 točke. Naj nogometaš Zasavc in Portess Trbovlje izbirata naj nogometaša Zasavja. Tokratsta bila najboljša Jože Krajnc in Dženan Zaimovič. Ocene - 27. kolo: Zagorje: 5 J. Krajnc, 3 Žibret, 1 Kurež; Rudar: 5 Zaimovič, 3 Izgoršek, 1 Dizdarevič. Skupno: 62Žibret,54Sotenšek,41 Zaimovič, 34 Rižner in Pctrušič, 24 Borštnar, 21 Holešek, 19 Kic in J. Krajnc, 18 Florjane, 14 Kern, 13 Grčar, 12 Herman, 11 Brečko, Povšnar in Dizdarevič, 10 Kurež, 8 Štok, 7 F. Kranjc, Turšič in Hace, 6 Razboršek, Žlak in Jesih, 5 Tomše in Haralovič, 4 A. Ranzinger, 3 Breznikarinlzgoršek itn. Strelci: 15 Holešek (Z), 12 Barbek (L), 11 Sotenšek (RT), 9 Agatič (SK), 8 Petrušič (Z), Drobne (PR) in Mele (L), 7 Kačičnik (PR), 6 Poglajen (L), Žibret (Z), 5 Kirbiš (PR); 4Buovski (Z), 3 Breznikar. Jesih in Žlak (vsi RT), Kovač, Račič (SK). Ribič (PR); itn. PORTESS d.o.o. Trbovlje NAMIZNI TENIS Veterani v Berlinu Slovensko športno društvo v Berlinu je v začetku maja praznovalo 12-letnico. V okviru društva imajo več športnih klubov, med njimi tudi namiznoteniški klub, kateremu predseduje Adi Trinker, doma iz Hrastnika. Ob praznovanju tega jubileja so na namiznoteniški turnir povabili tudi ekipo veteranov NTK Trbovlje. Sodelovali sta dve slovenski ekipi naših dela vce v na začasnem delu v Berlinu, ekipa hrvaških delavcev iz Berlina in igralci iz Trbovelj. Prvo in drugo mesto so zasedli Slovenci iz Berlina, tretje mesto so zasedli veterani iz Trbovelj, zadnje mesto pa Hrvatje. Gostitelji, namiznoteniški klub Slovencev iz Berlina, so nas sprejeli z velikim navdušenjem, ker v oddaljeni Berlin le redko zaide kakšen klub iz domovine. V jeseni bomo v Trbovlj ah gostili ekipo igralcev -Slovencev iz Berlina. B.F. TRBOVLJE trg svobod« I to, 61420 Trbovlje HiTJ ,eL; +386 601 26 333, 26 056 r^r.'.Tll I * 21 338, fax: «386 601 26 228 V zadnjem času je na naših cestah opaziti porast prometnih nezgod. Na žalost se nekatere končajo kar najbolj tragično, s smrtjo ali invalidnostjo, največ pa je lažjih prometnih nezgod, saj je pri nas kultura vožnje povsem na psu. Ljudje si pač skladno s standardom kupujemo dražje, boljše, hitrejše in seveda s tem bolj nevarne avtomobile, s katerimi brezglavo drvimo po naših, lahko bi rekli kar obubožanih cestah in veselo kršimo skoraj vsa prometna pravila. Češ, zakaj bi vozil petdeset kilometrov na uro, če pa jih moj konjiček zmore še štirikrat toliko. Seveda pri vsem tem ne pomislimo na druge udeležence v prometu in na cesto. Saj nemalokaterivoznikpri vožnji po ovinkasti cesti vozi tako rekoč naravnost ter brezvestno seka ovinke in s tem ogroža druge udeležence, ki mu vozijo nasproti. Da ne omenjamo hitrosti. Ceste pa tako vemo, kakšne so. Največkrat slabo in nekvalitetno vzdrževane, saj mislim po zasavskih mestih verjetno ni niti enega samega kilometra ceste, ki ne bi bil prekopan, poln lukenj ali slabo zakrpan. Zagorja raje ne omenjam, saj vsi, ki se vozimo po mestu, vsak dan občutimo posledice plinifikacije. Posledica neprevidnosti. Kar nekaj časa je preteklo tudi, odkar so nazadnje prebarvali označbe na vozišču. Tako skorajda ni več sledu o kakšni polni črti, prehodu za pešce ali katerikoli drugi označbi. Vozniki namreč veselo zavijaj o čez nevidno polno črto, čeprav je tam postavljen tudi ustrezen znak, ki to prepoveduje in se zgovarjajo, daje ni. Pa še prav imajo, a le glede vidljivosti. Krasen primer je na križišču pri Elektrotehni ali banki v Trbovljah, kjer sta včasih tam ležali celo dve polni črti. Vendar so v Trbovljah do sedaj še vsako leto pred občinskim praznikom ceste prepleskali, zato smo lahko letos zaskrbljeni, saj jedo tegadnevasamo še nekaj dni. Pohvaliti pa velja pristojne za postavitev znaka "radarska kontrola" in omejitve hitrosti 40 pri bazenu, čeprav se bojim, da s tem ne bodo dosegli nič. Vozniki so namreč stopili s pedala za plin le prvič, ko so zagledali znak. Verjetno le zato, ker se jim je zdel zanimiv in ker takšnega Tako naj bi bile označene ceste. označbe na cesti. Saj večina voznikov obravnava znake kot nujno zlo ali zaradi lepšega. Nekaj besed moramo prav gotovo nameniti še kolesarjem, saj jih je lepo in toplo vreme zvabilo na plan že kar precej. Omeniti velja najmlajše kolesarje, ki pri svoji igri nemalokrat zavijejo na cesto in povzročajo nesreče. Predvsem starši naj pazijo na svoje nepredvidljive navihančke, da se bodo s kolesi vozili po primernem Najpogostejši prizor - zelo nevaren. in varnem terenu. Seveda naj zato ne izberejo parka ah urejenih zelenic, kot se to dogaja na sUirem pokopališču v Trbovljah, kjer bodo uničili vse zelenje, še preden bo do konca ozelenelo. V Zasavju bomo torej za večjo prometno varnost in boljše ceste morali poskrbeti sami. Tako občina kot vsak posamezni k. Saj dobre ceste še ne prinesejo varnosti, ampak jo celo poslabšajo. Ljudje bomo morali razmislili sami pri sebi in skrbeti za varnost vseh skupaj in za vsakogar posebej. G.N. Ilustracije iz knjige Varna vožnja. redko vidijo. Zdai so postali že imuni tako kot za vse znake in a/ Prometne nezgode Litija - 14. maja okoli 17. ure je voznica temnega golfa na parkirnem prostoru (CKS 17 v Litiji) poškodovala parkiran avto R5, last K.S. in pobegnila. Očividci so jo prijavili sodniku za prekrške. Trbovlje - 17. maja ob 12.05. uri - Na Cesti Ojstro - Hrastnik je voznik motornega kolesa N.T. v blagem desnem ovinku zapeljal levo in trčil v nasproti vozeče vozilo, kjer je vozila B.M. Padel je po vozišču. Hudo poškodovanega so odpeljali v bolnišnico. Litija -18. maja ob 2.50 uri je občan M. J. iz Polšnika našel pod Tepami poškodovan prazen avto. Policijaje ugotovila, daje Liljan C.Z. pijan vozil iz Polšnika, v desnem ovinku, ko je vozil po klancu navzdol, pa gaje zaneslo, da seje zvrnil na streho. Voznik ni bil poškodovan, škode je za 200.00 SIT. (sopotnice C.Z. so kilometer pred nesrečnim krajem zaradi divje vožnje