Štev. 23 Postnine v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 5. junija 1927. Leto XIV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, opravništvo i tiskarna. Cena oglasov i cm2 75 par; 1/4 stran: dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v.Poslanom.2*50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Šolski odbori. Minister za prosveto je odredo, de se morajo po občinaj postaviti novi šolski odbori. Ta odredba da se morala tüdi pri nas zvršiti, i tak zgübimo pali edno staro preskušano napravo i dobimo na mesto nje novo. Pitanje je, ali pa bodo novi šolski odbori resan kaj bogšega kak so bili dozdajšnji šolski stolci? Najfundamentnejša pravica vsakoga Stariša je, ka soodločüje pri vzgoji Svoje dece v šoli. To je neoddajna pravica vsakoga Stariša, dana njemi od Boga samoga. V Stari šolski stocaj So meli Starišje svoje zastopnike, ki So meli preci vpliva na vzgojo šole. Tü ne govorimo Samo od verski šol, tam se je vzgajalo itak pod vplivom starišov i Cerkve, nego od državni šol, kde so tüdi meli starišje svoje zastopnike. Zdajšnji šolski odbori So ne nikaj drügoga kak žakutorje, ki bodo morali sterjavati pa küpü-vati i kaštigati. V tom pogledi nosi naredba pečat vse naše za-konodaje, najmre, da se bremena naložijo autonomni oblastem, pravice pa si pridrži držáva. Glejte kakši delokrog davle ta naredba krajnim šolskim odborom! Krajni šolski odbor ma sledeče dužnosti: Skrbeti more, ka občina natenci spunjavle vse dužnosti, štere nalaga ta odredba za zdržavanje i napredüvanje šole. V začetki maja vsakoga leta mora šolski odbor popisati vso deco, štera po rojstnom izkazi i zdravniškom pregledi príde tisto leto za šolo, to je popis vse dece, štera de do konca novoga leta stara sedem let. Nadale mora skrbeti, da hodijo vsa vpisana deca redno v šolo. Neredno obiskavanje šole more odbor kaštigati s 5 di-narskov kaštigov i ešče z 20 di-narami v kolekaj. Siromaki do morali to kaštigo odsedeti. Krajevni šolski odbor mora vsako leto tüdi postaviti proračun, to je naprej mora zračunati vse dohodke i izdatke tistoga šolskoga leta. Mora poskrbeti v pravom časi drva za šolo i za šolskoga upravitela. Upraviteo, či je Samski dobi letno 6 kub. m., či pa Oženjeni pa 10 kub. m. drv. Iz toga se vidi, da je naredba prinesla, Občinam pali nove potroše. Posebno nevarno pa je v toj naredbi to, da more šolski odbor podpirati izlete, tekme i drügo, ka bi bilo v napredek včenja i vzgoje. Što pa de pre-sojao od toga. ka je v napre- dek vzgoje, i včenja. Največkrat vučiteo. Ne pravimo, da se ne bi najšli med vučitelmi, šteri bi ne meli pri srci resan samo dobrobiti Šolske dece, nego živlenje nas vči, ka Vnogi delajo pri tom ednostransko, po svojem sokolskom mišlenji. Takši sokolček bo držao za najvekšo vzgojno potrebčino, da bo v šoli kak nájveč kakši Sokolski listov i za to bi njemi morao davati šolski odbor, ali pravzaprav občina peneze. Tak bi se tüdi med šolske knige lehko vrinole po želi kakšega brezverskoga vučitela, veri nasprotne knige i spisi, pa bi vse to morali verni starišje ešče s svoji žülov plačati, strup, čemer na svojo deco drago küpiti. Vse te namere trbe