voznika zapustile). Litija - 19. maja ob 3.40 uri je B.B. iz Zagreba v avtomobilu s švicarsko registracijo med vožnjo zaspal in zapeljal na levo stran cestišča ■ avno v trenutku, ko je nasproti pripeljala Hrva-tinja B. V. z marcedesom 500 nemške registracije. poškodovano so odpeljali v trboveljsko bolnišnico, B.B. pa k sodniku za prekrške. Materialne škode je bilo precej. Litija - 19. maja ob 7.45 uri je voznik tovornega vozila M.N. na Pustem Javorju trčil v vozilo, ki gaje nasproti pravilno pripeljal S.R. Škode je bilo za 300.000 SIT. Litija - 19. maja ob 9.55 uri je E.S. iz Litije zaradi prevelike hitrosti pripeljal na nasprotni pas cestišča na Klancu pod Kimovcem, kjer je vozil K.J. iz Podsrede in trčil vanj. Škode je bilo za 300.000 SIT. Šmartno - 19. maja ob 15.30. uri je K.S. iz Ljubljane, ki je vozil v smeri proti Gabrovki, Zaradi prevelike hitrosti in mokrega cestišča na desnem ovinku trčil v avto voznika K.J. iz Ljubljane. Škode je bilo za 200.000 SIT. Hrastnik - 20. maja ob 21.20. uri jeneznani °bčan obvestil PP Hrastnik, da se je neznani voznik osebnega avtomobila zaletel v betonsko °81'ajo pred banko na Trgu Franca Kozarja. Bilje vmjcn in zato mu bodo za nekaj časa vzeli vozniško dovoljenje. Irbovljc - 21. maja ob 22.45. uri - Je v naselju Čeče voznik kolesa z motorjem T.K. Zadel pešca - otroka zaradi vožnje preblizu desnega roba in s kraja odpeljal ne da bi nudil Pomoč poškodovancu. T.K. so izsledili policisti. Hrastnik -21. maja ob 21.35 uri seje na cesti 1. maja v bližini Steklarne pripetila lažja prometna nezgoda, v kateri je bil udeležen voznik avtobusa G.A. in voznica osebnega avtomobila P.M. Voznik a vtobu saje vozil preblizu sredine cestišča. Litija - 21. maja je pred trgovino v Spodnjem Hotiču prišlo do prometne nesreče zaradi izsiljevanja prednosti voznice V.I. iz Ljubljane, ki je pripeljala s stranske na glavno cesto in zaprla pot S.F. iz Ljubljane. Sopotnica D.U. v vozilu povzročiteljice si je poškodovala glavo, materialna škoda pa ni bila velika. avto. Ta ga je na vožnji iz Ljubljane začel prehitevati, nekaj časa je vozil vzporedno z njim in ga hotel stisniti ob ograjo, nato pa je zapeljal pred njega in se ustavil. Izstopil je voznik, kije R.D. dvakrat udaril po zobeh in ustih. Zakaj to počne, ni povedal. R.D. si je neznanca dobro ogledal in policajem opisal neznanega pretepača, zapomnil pa si je tudi registrsko številko, s pomočjo katere bodo našli lastnika in šoferja. Kradejo kot srake Trbovlje - Neznanec je 20. maja vlomil v ribiški dom na Ribniku. Razbil je okensko steklo in odnesel 80 zavojčkov cigaret BOSS, MILD. 20 snikers in 20 bounty čokolad. Trbovlje - V Gabrskem je 20. maja neznanec oškodoval M.A. Odnesel je usmernik in baterijo za električnega pastirja. Streljal na sosedovega psa Litija - V.A. iz Brega pri Litiji je 18. maja obvestila PP, da je sosed H.D. ustrelil njenega psa. Policisti so ugotovili, daje H.D. streljal na potepuškega psa ob cesti, nato pa ustrelil še psa lastnice V.A., kije bil privezan za domačo ograjo. H.D. bo prijavljen sodniku za prekrške. S pestjo na davkariji Litija - Na davčni upravi v Litiji je S.M. 18. maja ob 14. uri imel postopek zaradi dohodnine z M.A. iz Litije. Skupnega jezika nista našla, potem pa je M.A. udaril S.M. v obraz. M.A. bo moral iti k sodniku za prekrške. Pretep v šoli Litija - 20. maja seje na PP oglasila M.A. iz Litije. Povedalaje, daje njenegasinaM.I. prejšnji dan pri pouku vpričo učiteljice pretepel P.G. ter mu grozil, da ga bo pretepla še njegova klapa. Matije z otrokom odšla k zdravniku. V šoli pa so skupaj s socialno delavko ugotovili, daje med otrokoma res prišlo do prepira, P.G. je M.I. udaril v obraz, drugih poškodb pa ni bilo. Mladoletnika B.G. so prijavili sodniku za prekrške. Nočni obiski Hrastnik - V ZD Hrastnik seje 16. maja ob 23.45. uri oglasil M.S. iz Hrastnika in razbijal po vhodnih vratih ZD. Dežurni zdravnik je zaprosil policiste, da razgrajača odpeljejo. In so ga. Hrastnik - Po telefonu je 18. maja ob 22.30. uri zaprosila za pomoč policiste K.S. iz Hrastnika, ker stajo v hlevu napadla in pretepla soseda L.F. in E.A. Vzrok: alkohol. Piromanska Hrastnik - Nad Ulico prvoborcev je 22. maja zagorela vrtna uta, last K.S. Ker se je to zgodilo že drugič, so si policisti kraj podrobneje ogledali in zbirajo obvestila, ker sumijo, da gre za nameren požig. Litija - 22. maja ob 0.40 uri je R.D. obvestil PP Litija, daje, ko je v Dolu pri Ljubljani zavijal Umikala seje desno, vendar se nesreči ni mogla s stranske na glavno cesto, v daljavi zagledal izogniti. Zapeljala je s ceste in se prevrnila. Lažje M m nmm Končno so znani pari, ki sc bodo 25. junija poročili na kmečki ohccti v Kandršah. Med zasavskima paroma sta na prireditvi vLitijizmagala Suzana Tavčar in Denis Pavlič. Poročili pa se bodo še: Vesna Korče in Jure Košir iz Ljubljane, Helena Agreš in Peter Blumen iz Tržiča, Mojca Kogoj in Jernej Potočnik s Koroške in Celjana Helena Arzenšek in Peter Jcvšnik - vsi kandidati iz Slovenskih novic. Prireditev v litijski športni dvorani je vodil Boris Kopitar, za glasbo pa je poskrbel ansambel Slovenija. Nastopili so še kvartet bratov Smrtnik iz Koroške, mladi plesalci plesnega centra Fredi iz Ljubljane ter člana PD Mlinše z dvogovorom. Prireditve so sc udeležili domačini, pa tudi sorodniki, prijatelji in znanci parov, ki so ves čas navijali zanje. Pari na prireditvi v Litiji. Pred tekmovanjem so se pari zbirali pred športno dvorano, kjer sojih obktožali sorodniki. Suzana in Gordana sta povedali, da imata tremo. Para sta tudi ugibala, kakšne igre ju čakajo. "Normalno je, da si vsakdo želi zmagati, vendar pa bo zmagal le eden," je dejala Gordana Kmet. Pari so tekmovali v šestihigrah. Pomerilo seje osem parov poizboru Slovenskih novic in dva zasavska para po izbom časopisaZasavc. V prvi igri so morala dekleta v štiri centimetre debelo desko zabiti v dveh minutah čim več žebljev. Pri končnem rezultatu so upoštevali le do konca zabite žeblje. Navijači so oživeli, dekleta je vzpodbujal tudi Boris Kopitar. Vesna Korče je zabila v desko kar 36 žebljev. V dingi igri so se fantje zbrali okrog ozkega korita, v katerem je bilo 150 fižolov in kilogram koruze. Fantje so morali nabrati čim več tižolov, tako da so se drenjali in prerivali okrog korita. Nekaj fižola in koruze je padlo tudi po tleh. Koliko se pari poznajo med seboj, so dokazovab v tretji igri. Najptej je voditelj dekletom postavil šest vprašanj. Nato pa so fantje dobili ista vprašanja. Njihovi odgovori so se morali ujemati z odgovori njihove partnerke. Fante je spravilo v zadrego predvsem vprašanje, kakšen je dekliški priimek njihove tašče. Vebko jih ni vedelo odgovora, zato je bilo v dvorani mnogo smeha. Izjava dneva je bila prav gotovo izjava Marjana Urbasa, ki je napel vse žile: Pišuka, pa na grobu piše. Bodoča tašča, ki je sedela v dvorani bi ga v tistem trenutku najbrž najraje "pregarbala”. Še posebej, ko je v naslednjem vprašanju, katero rožo bi najdražji prinesel na zmenek, odgovoril kotiztopa: "Taščiti jezik." Zelo izviren pa je bil tudi odgovorDušana Klemenčiča na vprašanje, kaj si njegova draga najbolj žeb. Prostodušno je dejal: "Da bi manj pil. Veselje ob zmagi - Suzana in Denis. Pari so se pomerili tudi v petju. Suzana je s seboj prinesla pesmarico, ki jo je pred tekmovanjem dala v Denisov žep suknjiča "zavsak slučaj . Kasneje se jima je to obrestovalo, pesmarico pa sta posodila še nekaterim parom. Gordanain Silvo sta zapela Belo snežinko. Suzana in Denis pa Rompompom, še ne gremo domov. V zadnji igri so morali pari zaplesati še dunajski valček. Nekateri so pred nastopom vadib kar v sobi za odrom. Na koncu pa je žirija, kije vseskozi ocenjevala pare, dala še oceno za poseben vtis. Ocene šobile od ena do deset in vsako oceno je vsak član žirije lahko uporabil le enkrat. Vsi pari so prejeb spominsko darilo, neveste pa so dobile še šopek. Ne smemo pozabiti omeniti še petčl anske komisije, ki so jo sestavljab: Jani Kralj, piedstavnik TurističnegadruštvaMbnše, Meta Verber, predstavnicaTuristične zveze Slovenije, Borut Perko, urednik akcij pri Slovenskih novicah, Marko Planinc, urednik Zasavca in Emil Štern, komercialni direktor Svee, enega izmed generalnih sponzotjev prireditve. Poprireditvi staSuzanainDenisdejala: "Nisvapričakovalazmage.Nisvaimela občutka, koliko pomenijo štiri točke prednosti Gordane in Silva, mishla sva, da več. Prireditev je bila zabavna. Družabne igre nama ležijo. Misbva, da bo pravo veselje prišlo še za nama." Tremo sta pregnala kar z vinom, s katerim so parom postregb v sobi za odrom. Imelapa sta tudi mnogo navijačev, ki so bili izmed vseh najbučnejši. Razmišljata, da bi na ohcet peljala tudi hčerko Lauro. Hrastničani so svojo zmago proslavljali pozno v noč kar na prireditvi v hrastniški dvorani, kjer so zmagovalnemu patu posebej zaigrab člani ansambla Veter. Katarina Gavranovič Foto: Marjan Šušteršič Na sobotni prireditvi v Hrastniku ob izboru hrastniške deklice je bilo res pestro. Pestro ni bilo samo zaradi hrastniške lepote, zbrane na kupu, ampak tudi zaradi gostov. Danica Simšič, Mateja Svet, Miša Molk in Nina Gazibara so pod predsedstvom našega fotografskega mojstra Branka Klančarja sestavljale komisijo, ki je strogo ocenjevala in tudi ocenila, katera bo hrastniška deklica. Zgodovinski nastop združenih hrastniških pleharjev. Športna dvoranaje bila zopet precej nabita z ljudmi, željnimi zabave. Po uvodu, ki ga je pripravila združena steklarska in rudarska godba (zgodov inski dogodek ? ! ) se je pravzaprav že začel tisti najpornembnej ši del. Deset mladenk: Dragi Podlesnik, Helena Sakelšek, Maja Laznik, Pamela Petoš, Tadeja Perpar,-Martina Vrtačnik, Marjeta Maurer, Vesna Bratuša, Simona Slapšak in Mojca Preželj seje predstavilo občinstvu in žiriji. Mogoče se mi je samo zdelo, ampak temperatura se je na hitro dvignila za vsaj deset stopinj. Voditelj večera Bogdan Karovič je čas po uvodni predstavitvi deklet izkoristil za kratek klepet s članicami žirije, ki so vse po vrsti znane vesoljni Sloveniji. Poseben čar prireditvi je dajala tudi možnost, da omizja glasujejo za naj deklico in tako pripomorejo h končni odločitvi. Kmalu je prišel čas, koje žirija zaupala svojo odločitev tudi občinstvu. Za drugo spremljevlko hrastniške deklice je bila izbrana sedemnajstletna Simona Slapšak, prva spremljevalkaje postala osemnajstletna Marjeta Maurer, zmagala pa je še ne sedemnajstletna rjavolasa "levinja" I adeja Perpar, ki je bila verjetno favoritinja mnogih prisotnih. Tadeja Šopek hrastniške lepote. Najlepše tri hrastniške deklice: Marjeta Maurer (prva spremlejvalka), Tadeja Perpar (zmagovalka) in Simona Slapšak (druga spremljevalka). obiskuje drugi letnik Gimnazije in se rada ukvarja s športom - še posebej jo navdušujeta tenis in smučanje. Nagrada, ki jo je dobila, je bila vredna truda. Pet dni v Parizu ni kar tako. V zabavnem delu je ansambel Veter predstavil svoje uspešnice. In teh ni malo, saj veter piha že celih 20 let. Navdušil je tudi spremljevalec Mateje Svet SandiMurenšek-Muri, zakateregajeBogdanBarovičsicer vedel, da zna igrati kitaro. Pa ga ni mogel spraviti na oder. Ko gaje iz odra poklicala Mateja ("Muri, pridi na oder."), je bila zadeva v trenutku urejena. In Muri je navdušil tudi hrastniške občinstvo. Prav tako kot mladi plesalci plesne skupine Miška iz Trbovelj. Na vprašanje članicam žirije, ali poznajo kakšnega Zasavčana, je Danica Simšič odgovorila, da pozna Teo Funkl (?!), Nina Gazibara in Mateja Svet pa sta se izvlekli zelo diplomatsko. Obe sta zatrdili, da poznata precej Zasavcev, zato bi bilo naštevanje imen zamudno, lahko pa bi tudi kakšnega izpustili. Miša Molk je prehitro odšla, zato ni odgovorila na to retorično