preprečiti, zato pa moremo paziti, da pridejo v šolske odbore résan dobri razumno, verni pa tüdi odločni možje, ki, či že nemajo skoro nikšega vpliva na vzgojo, konči bar to preprečijo i odvrne-jo, ka se preprečiti i odvrnoti da. Tüdi kaštigan je, štero do zvršavali odborniki, terja spametne lüdi, ki do delali po düšnojvesti. Da je za stariše, ki bi v nemar püščali šolanje svoje dece, potrebna kaštiga, je očivesno, lehko pa šolski odbor tüdi koga krvavo šikanira, včasik tüdi z osebnoga nasprotstva, za to morajo v tom odbori sedeti pravico-lübni lüdje. Kak de pa šolski odbor vküper postavleni, ali što de vse v tom odbori ? Župan, vučiteo, Zdravnik, či je v občini, pa od Veški Sosidov de imenüvani pet. Ka pa Cerkev nede mela čednoga zastopnika v tom odbori? Po toj odredbi ne. Cerkvi je dao sam njeni nastaviteo pravico i dužnost, da vči vse narode, teda tüdi deco v šoli. Poleg toga je Cerkev najvekši vzgojni činitelov. Zato ne čüdo, či vse države, stere nemajo odkritoga nasprotstva proti Cerkvi, majo vpelano, da je v šolskom odbori tüdi düšni pastir. Pri nas so bili plivanošje Stalno predsedniki v šolskom odbori. Cerkev si je pridobila te pravice S tem, ar je do nedavni časov skoro Samo ona skrbela za Šolstvo. Vso to dobi Oto pa moderne, veri nasprotne državne oblasti začnejo pozablati i rivlejo Cerkev iz vsega javnoga živlenja, mečejo jo z šole i kratijo njéne pravice; to se pravi nikaj menje, kak vzemi večer cigana na stan, pa te zajtra vrže s hiže. Zakaj pa je te vučiteo v odbori, zakaj ne dühovnik tüdi? Ali se ne vči na naši šolaj ešče Verenavuk ravnotak kak drügi predmeti? I či ma teda vučiteo že sam po sebi biti v tom odbori, ne da bi ga što odeberao; ali je te ne to Zapostávlanje Cerkvene oblasti i grda nedosíednost. Te odlok je pali novo svedočanstvo, da moramo biti katoličanci vsikdar na straži za svoje pravice. Ka je pa napravila oblast krivico, to lehko popravijo občinski sosidje. Med tistimi kotrigami krajnoga šolskoga odbora, štere pošle občina, naj bo tüdi dühovnik. Carina. Na narodno gospodárstvo ma-lokaj tak zmožno vpliva kak ravno carina. Dnesden se poprek jako dosta guči od carine, Vnogi jo hvalijo, drügi jo grajajo i se čemerijo. Dosta se tüdi pri politično bojaj z carinov agitira, za to je potrebno, da Znamo konči najfundamentalnejše reči od carine. Vnogi lüdje govorijo od carine samo ta v en den, brezi da bi sploj znali ka ie carina, ka je nje namen i kda odgovarja Svojemi nameni i kda je sfal-jena. Najde se tüdi dosta takši lüdi, ki tem njergačom nasédejo i za njimi njihove zmoto po-navlajo i je širijo. Za to je potrebno, da vsaki, ki šče kaj govoriti od javnoga gospodarstva zna konči najfundamentalnejše reči od carine. Carina je tista cena, štero navrže kakša oblast na blago, štero šče što pelati prek meje kakšega kraja. Blago se lehko v kakši kraj pripela, od tam odpela, ali pela prek po njem. V vsej trej prigodaj mora blago prekoračiti mejo, zato pa tomi odgovarja tüdi trojna carina: uvozna ali dovozna, izvozna i prevozne. Uvozna carina Se pobira od blaga, štero pripelajo prek meje v državo. Kelko trbe od posa-mičnoga blaga carine plačati, to navadno