vprašanje. Verjetno pa, kot ostale tri, pozna vsaj Bogdana Baroviča. Jure Nagode Foto: Branko Klančar Uspešno izpeljana prireditev je med drugim zasluga tudi naslednjih sponzorjev: Emina Hrastnik, AMG Hrastnik,SpekterTrbovIje,Eho Laško, Emcns Hrastnik, Zasavc, Radio Trbovlje, Elstik Hrastnik. Veter in Muki. n druibopriietenPoloninbr«!J«ni. LojopaiePikinosiinodokozal, dojeonoleniegovanemotnairlev. ^ .wàrnMmuimmmmmm MÉttHHttMÉi Malo pred sedmo se je Erni, oborožen s steklenico bordojca in šopkom marjetic, naslikal pri Kaji. “Rekla sem, ne pred sedmo," je ta zasopla prišla odpret. Na sebi je imela le rumene bikinke. "Si plesala?" je Erni bleknil in jo goltal z očmi. "Veš, da sem," ga je le spustila naprej. Spregledala jetistih nekaj minutk in tudi to, da prednjo moli že ovele marjetice. “Nič še nisem skuhala," je utišala glasbo. "Rože so zate," je Erni premišljeval ali najprej ritka in potem sisikeali obratno. To bi bil izvrsten meni. Kaja je vzela šopek, ga dala v vazo in zraven besedičila: "Veš, Erni, nekateri se vsaj trudimo, da bi v življenju dosegli, kar si želimo. Jaz na primer vadim -(kako je to poudarila!) - da bom, ko se pojavi priložnost, pripravljena. Pa ti? Veš, sreča ni nič drugega, kot to, da si pripravljen, ko se pojavi priložnost." Odlimal je pogled z nabreklih bradavičk, ki sta silili skozi tkanino, in se razhudil: "Vadiš, ja, da boš s svojim pozibavanjem dvigovala kurce senilnim dedcem. Zafukana kurba, bi bila to rada?!" Zajel je zrak. "Moji cilji so višji." Lahko bi rekel, posvečeni, pa ni, ker ne bi razumela. Naj ga kar sama vpraša, kaki so ti njegovi višji cilji. In je čakal. Prelestna Kaja pa je stala ob mizi, stiskala vazo in s solznimi očmi strmela vanj. Madona, ga je spreletelo, kaj sem pa zdaj ušpičil. Saj se vendar cmeri! Ko bi vsaj zatulila nanj, ga poslala nekam z "visokimi" cilji vred. Ona pa nič. Solze so ji lile po ciganskih licih, ramena so ji drhtela in ubogi dojkici tudi. "Oprosti," je bleknil. Steklenico bordojca, ki jo je skrival za hrbtom, da bi jo z njim pozneje presenetil, je zdaj postavil na mizo. "Oprosti, no." "Saj ste vsi enaki..." je končno posmrkala. "Mislila sem, da nisi tak kot Lojo. Pa si. Samo tisto je vredno, kar počneš ti. Kaj pa jaz?" Kaj pa jaz? Vprašanje je Erniju boleče odmevalo v ušesih. Nekoč ga je že slišal, a še vedno ni znal odgovoriti nanj. Je zato izgubil Knorči? Je zato izgubil svojega otročička? Kdove. Zagotovo, pa je izgubil kosmato Kajo in njeno večerjo. Rok se je nervozno presedal za mizo. Sobotno popoldne je bilo in v Marelo so pričeli množično zahajati gostje. Ja, tudi Oman. Z ženo? Tole neurejeno bitje je bilo vse kaj drugega kot njegova žena. Nasmehnil se mu je v pozdrav in upal, da davčni ne bo prisedel. Pa je. "Pozdravljen, Rožmane!" Vrgel je svojih stodvajset kil na stol in rekel spremljevalki: "Vesna, najti predstavim svojega sodelavca." Potem se je obrnil k Roku: "Kar sam?" Rok je prikimal in skušal ostati miren: "Nekoga čakam." Makaronar je zamujal že pol ure, ampak trenutno bi bilo bolje, da se sploh ne bi pojavil. Če Oman izvoha, da se namerava spustiti v nepoštene uvozne posle s tistim Puzzijem, mu bo trda predla. "A, tako?" Oman se ni nameraval presesti. "Se vidva z Vesno poznata?" je vprašal, ko je opazil, da njegova spremljevalka čudno pogleduje k Roku. Rok je pomislil in potem negotovo vprašal: "Mar ni pred leti vaš mož tragično umrl v eksploziji, ki je prizadela trboveljski hotel?" "Pred petimi leti, tremi meseci in dvanajstimi dnevi," je Vesna rekla. Rok je opazil, da še vedno žaluje, sicer bi ne štel a d nevov svojega vdovstva. "Pikina sestrična sem," je dodala. "Seveda, Pika. Moja žena prijateljuje z njo." Je nekdo omenil Piko? Najbrž ne, prašiča mu še vedno blodi po možganih. Lojo je pristopil in se opravičil, ker je pozen. "Oman, moj sodelavec," je bilo zdaj na Roku, da se je šel predstavljalca. "Lojo Puzzi." Oman je zavil z očmi. Ni vedel, da ima njegov kolega stike s sumljivimi tički, kot je bil videti tale Italijanček. “Iz Pirana prihajam," je Lojo trdo rekel in Roka namigajoče vprašal, kaj vendar on in njegova baba počneta za mizo. Zmenila sta se, da se bosta pogovorila na štiri oči. Rok pa je le skomignil z rameni. Oman se ne bo spokal stran, toliko ga je že poznal. Še več, vprašal je - kot bi ga kaj brigalo: "In o čem se bosta vidva menila?" Najbolje bo, da se spokata, je pomislil Rok. Toda kako, Oman je bil sumnjičave sorte človek. Zunaj se je že mračilo, ko se je Zvezdana vrnila domov. Prvič se je zgodilo, da je prekoračila "policijsko uro" in zdaj si je živčno grizla ustnico, ko je čakala, da ji nekdo odpre. Toda, tudi ko je naslednjič pozvonila, se v hiši ni nič zganilo. Sprehodila se je čez vrt, da bi videla, če ni mama v ateljeju in zato ne sliši zvonca. Ni je bilo. Zaljubljeni imajo pa res srečo. Vrnila se je s prvega zmenka, pa tega sploh ne bo nihče izvedel. Odklenila je vrata, v veži prižgala luč in se napotila naravnost v kuhinjo. Vroči Petrovi poljubi so ji izsušili ustnice. Toda v jedilnici jo je trdo prikovalo k tlom. Zmedena in prestrašena se je zastrmela v črepinje in nadevanega piščanca, ki je hrbtno plaval v mlaki razlitega vina. Kaj se je vendar zgodilo?! Stekla je v spalnico in tam naletela še na drugo presenečenje. Mamine obleke so vsevprek ležale po tleh in na postelji. Sta se mama in Rok skregala? Je mama odšla? Je mogoče, da jo je pustila samo?! ... se nadaljuje Rogaška Slatina, Celje, || Velenje, Slovenj Gradec, || Mežica, Kamnik, Domžale, II Kranj, Tržič, Bled, Ljubljana, Ribnica, 1| Kočevje, Novo mesto, # Metlika, Zagreb, Krško... ak Zaposleni Sodelavci TRBOVLJE Oddajnik Oddajniški center KUM (0601)26-228 srmacije o delu in življenju istniku, Trbovljah, Zagorju ii Naslov Radio Trbovlje d.o.o. Trg svobode 11 a 61420 Trbovlje propagandnih sporočil, snemanja... I A > sr AUDIO & VIDEO TROOV1AA Prešernova 37, ZAOOKJE Tel.: 0601/61 575 V ■f- cSČ r A' B. - avtoakustika montaža avtoakustike - glasbeni stolpi HI-FI komponente - TV sprejemniki - videorekorderji DELOVNI ČAS: 9h-13h in 15h-19h ob sobotah 9h-13h B J L 6ALON DOHIsTVA --':viv;;''.. —— ——— .■ —■ —: IMA Obrezija 19, 61411 Izlake tel.: 0601/73 631 -KUHINJE - DNEVNE SOBE - MLADINSKE SOBE - PREDSOBE - SEDEŽNE GARNITURE - JEDILNICE -SPALNICE - PISARNIŠKO POHIŠTVO IV MAJU - AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES ( 22% POPUST GOTOVINSKO PLAČILO). - AKCIJSKA PRODAJA DNEVNIH SOB ALPLES 120% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO). - KLUBSKE MIZE, STOJALA ZA ROŽE, STOJALA ZA TELEFON, VSE IZ MEDENINE - PISARNIŠKI STOLI IZ UVOZA m J/ ■■ 'iHSšiB: -u-jl ________j Bil mt I Ti 71 TT7 I r f X 11 r J ^ ”MaM oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ^ I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta | ■ 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 ■ I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo le I I male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo | * takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. STANOVANJA IN -XvX'X’X’X'X'XvXvX'XvX li lili PRODAM gradbeno parcelo v izmeri 760 m2 v krajevni skupnosti Turje, občina Hrastnik. Parcela je z delno dokumentacijo in po ugodni ceni. Informacije v službi na ime Vida Vuga, Jutranjka tel.: 43-506 vsak dan od 7. do 15. ure. UGODNO PRODAM zidano vrstno garažo. Moj naslov: Majda Ivšek Kcšetovo 13a Trbovlje. PRODAM novo garažo v Hrastniku. Tel.: 41-800. UGODNO PRODAM starejše dvosobno stanovanje (61 m2) v Trbovljah. Cena po dogovoru. Tel.: 061/881-984. OBNOVLJENI amortizerji nihajne roke, končniki, volani zavorne obloge in ostali avtomaterial. Tel.: 63-101. ODKUP poškodovanih ali nevoznih vozil za dele. Tel.: 63-101 od 8. do 16. ure. PRODAMdelc zaavtomobil znamke 128. Informacije na tel.: 21-152 od 15. do 18. ure. PRODAM Z 101 1300 cm3 letnik 1979 - po delih. Tel.: 73-615. PRODAM eval plošče -prozorne 50 kom. Tel.: 061/ 876-198. PRODAM karto za premog 3.600 kg. Tel.: 24-965. PRODAM nemške prepeličarje - rjavce, z rodovnikom, stare 2 meseca. Tel.: 62-161. PRODAM še ne eno leto staro gorsko kolo - 18 prestav. Moj naslov: Tomaž Bratuša Log 28c Hrastnik. PRODAM kombiniran štedilnik (2+2), fritezo telai ter kuhinjsko mizo. Tel.: 42-400. PRODAM omare in pisalno mizo za otroško sobo. Tel.: 43-381. PRODAM strešne late 8 x5 cm. Tel.:65-110. PRODAM smrekovo stensko oblogo. Cena 560 SIT/m2. Tel.: 063/725-066. INŠTRUIRAM nemščino in francoščino. Če potrebujete pomoč pri učenju ali če ste željni znanja, pokličite 73-719. INŠTRUIRAM nemščino in angleščino za osnovno in srednje šole. Tel.: 63-207. U ............. > < Moj naslov: NAGRADE za naročnike ZASAVCA I ■ NAGRADA: Košara presenečenja v vrednosti 24.000 SIT BQ centromerkur trgovsko podjetje d. d. ljubljena blagovnica litija Valvazorjev trg 25 2. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 20.000 SIT ! Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o. o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 3. NAGRADA: RENT-A-CARAVTOKLEPARSTVOAVTOVLEKA ZAGORJE tel ./fax: 0601/63 206 Prevoz s kombijem do 300 km t M0BITEL. "oeos/ei 0057 Galerija 4. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 16.000 SIT porodioi... Kidričeva 4/b, Zagorje; tel.: 0601/64 101 5. NAGRADA: PANASONIC radiokasetofon E ADE AVDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37. ZAGORJE Tel.: O« O I /« I 5 75 6. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 8.000 SIT. I» kmetijska zadruga *"* izloke. ».».o._________ Izlake 40,61411 Izlake; tel.: 0601/73 634 FRIZERSKI SALON 7. NAGRADA: Dve trajni + striženje v vrednosti 8.000 SIT ^ * >^^MalejaHRlBAÌB 8. NAGRADA: Vrednostni bon v višini 8.000 SIT. M za brezplačni mali oglas NAROČILNICA ZASAVC, Cesta 20. julija 2c, 61410 Zagorje o/S tel.: 0601/64 250, 64 166, 64 494 fax. 0601/64 494 Naročam časopis ZASAVC Ime in priimek .............. Po«na št.... 61411 IZLAKE. Izlake 60 tel.: 0601/73 794 AVT0Š0LA HRASTNIK I RENT A CAR \US 0601/43'fsS, 41 849 podpis .. NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) Ljubljanska banka -Banka Zasavje d.d., Trbovlje Trg revolucije 25c, Tito vi je po sklepu direktorja razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo 2/3 poslovno stanovanjskega objekta v Trbovljah: na parceli št. 428 k.o. Trbovlje vl.št. 2336 in obsega skladiščne prostore in stanovanjske prostore - mansarda, Ulica 1. junija 14 Trbovlje, skupne površine 198.72 m2 Izklicna cena je 3.000.000,00 SIT. Javna dražba bo v ponedeljek 06.06.1994 ob 12. uri v Trbovljah Trg revolucije 25c (sejna soba). Skladiščni prostori so nezasedeni, prav tako stanovanjski prostori razen 1 sobe (najemna pogodba za nedoločen čas). Drugi pogoji so naslednji: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. 2. Pravne osebe morajo na dražbi predložiti fotokopijo celotne registracije podjetja, fizične osebe pa kot dokazilo državljanstva RS pisno potrdilo. 3. Dražitelj mora pred dražbo plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun 52700-620-112, s pripisom "za javno dražbo". Dokazilo o vplačani varščini morajo dražitelji predložiti dražbeni komisiji pred dražbo. Kupcu, ki bo na dražbi uspel, bomo plačilo varščine vračunali v kupnino, drugim udeležencem pa brez obresti vrnili v 3 dneh po dražbi. 4. Kupnino bo treba plačati v 8 dneh po uspešni dražbi. 5. Prodajali bomo po načelu "videno - kupljeno". Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. 6. Prometni davek in stroške za lastninski prenos plača kupec. 7. Ogled prostorov je mogoč 02.06.1994 od 11. do 13. ure. 8. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu 0601/21-233, Joži Rigler. 