dolöčüjejo posebni zakoni i trgovske pogodbe z drügimi državami. Tak se lehko dve državi med sebov pogodita, da dá edna kakšemi blagi prosto pot v državo, drüga njoj pa odstopi pali kakšo drügo vugod-nost ali pa njoj pri kakšem drügom blagi zmenša carino. Tak Smo nedavno čüli, ka se je carina galica, benzina za polodelstvo itd. odpravila. To je ne nikaj drügo kak da je državna oblast Sklenola, da na to vrsto blaga nešče nikaj carine navrčti, či je što pripela v našo državo. Država pa navrže včasi carino tüdi na izvozno blago. Či od istoga blaga ešče pobira tüdi Sosedna držáva carino, je na blagi dvojna carina. Poleg tevi dve carini ešče mamo prevozno carino. Na priliko Vogri bi radi vozili blago od morja, kama je pripelajo z ladjam!. Namesto, ka bi vozili po kakši ovinkaj, je ráj pelajo prek po tühinsko j državi. Kak vse kaže je bodo vozili prek po našoj državi. To pa Se nemre prle zgoditi, dokeč ne sklenejo Vogri pogodbe za to. Država, prek štere do vozili od morja blago de pravila: lehko vozite blago po moji železnica]', samo polek železnice te mi ešče morali plačüvati telko pa telko carine od toga pa od toga blaga. To je prevozna carina. Či zdaj premislimo, kelko vrst blaga potrebüjemo v narodnom gospodarstvi, i da se trbe za vsako vrsto blaga posebi pogajati s Sosednimi državami, si lehko predstávlamo, kelko dela da edna takša pogodba i kak zamotane So te pogodbe. Od tej pogodb je tüdi odvisno kakšo ceno de mèla štero blago. Carina najmre včasi blago jako podragša. ali pa Sploj onemogoči dovoz, da potom domače blago zdigavle ceno. Pa drügoč več od toga. NEDELA. Risalska, Evangelij, je Spisao sv. Janoš v 14. poglávji od 23. do 31. vrste. „Tolažnik Sveti Düh pa, šteroga pošle Oča v mojem imeni, vas bo včio vsega i vas Spomené vsega, kakoli sam vam pravo." Predpodoba denešnjega svetka je bila prav lepo podana v daritve-nom ognji izraelskoga naroda v Starom zakoni. Kda je Mozes ^prineseo Bogi daritev v püstite, je Bog poslao z nebes ogen, naj zežge daritev v čast njegovoga iména. Te ogen je mogeo po božoj voli ostati nevga-šeni do konca Staroga zakona, bralci so ga čuvali kak dragi od Boga dani dar. Posebni slüžbenice so bili, ki so na njega pazili, ga vsikdar ob-navlaii. Samo kda so morali Izraelci iti v perzijsko robstvo, so te ogen shranili v ednoj dolini v globoki, sühi stüdenec, da ga tam občuvajo. Z robstva nazaj pridoči, so ga znova poiskali i Bog njim ga je na čüdoviti način povrno. 1 znova je goro darit-veni ogen notri do Kristusa. Le kda je prišeo Kristus, svetlost od svetlosti, je prehenjao daritveni ogen Staroga zakona. To je podoba Sv. Düha v Novom zakoni. Sveti Dűh je prišeo na denešnji den na apoštole v podobi ognjeni jezikov, da je presveti i je napuni z ognjom lübezni za zveličanje düš. Pa Sveti Düh je ne prišeo samo na apoštole, liki tűdi za raz-svetlenje svete Materecerkvi, za lübezen vsej Bogi vdani düš. Po oblübi 2. NOVINE 5. junija 1927. samoga Kristusa, ki nam ga je poslao, ostane Sv. Düh s svetov Materno v Cerkvov do konca sveta. On je njena opora v časih preganjaja i stiske, on je njena dika v časi sreče i zmožnosti, on navdüšüje mantmike, da idejo z