003 centromerkur Valvasorjev trg 25, tel.: 883 238 ali telefax: 881 209 LITIJA V CENTDOMEDKUDJU v Litiji zelo ugodna ponudba raznovrstnih izdelkov iz plastike za gospodinjstvo in stanovanje. Cvetlični lončki, kateri omogočajo, da cvetlica tudi do meseca dni pjc sama, ko ste vi na dopustu! KOLEienV BLAGOVNICE centromerkur blagovnica v Litiji J T INIQUEdoo U |ČENJE Gabrsko 69, Trbovlje tel/fax: 0601/22 517 »TUJIH { JEZIKOV » Sproščeno, hitro in zabavno, !» brez večjega truda * m»! IKTOS /v IVAMI XA » PHijrrvo šoij» aatgt.fašo\t;, » ŠlMHtTA, ZAIiAVE L\T I ZDRAVEGA ŽIVLJENJA. KRANJSKA GORA 1994. Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 OPRAVIČILO! V Zosovm št. 20 no strani 12 (reklamni oglosi) nam jo je zagodel neljubi tiskarski škrat. Pri reklamnem sporoalu MERCATOR SIP Hrastnik smo zapisali, da je nakup premoga možen z faingom ali kreditom na 4 leta, kar pa ne drži. Podjetu MERCATOR STP Hrastnik ler »sem potrošnikam se zc dano napako opravRujetno. ZASAVC d.o.o. ZDRAVSTVENI DOM ZAGORJE Obvestilo Sporočamo vam, da se nam je uresničila dolgoletna želja, da bomo v petek, 27.5.1994, uradno otvorili tgovino s pomožnimi zdravilnimi sredstvi. V trgovini vam nudimo široko ponudbo pomožnih zdravilnih sredstev - vse za nego bolnika, opremo za dojenčke, preparate in artikle za zdravo življenje in druge artikle, ki se tičejo zdravja. Prepričani smo, da nas boste obiskali in si kupili, kar potrebujete iz naše bogate ponudbe, ki je v glavnem namenjena zdravju in zdravem življenju. Pričakujemo vas vsak dan: - dopoldne od 7. - 12. -popoldne od 16. -18. - ob sobotah od 9. - 12. v kletnih prostorih Zdravstvenega doma Zagorje. Vljudno vabljeni! Zdravstveni dom Zagorje Trgovina s pomožnimi zdravilnimi sredstvi NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 2.6.1994 na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta 2(1. julija 2c, Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Nnprnde. ki vas cakaio: 1. nagrada: Blago v vrednosti 3.500 SIT. Pily d.o.o. Trbovlje 2. nagrada: Blagov vrednosti 2.500 SIT, Pily d.o.o. Trbovlje 3. nagrada: Blagov vrednosti 2.000 SIT, Pity d.o.o. Trbovlje P/žrehanci naeradne križanke 19/94: 1. nagrada: Sedem vreč premoga, Kamnolom Borovnik Kisovec, Edvard Senkiš, Cankarjev trg 16, Zagorje 2. nagrada: Pet vreč premoga, Kamnolom Borovnik Kisovec, Forjan Valentin, Vreskovo 43, Trbovlje 3. nagrada: Štiri vreče premoga, Kamnolom Borovnik Kisovec, Primož Pečar, Krimska 22, Ljubljana Vsem i'/žrehanrcm čestitamol Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c,Zagotje do 3.6.1994. Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nanradne križanke 20/94: SLOKA, POŽIG, AARON, EPIKA, EVROPA, LAVAL, MSTA, KITARA, BEATA, SLOVAN, ANAA, ELEGAN, RANČ, NASREDIN, NESESER, ARTAMONOVI, ANTON, TERCA, ABELL, TANA, IE, KRALJICA, ARCLIN, KAKI, AVA, MEHIKANKA, KOMAR, PATNA, ERVIN. KALO, ED, ASTI, RIA, OTIS, REP, TIL, HIT, PIČA. mm: PITV D.O.O. TRBOVLJE MIMI MARKET MARJETKA GIMMAZIJSKA7 TRGOVIMA Z MEŠAMIM BLAGOM od ponedeljka do petka od 7.-19.ure, sobota od 7.-1-2. ure. tel.:21-647 za MLADE REŠEVALCE VRSTA KARTO- NASTE EMBALAŽE AVSTRUSK ZOOLOG LORENZ MESTO V ZAHODNI GRČUI NAJVEČJI LEVI PRITOK AMAZONKE ČEŠKI VERSKI REFOR- MATOR HUS UGAN- KARSTVO / SLOVENSK PISATELJ ZUPANČIČ VZPETINA ► BRVNO HILDEBRANt SLOVENSKA SLIKARKA PLESTENJAK ZDRA- VILNA RAST- UNA ITALI- JANSKI REŽI- SER r DEL LISTA ''W GOMILA Španski VIOLON- ČELIST (PABLO) FILMSKI ■007" CONNERY BISAGA JUGOSL NARODNO ZABAVNA PEVKA REDEPOVA VOLKULJA IZ KNJIGE 0 DŽUNGU ODPRTO SOBNO OGNJIŠČE STARO- DAVNA MEZOPO- TAMSKA PRESTOL- NICA ST. GR. BOGINJA ZEMLJE KOVA^IÒ PRIPRAVA V KOPALNICI IZNAJDBA SARAJEVO DALMATIN- SKO ŽENSKO IME KMEČKI KOLEDAR PRIPADNIK AZIJSKEGA NOMAD. LJUDSTVA Časovna nesklad- nost NEDELA- VEN Človek SESTAVIL VK INDIJSKI NOSAČ odrska posta- vitev RISBA JK GLAVNO MESTO JORDANIJE V.K. IŠIšŠšliilššmišMiliiSšš^. uganka 1 ; OTr'l I Uganka 2 il Dolga ušesa in urne noge, kratek repek in plaho 5 Uganka 3 Za spancem zro naše si zakrijemo lice. Anagram I. MAJCEN, KRŠKO, najraje prdbira dela pisatelja izPrekmurja. Katerega? V.K. K.D. ŠAHOVSKI 1MS0HLIÌM Km »OKI! i=i | 1 : JS \U/ lil ■ ffl Ijy AJ. mm m. M HI 1! iti: lil ■ Si-ŽiSS: Ilir Ulil (A Sii: 11 I n A B ' I lili .. J li abcdef g h u.z. 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI. 19.30 DNEVNIK, 20.15 NADALJEVANKA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 14.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 15.00 OTROŠKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK TV. 20.15 ŠPORT. 21.15 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK. 20.15 KONTAKTNA ODDAJA. 21.15 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.30 FILM, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. VIDEOSTRANI, 19.30 DNEVNIK, 20.15 DANNY VAM PREROKUJE, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 6.00-8.00JUTRANJI PROGRAM. 8.00-14.00 PROGRAM MAJ. 14-50 POROČILA, 14.45 OB VESTILAIN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 8.00 -14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE. 16.00 INFORMACIJE IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 SLOVO NEDELJA 29.5.1994 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA NAMI, 12.00 SERVISNE INFORMACIJE. OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM. 16.45 OBVESTILA EPP. 17.00 SNOOPY. 18.00 ODDAJA O KULTURI . 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO illl' SREDA 1.6.1994 6.00- 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MA, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP. 17.00 KONTAKT, 18.00 UPOKOJENCI MED NAMI, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 6.00-8.00J UTRAN JI PROG RA M, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ. 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 SLOVO 9.30 RISANA SERIJA, 10.00 INFORMATIVNA ODDa- JA.CELOVEČERNI FILM. Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagotje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. - 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. - 13. ure, v Litiji od 7. - 19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110) Veterinarska služba Zagorje, Trbovlje, Hrastnik: od 27. maja do 2. junija je dežurni veterinar Matjaž Pokorn dr. vet. med. rr Naša bodočnost Rojstva v trboveljski porodnišnici od 16. do 22. maja 1994: 16.5. Jožica Molka, Zagotje, sin Boris; Sonja Simončič, Laško, hči Lavra; 17.5. Ruša Kahteran. Hrastnik, sin Alen, Darja Žerko. Trbovlje, sin Mihael; Barbara Mučič, Zagoije, sin Aljaž; 19.5. Jerica Hočevar, Trbovlje, sin Gregor; Zdenka Odlazek, Trbovlje, hči Maja; Sonja Cestnik, Trbovlje, sin Matija; Majda Avsec, Šmartno pri Litiji, hči Manca; Ines Žiberna, Laško, sin Metod; 20.5. Sibila Kadunci. Trbovlje, hči Barbara; Janja Skale, Hrastnik, sin Klemen; Šahsema Čandič, Hrastnik, hči Medina. Darka Gasparut, Trbovlje, hči Alja; 21.5. Andreja Golihieb. Slovenjske Konjice, hči Monika; Vesna Laznik, Trbovlje, sinova Žiga in Jure; Simona Štern, Laško, hči Anja, Breda Zlavs. Vojnik Celje, sin Rok; 22.5. Bojana Lorhar. Zagotje. sin Andraž; Helena Kovač, Šentjur pri Celju, sin; Branka Hvala, Trbovlje, sin Rok; Irena Jager, Laško, hči Aleksandra. Iskreno čestitamo! tS ■ —^ Godovi *.ČT"™'- ,an -28,,ta,: Vilko; .o'tSlTwie- ■sssr vn OVEN Nič vznemirljivega se ne bo dogajalo, kljub temu boste na trnih. Mogoče prehitevate dogodke, ali pa čakate, da se bo zgodilo nekaj neponovljivo lepega? Št. : 11. BIK Imate imenitno zamisel. Pol po kateri je nameravate uresničiti, se vam bo zdela vijugasta in negotova. Ob sebi imate človeka, ki vas razume in podpira. Št.: 29. DVOJČKA Poskrbite za svoje zdravje. Poslušajte modri nasvet bližnjega prijatelja. Zlomljeno srce si bo nekdo od vaših prijateljev zdravil po vaših receptih, ne bo pa vam hvaležen. Št.: 16. RAK Veliko boste govorili in malo naredili, partner pa bo kljub temu zadovoljen z vami. Srce vas nekam vleče, vendar je bolje, da počakate vsaj do sredine tedna. Št.: 24. LEV Iz dneva v dan boste uspešnejši. Nekdo vas zaradi tega skrivoma občuduje. Najbolje je, da partnerju to zamolčite, kajti včasih je nekatere stvari bolje obdržati zase. Št.: 17. DEVICA Brezskrbni dnevi se vam iztekajo, znova bo treba poprijeti za delo. Zveze vam ne bodo pomagale dokončati nekega načrta, naredite tako kot sami mislite, daje najbolje. Št.: 28. TEHTNICA Precej na trnih boste zaradi ene zadeve. S človekom, ki vam je zelo blizu, se boste pogovarjali o življenskih resnicah, nato boste zgrešili nerodnost, ki vas bo stala. Št.: 13. ŠKORPION Ozirali se boste naokrog, vendar nikjer ne boste našli rešitve, ki si je tako vroče želite. Morda je v vašem primeru boljepotrpeti, kot rini ti zglavo skozi zid. Št.: 31. STRELEC Čakanje vas bo utrujalo, vendar boste že kmalu po začetku tedna padli v objem osebi, ki jo nestrpno pričakujete. Našli boste notranji mir. Št.: 26. KOZOROG Težave se bodo vrstile tako, da jih boste zlahka premagovali. Partnerjevi načrti vam niso všeč, ker pa vas ni rtih če vprašal za mnenje ali za nasvet, bodite raje tiho. Št.: 9. VODNAR Omrežili boste človeka, ki velja za nedostopnega in neprijaznega. Ne igrajte se z ognjem, da se ne opečete. Pismo pričakujte naslednji teden. Št.: 15. RIBI Romantični boste in zaljubljeno boste pogledovali tja, kjer se vam obeta odziv. Naredili boste vse, da se vam bi lepi trenutki spremenili v ure, dneve, ledne. Izkoristite jih. Št.: 5. Saša Sposojeno iz BBS Podražitev Kaj bi pred leti naredili v bivši Jugoslaviji, če bi cela Jugoslavija postala puščava? Tri dni nič, nato pa bi podražili pesek. Prevod Naeni naših najboljših televizij so prevedli naslednje: Johny Walker (viski) v Janez Pešec. Pihanje Policaj zaustavi avtomobil, ki vozi zelo cikcak. Vozniku da pihati in ta napiha 0,9. Policaj: "Hm, malo preveč ste napihali, se vam ne zdi?" Voznik: "Hja, kaj čemo, ne. Življenje je hudo." Policaj: "Da, da, ampak, ne smemo voziti vinjeni." Voznik: "Saj. Veste kaj, čeje že 0,9, mi pa lahko, če hočete, tudi na 0,10 zaokrožite... OK?" Pa sta se zmenila... Policajska Zakaj imajo policaji v avtomobilu sekiro? Da lahko sekajo ride (ovinke). Pa še ena Zakaj policajem na motorju na hrbtu piše POLICIJA? Zato, da se ne bi med sabo lovili. Pa še ena Zakaj je policijska šola v Tacnu, pasja pa na Podutiku? Da ne bi Plonkali eni od drugih. Preblisk Po osmem otroku se mož udari po glavi in pravi ženi: "Sedaj se sPomnim! Doktorje rekel, da moraš tabletke jemati ti." Morski psi Trije morski psi se pogovarjajo ob šanku na sredi oceana. Prvi pravi: Včeraj sem pojedel enega Američana, pa je imel poln trebuh Coca-Cole. Sedaj me pa zgaga peče!" Drugi pravi: "To ni še nič! Jaz sem Pojedel Rusa, kije imel poln trebuh čebule. Še zdaj mi iz gobca smrdi!" Tretji pa: "Jaz sem pojedel Trboveljčana, pa je imel tako prazno glavo, da se še zdaj ne morem potopiti!" 9« ”6ujv,u ^ p,av* ruaar.i'- ■ s pa m bilo lahko. Marsikateri fantje potočil grenke solze, J ko je zvedel, kako so s. ga hudobno privoščili. / Navadno je vzel starejši rudar novinca s seboj v kak j zapuščen jamski kot, kjer ni bilo daleč naokrog živega / - človeka. Ko sta prispela na odrejeno mesto, ga je poslal/ po/obelnik. Fant je začudeno spraševal, čemu berfsta "'potebova la skobclnik ? Rudar milje odgovoril : " I. hudiča, pan bova hoblala! Vidiš, kakoje zarjavel! Fant je odšel. Ker pa je bila druga številka zelo oddaljena, je moral od skupine do skupine, ki so ga pošiljale vedno naprej in naprej. Po neutrjenem kolovratenju je ves blaten. J premočen in utrujen prispel nazaj, seveda brez A skobelnika... ^ Nekoč so enega poslali po električni tok. Fant je / doma tam nekje na Štajerskem in se je junačil, da sc ne bo pustil "naplahtati". To je rudarje razkačilo. Že drugi djffrso ga poslali v centralo. Stari rudar mu je dvakrat Rabiča!:" Pojdi k elektro-rnojstru in reci mu, naj ti da nekaj voltov toka:’’ Fantjeprišel v centralo in sporočil zahtevano. Mojster je s težavo ukrotil smeh. Toda ni se izdal. V tanek papir mu je zavil prgišče smrdljive, že rabljene masti in mu naročil, da jo mora v žepu nesti. Fant je hitel in med potjo gnetil s prsti. Čutil je kako se "tok" tali in se mu cedi po nogah. Ko je prispel v jamo, je iz žepa potegnil majhno kepico tople masti in prestrašeno dejal, da seje tok stopil... TČudarji pa bi kmalu od smeha popokali. Irena I. Lebar / iz šparih Zasavcev _______________________________ LtìL..i^fe3L jsLJ Prijatelj je tisti, Ki vedno obéuti, Kdaj nam je potreben. O^sipf tuiejfieuv zjs I | 8J1 7.MO '/.MO !IR bem /jg 1 :uio[qojd ;?jSAoqB^ BjBiodo]^ :snqoy 331U3UOS :£ b>|ub3q r,3fBZ '-Z B^UBSfi | ssiusnuj oqoQ .