veseljom na morišče za pravo vero, on napaja düše, da se sveti odpovejo i živejo v boji celo svoje živlenje za svoje zveličanje, se odpovejo sveti i živejo v samoti, se odpovejo sveti i živejo lepo deviško živlenje. Sveti Düh brani Matercerkev tüdi pred znotrašnjimi neprijatela.!!, pred krivovercami da ne zmaga tmica nad svetlostjov. Vse ka ma za sebov zgodovine sveta Mati cerkev, je ne nikaj drügo, kak delo Svetoga Düha i delo šatana proti njemi. Zato pa je denešnji svetek ne samo zato velkoga pomeno, da se spominamo prihoda Svetoga Düha nad apoštole, nego je veseli svetek tüdi zato, ar je denešnji den rojstni den naše lübe Sv.1 .Matere cerkvi. Rojstni den naše dobre matere, štera se vsaki den ravno po miloščaj Sv. Düha obnavla i prenavla, tak da ostane vsikdar mlada, vsikdar lepa, vsikdar zmožna roditi v svojoj sredini svetiiiške düše. Za nas vse je te svetek posebno veseli, zakaj prišeo je Tolažnik, ki nam je vse sade našega odküplenja občuvao do denešnjega dneva, da je iste ne mogla peklenska moč vničiti, občuvao nam nezmotlivo vse navuke Kristusove, občuvao nam svestva, po šteri nas posvečüje i pripravla za nebesa. Slovenska Krajina. — Vkfipvbojno, vküp v smrt. Nedavho sta mrla na Goričkom dva starca, vojaka, Gjörek Paveo v Prosenjakovci pa Krčmar Jožef v Seli. Me-jaša doma, pajdaša 1878. v Bosniji, no pa tűdi edne starosti sta bila. Zanimivo je tüdi to, ka sta se eden za drügim preselila v vekivečnost pred Pravičnoga Sodca. N. p. v miri 1 — Kraja na cintori v Soboti. Zadnje čase se v pamet jemle, ka nekši hüdobnjacje kradnejo lepše veze ino drügo posodo za rože z grobov. Preminoči tjeden so pa vkrali z groba nedavno pokopano g. Bölčove dragoceno posodo za rože. Spoštüvanje do grobov najdemo celo pri najbole divji Zulukafraj v Afriki, samo pri nišferni »kulturni« Europejcaj ga nega. — Vsem, ki so meli v Slavonske] banki peneze. Nad vsem gibajoča i negibajoča imanjom imenüvane banke, je kr. sodbeni stolec v Zagrebi z dnevom 19. maja t. L razglaso kredo ali konkurz. Talinga imanja med dužnikarni te banke bo 20. avg. Upraviteo imanja je dr. Aleks. Horvat advokat v Zagrebi. Či ma što kakšo terjatev pri toj banki, naj jo vloži pismeno ali z rečjov pri gori-imenüvanom sodišči. Prijava duga mora biti pisana v dvema izvodoma. V njoj se mora povedati naslov prijavi-telov, kelko terja, ali šuma, i pravni zrok (vloge v banki, neplačana cena odani reči itd.). Najbogše bi pa bilo, da si vlagateli v imenüvano banko zaberejo eden odbor, šteri bi njim na to se nanašajoče zadeve vöspruvlao. — Novi zasebni Zdravnik, g. dr. Ciril Porekar se je naselo v Ljutomeru. Ordinira vsaki den od 8. pa do 12. vöre. v prvom nadstropji ober pošte. Popodne sprijema zvünešnje obisk«. — Naši vojaki pozdravlajo. Domačim i vsem prijatelom pa znancom pošilajo pozdrave, želejo vesele risalske svetke i se veselijo že naprej tiste srečno vöre, kda bodo mogli pali priti domo v svoj rojstni kraj, sledeči vojaki, ki slüžijo pri artilerijskom divizijoni v Sarajevi: Kaplanje. Stevan Glavač Melinci, Ferdo Mesarič Dokležovje, Franc Gonza z O. Bistrice, Lud, Klement Moravci; vojaki. Stevan Kouter Ičakovci, Albert Žerdin v Žižki, Leopold Kolenko z Žižkov, Bakan Vinci z Renkovec, Stevan Sreš Bratonci, Viljem Klajderman Sr, Bistrica. — Obletnica koronanje. Dne 17 maja je Španski král Alfonz XIII. obhajao 25 letnico svojega koronanja. Pri toj priliki se je med narodom nabralo dosta penez, s šterimi de se zidao zavod ali dom za dijake. To nam kaže, kak indri skrbijo za potrebno i pripravno stanüvanje i dobro vzgojo za dijaštvo. Dobro znajo, ka kak je dijak vzgojeni takši je kesnej, i ka slabo vzgojeni dijak nede nikdar na pravi hasek svojemi narodi. To ravno je pa tüdi nam v velki Opomin, — Nadzorovanje drž. realne glmnazije. Od 19. pa do 25. prete-čenoga meseca se je müdio v M. Soboti prosvetni inšpektor dr. Kotnik z Maribora, šteri je kakti Odposlanec prosvetnoga ministra inšpicirao drž. realno gimnazijo. Natenci si je Pogledno ves teka] včenja i vzgoje, i se na drogno informirao od prilik na našoj gimnaziji. Pogledno si je tüdi oba dijaškiva zavoda pa osnovno šolo. V nedelo 22. pret. mesec pa si je Pogledno tüdi Bogojino. — Trdno vűpamo, da g. inšektor, od šteroga Znamo, da je dober prijateo naše Krajine, vse včini za povzdigo našega šolstva, posebno za našo gimnazijo, da se naskori spopuni v popolen osemrazredni zavod pa da pride kemprle do svojega zadosta velkoga prostora. — Sv. meša z orkestrom de na risalsko nedelo ob 10 vöri v kat. farnoj cerkvi v Soboti. Orglao de profesor glazbe i vižar (komponist) g. Emil Adamíč, spejvao de pa barifonist g. Marijan Rus, kotriga konservatorija v Ljubljani. — Regulacija Müre. Kda je bila naša stranka na vladi, so naši ministri dosegnoli, da se mora z büranjom Müre itaki začeti. Vlada je splačala v te namen že 2 miljoni dinarov, zato se z regulacije naskori začnejo. — 20 procenti boni so se začeli sprijémati za dače 1 junija t. 1. Davčni uradi so dobili na to gledoč že navodila. Što je ma, naj ž njimi plača dačo. — „Mörszka Krajina11 gde si? ,,Mörszka Krajina", štera je že večkrat zaspala na kakši tjeden dni, zadnje čase nikak nešče več pokazati svojega lica. S tovariške dužnosti smo pozvedavali, ka je ž njov. Zvedili pa smo, ka je zdaj za stalno zaspala, ništerni pač pravijo, ka je Vmrla. Sladko spi! — Novi list proroküjejo. Čüje se, ka lüdje, šteri so se zberali okoli pok. „ Mőrszke Krajine" namenijo izdati novi list v vogrščini, krstili bi ga na ,,Muravidék“. Žmetno pa prej najdejo vrednika. — Za vse vojaške zadeve je koncesijonirana pisarna v Maribori glavni trg 12. (Anton Novak kapetan v pokoji), daje vsa pojasnila, izdeluje in predlaga vse vloge proti zmernemu bonorarju. Pri pismenih vprašanji je priložiti 30 Din kot honorar. Izčrpen odgovor sledi takoj. (Tüdi z naše strani priporočamo, da se ne bi večkrat što dao dosta koštati, pa zaman, ar ne pozna zadosta predpisov i spada ev roke različnim špekulantov Ur.) — Sveto pismo. Novoga Zakona razširjavle zadnje dneve nekša angležka drüžba za prestavla^ knig. Opominamo, da je čtenje Prestave Svetoga pisma, či je ne potrdjena od višešnje cerkvene oblasti, da zaistino odgovarja pravomi Svetomi pismi, za katoličane cerkveno ostro prepovedano. S takšimi prestavami Svetoga pisma le hitro v peč. — Z gred »Düševnoga Hszta“. Ledeni svéci so vnogo kvara napravili med različnimi korinami; vse je poparjeno, povejnjeno. Ostalo je samo robildje za plotom ino ništerni prav lepi šopki skriti v .Düševnom liszti". To je poseo za naše vrfnare. Nena-škodo je mraz slabo obvarvano) korini na prvoj strani odskraja »Knig sors je priszpodoben k lüdi sorsi". Ta se lepo vdomačila vogrskoga presajena. Nadale pa vidimo ,,z prahom ob-szedjene (ne od vraga I), vu pozable-noszti mraki pocsivajo, gde k-koncovi moliom na porob szpadnejo". Kak se to gde vogrski pravi ? — Vse dale idoč po ogračeki vse lepše ino močnejše rožice. Tak najdemo tüdi „Na nas Vend szlovenszki jezik je . , . obrno doli z-grcskoga jezika Novi teštamentomi Kama ga je obrno? Na Vend szlovenszki jezik* ? Siromaček jezik, kak ga tišči! Najdemo tüdi nekaj na gradi ,,na obarvanje na szpomenek ..." Kakše barve pa te zdaj je te Novi teštamentom, či so ga dobili na barvanje. Čüdno pa je, ka vse dale po grede) vse, vekša stana, ka se že sam gospodar ne spozna med zabajanimi korinami. Tak ponavla na svojo nesrečo strükovskoga Küzmiča, šteri piše, ka je »stajarszki szlovenszki jezik«, dale pa „ ... Ar od tej nasi vogr-szki szlovenov jezik itd." Po vsem tom pa je razcveo eden prav lepi batek preci skriti pa tem lepši na konci gred ,Düševnoga liszta" tüga ostavimo: Mi vendusje szmo v SHS drzsavi jedino evangelicsanszki szlavi, ..." Ali so se pri „Düsevnom liszti. odpovedali Küzmiči? Ta je pa lepa; ali majo ešče gde takšo? V glažilto ž njov! V jezikovnom pogledi bi isto lejko pravili od pokojne »Mőrszke Krajine", držimo se pa latinskoga pregovora. „De mortibus nihil, nisi bene“, po našem: Od mrtvih guči samo dobro ! Tjedenske novine — Miklošičova slavnost. V rojstnoj občini velkoga vučenjaka Fr. Miklošiča, na Kamenščaki se je Osnovao poseben odbor, da na rojstnom domi velkoga pokojnika postavi spominsko ploščo. Odkritje spominske plošče se vrši 7. avgusta. Odbor teda prosi vsa drüštva v okolicii, da naj na isti den ne ne pripravijo kakše prireditvi. Slavnosti naj bi se vdeležili najbole naši dijaki, da s tem posvetijo spomin velkoga našega rojaka. — Tiskovne pravde. Socijalistom, ki so se šteli svojčas tüdi v Slovenskoj Krajini vgnezditi (Dokležovje), so se njihove vrste preci zredčile. Vnogi so sprevideli, da je njihov boj ne samo za zbogšanje siromaškoga delavstva, nego v prvoj vrati proti Ma- teri cerkvi. Njihovi voditelje, ki so nekda grmeli proti miljonarom, so tüdi postanoli miljonarje i to ne vleče več delavski siromakov. V svoji listaj v najnovejšem časi luto pišejo proti vsemi, ka je božega i cerkvenoga. Obdužili so dühovnike, da so 1919. leta strelali na Nemce, kda so tej šteli demonsfrerati za »nemški« Maribor. Obduženi duhovniki so tožili za to ogrizavanje Urednika njihovoga lista, ki je bio, ar se je nedužnost dühovnikov dokazala, obsojeni na fri mesece voze. Zdaj pa pali istoga dejanja krivi bogoslovce 1919, leta, šteri so že vsi duhovniki. Tüdi tej do fožili za javno ogrizavanje. V čemeraj je začao njihov list pisati grdo od Boga, tak da so mil. püšpek morali list prepovedati. Zdaj pa je začeo list pozavati za odpad od vere. — Socijaliste pri tom podpirajo tüdi demokratski listi. I te demokratske liste pišejo pa čtejo i podpirajo sokoli, Šteri prej, po njihovi rečaj vero ,,jako spoštüjejo". Vse to nam pa kaže, da se moramo zavedati, da smo katoličanci i da tüdi Vseširom nastoplemo kak katoličanski možje. — Elektrika bujla dete. V Maribori je ležalo edno dete v posteli poleg štere je bio električni posvet. Zavolo pokvarjenosti je Šla elektrika v zvünešnje dele posveta. Dete se ga je doteknolo z dvema prstekoma i v zgibeli roke, zato je bila rokice na tej mestaj vsa obežgana. Najšli so je v posteli mrtvo. — Naši letale! v Indiji Dva našiva letalca z Jugoslavije sta se z eoroplenom pelala s Pariza v Novi Sad, odtec pa prek Turčije i Perzije v Indijo. V Indiji sia sela dol v varaši Bombay. Kda sta se nazaj povrnola, sta naletela na vélke vihere, Šteri so nosili s sebov cele oblake peska i bili neznosno vroči. Ne sta odstopila i priletela srečao nazaj. V zaslüženje sta dobila Odlikovanje. — Križ spadno s törma. V oseki je s törma spadno velki železen križ, šteroga je odtrgala njegova lastnina žmeča. K sreči je ne bilo nikoga na mesti, kde je dol prileto križ i se je ne zgodila nikša nesreča. — Povodni v Ameriki. Vodina Missisipi v Severnoj Ameriki, štera le duga 6970 kilom. je zadnje tjedne jako narasla. Povoden je pokrila skoro telko površine, kak je naša držáva velka. Vnogo vesnic je že pod vodov i nebroj hiž je že voda s sebov odplavila. Bojijo se, ka bi celi várašje prejšli. — Podelltev višji redov v Mariborskoj stolnoj cerkvi. Na Vne-bohod dopodne ob 8 vöri so podelili prezv. g. škof dr. A. Karlin subdijako-nat bogoslovcom med njimi tüdi g. Števani Bakan pa Franci Kolenc obe-, ma z Turnišča. Čestitamo I — Na morje de šlo v letošnji počitnicaj z mariborski šol v razna kopališča Dalmacije 10D dekličk pa 50 dečkecov. Občina je obečala 30,000 Din. podpore, drügo pa plačajo starišje dece. Oda priromajo prvič naši sobočki mlajši na plavo morje? — Zverinski mož. V Bački Palanki je eden trgovec vsikdar ženo pot-farjao z drügimi, tak da je ženi že preveč bilo pa je odišla od njega. Par dni po tistom sta se srečala na vulici. On jo je zvao nazaj, ona pa je odpovedala, zato njoj je z velkov nagloščov prerezao šinjek. V par minutaj je bila mrtva. 5. junija 1927. NOVINE 3. — Srake je šteo spelati — pa je šo v smrt. V Črešnjovci je Joško Štelcar pintarski inaš plezo na drevo srake spelavat. Kda je že bio kakši 18 in. visiko, se njemi je v roki veka potrla, je spadno znak do! na tla. Tak se je pobio, da je po 24 Törnom mantranji mro. — Besen pes se je pokazao ne-davno v Šmartnom i je zgrizeo več oseb, štere so spravili v Pasterov zavod v Celje, kde je vračijo. V Opomin vsakomi, koga kakši tepežki, nepoznani pes Zgrizo, bodi povedano, da se naj itaki zglasi pri domačem zdravniki, da ga pošle, či je potrebno, v imenüvani zavod. Besnost se včasi komaj po veči letaj pobüdi i te takši siromak mora v najvekši bolečina! mreti. — Fabrikah^* vina obsojeni. Te dneve so v Graci obsodili ednoga vinskoga trgovca, ki je tržo vino, štero je niti ne vidlo grozdja, to se pravi, je delao vino na debelo. Dobo je dve pa pol leta. Gorički vertovje se tomi veselijo, da prej nede njihovo pravo vino stalo po pivnica^, narod bi pa pio napravleno brozgo. — Dva vlaka sta vküp treščila. Na železnici med Splitom i Za-grebom je brzovlak treščo v tovornoga. Vlakovodja je bio mrtev i par železničarov ranjeni. Potnikom se je zvün prestrašen ja ne zgodilo nikaj, ka je pripišfivati tomi, da sta oba vlaka v časi nesreče vozila Počasi. — Nova znajba .Slovenca". Vsaka vekša posojilnica ali trgovina že ma dnesdén železen omar, kama devle peneze i Važnejša pisma, takzvane Wertheimove kase. Te so meli eden čas za popunoma zagvišane pred tovaji pa pred ognjom. No pa prefrigani tovaje so je zadnje čase ze odpirati kak kakše škatlice. Zdaj pa je znajšeo nekši Vilko Kukeč takšo napravo, štera včini trganje takši kas popunoma nemogoče. Naprava naznanja vsako najmenšo spremembo okoli kase z najvekšov gvišnostjov. — Lovina na ka čaka. Kačaki so reparje tam doli v Macedoniji pa na albanskoj meji. Nešterni so pravi straj za cele pokrajine. Eden takši fti-ček je bio zapreti v Maribori pa je pred par dnevi pobegno z voze. Hodo je po Savinskoj dolini i proso almoštvo. Pa je meo smolo. Prišeo je k ednomi kmeti, meo v rokaj debelo pre-kol i proso krüj. Kmet ga je pitao za pravice. Mladi pikoš se je vmekno s hiže, kmet s puškov za njim. Pomagao je tüdi hlapec. .Med potjov njima je vujšeo, pa se njima je posrečilo z nova ga zgrabiti. Kda so ga nekaj na red jemali, je ovado, ka je že 18 lüdi vmoro. — Debeli Sneg je zadnje dneve maja, šteri so bili preci mrzli, spadno po Gorenjski bregaj. — Nesreča pri vojaškom vežbati. Poleg Kumanovoga so vojaki vežbali s puškami, Eden novinec (regrut) je po nesreči strelo v glavo kaplara Ivana Kotnika, Slovenca, doma s Slovenjegradca. Bio je k mesti mrtev. — Velka nevihta je bila proti konci maja v Belgradi. Voda z Donave pa Save je preci nastopila. Treščila je tüdi v tramvaj i raztrgalo šinje. — Človeče zverine. Listi pišejo, da je vláda v Meksiki zvedila, da se eden katoličanski mladoženec pa sne-ka pripravlata na zakon po katoličanskom cerkvenom obredi. Dala je zgrabiti dva dühovnika, mladoženca, sneho, pa notara i je vse štiri dala jav- no na cesti streliti njihova tela pa razobesiti v protenje vsem, naj znajo, da je prepovedano po katoličanskom obredi obdržavati zdavanje. Tak daleč je pripelala meksikanske katoličane njihova brezbrižnost v politiki. Domača politika. V političnom Belgradi je ešče izda megla, nevejo, bi šli na volitve, ali ne; demokratje (Davidovičova) se potegüjejo za nje, radikalom pa delo nikak ne diši. Odloči králj, šteri pa ešče čaka. — Radič si je pa najšeo puno posla, sestavin kandidatno liste, za štere pa njegove organizacijo malo marajo, ar so nezadovojni ž njegovimi kandidati, štere z velkov vrelostjpv priporoča on, g. Radič. Vsa ta znamenja kažejo, kak do se riišile radičovske kule pri prihodnji volitvaj, bržčas zgübi nekaj votumov tüdi. Belgradski šlo-bodnozidarje so že izdali našim žerjavovim naročilo proti jedino krščanski SLS pod larvov spregnanoga »naprednoga bloka«, šteri se naj reg-rutira iz vsej tkzv. slobodno misleči strank. No pa tüdi Žerjav nema sreče, komaj je zatülo v