-j b^ubIìq | 'NV1NV 'VN30S TTLIN ‘HflN3T ‘INSZINOHHVNV ‘ VNUVŽld ‘VS "3 V I I I I I • vivala i nizi Miliva j y\idZ.lNUtfHVNV VIMLLVdd'VS'MV J V3D ‘CIVNV -VJMS3 'VTflD 'aDžlD ‘NV3IS ‘INOINOINV I ’XSCINVIXON 'H3 'SfžIVMS mpajui bz BquBjfjjyj JUlfcNlCEašr □ Kopija. Zasavski svetnik Sandi Češko - Čvekič bi lahko tožil Silvia Berlusconija - Forza Italia, saj je ta očitno prekopiral njegov volilni nastop: podjetništvo in nogomet. Do tožbe verjetno ne bo prišlo, saj se Čvekič lahko tolaži s tem, da je volitve z Rudarjem dobil bolj zanesljivo kot Forza Italia z Milanom. □ ' Redarja, v Trbovljah sta z delom že začela dva komunalna redarja. Uniform sicer še nimata, vendar smo iz zanesljivih virov zvedeli, da to nista župan Franc Majnardi - Majski in izvršnik Franc Beravs - Iskrica. "Moja Tavria pije presenetljivo malo; vsekakor veliko manj kot jaz." Vlado Kojnik, šef zagorske vlade j j Kamenčki (nadaljevanje). Martin Brilej - Razglednica ne bo kamenjan in ne bo gradil dvorca, o čemer smo ugibali v prejšnji številki. Ustavno sodišče mu ni dalo prav, ker iz Litije podi Stango, Polšnik in Gabrovko. Napoved. Letos se ob hrastniškem prazniku obetajo bolj enakovredni športni boji med poslanci in hrastniškimi veljaki. Slednji so lani prerešetali poslance; letos se to ne spodobi že zaradi njihove proračunske darežljivosti. Marjan Frol, direktor Radia Trbovlje, in nobenega komentarja... Sem globoko razočaran nad zasavskimi občinami, predvsem nad Trbovljami in Hrastnikom. Zaradi takih konzervativnih jeder, ki niso oblikovala niti ene nove občine, v Sloveniji ne bomo imeli toliko občin, kot je dni v letu; zmanjkalo nam bo par občin. Tako je propadel predlog, da bi vsakemu dnevu v letu izžrebali eno občino, ki bi potem tisti dan praznovala krajevni praznik. Tako smo zamudili priložnost, da bi Slovencem življenje postalo praznik. | Pineta. Prvi hrastniški letovalec Franci Kovač - Notranja zadeva bo verjetno kmalu razrešil problem počitniških domov v Pineti. Njegov predlog je enostaven: domove bi preprosto prodal. Veselica. Sezona veselic je dokončno tu. Na mejnem prehodu v Dolgi vasi so cariniki na avtobusu zagorskega Integrala našli malo skladišče prtov. i Sporočilo bralstvu : • • 1 NaZasavčevem sejmu v Trbovljah se je Redakcija jetrnic • * sestala z Rdečim Revirjem, ki je pred dobrim mesecem # • prekinil vsakršno sodelovanje z nami. Po drugih kalamarih, • * devetem pivu in nekaj napitkih tetke Klave (gre za njegovo • • specialiteto) je bil Rdeči Revir že pripravljen na novo * 1 sodelovanje, vendar zaradi stanja, v katerem je bil, pogodbe • * ni mogel podpisati. Če se bo po treznenju še spomnil, kaj je # • obljubil, ga bomo verjetno spet gostili že v naslednjih • # jetrnicah. * . Redakcija jetrnic • mm: if 9# kmetijsko zadrugo izloke, 2.0.0. poslovalnica M€D€fl tel.: 0601/73 696 % AKCIJSKA PRODAJA NATIKAČEV IN STARTARK za tople, vroče poletne dni: - za najmlajše: sandali za v vodo ... 688 SIT - za malo večje otroke: natikači... 772 SIT - za moške in ženske: natikači... 808 SIT - startarke že od ... 480 SIT dalje Na zalogi POLETNA OBUTEV iz kolekcije ALPINA, PLANIKA, CICIBAN, BOR in obutev iz uvoza! Ugodni plačilni pogoji: nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! kmetijska zadruga izloke. i.o.o. ^ ■ n ■ ■ 111 j I n I. ' . : TRBOVLJE Trg svobode 1 la, 61420 THiovlje tel.: +386 601 26 333, 26 056 21 358, fax: +386 601 26 228 P vseVas, ki cenitesvo/ f/(. tSBORŠtoSlpSSt’ > Trgovina za nove čase PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO (Kolodvorska 17, Trbovlje) MALOPRODAJA: fl KOLODVORSKA 17, TRBOVLJE (Sušnik) f| PRODAJNI CENTER, Trg revolucije 26 (Kupola) |$ POSLOVALNICA HRASTNIK, Aleša Kaplje 6 m mesnica-delikatesa ferdi V POSLOVALNICA TRBOVLJE Ulica 1. junija 1, tei.: 0601/26 650 pè POSLOVALNICA ZAGORJE Kidričeva 15, tel.: 0601/61 344 SE PRIPOROČAMO! MTuwmnwos maldaj ----------/00 o* — - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! RENAULT VW - AUDI TRBOVLJE -----------/00 tet------ - prodaja novih vozil - prodaja rabljenih vozil - staro za novo - kredit, leasing - pooblaščeni servis Vozila na zalogi, dobava takoj! LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje LB Banka Zi Ali se tudi vi sprašujete Celje - skladišče D-Per 6/1994 5000001643,21 KAM S CERTIFIKATOM? Pričakujete visoko donosnost, vseeno pa ne želite tvegati? Ne želite se ukvarjati z. vprašanjem, katero podjetje je za to najprimernejše in ste pripravljeni to odločanje prepustiti strokovnjakom ? COBISS o LB Banka Zasavje d.d. je za vas soustanovila družbo za upravljanje LB MAKSIMA Certifikate boste lahko vložili v pooblaščene investicijske družbe, ki jih namerava po pridobitvi dovoljenja ustanoviti in upravljati naša družba za upravljanje. Zaupajte tradiciji poslovanja, strokovnosti, izkušnjam in mladostni zagnanosti in se oglasite v ekspoziturah LB Banke Zasavje d.d. Tudi pri certifikatih z vami banka, ki dela z ljudmi za ljudi LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje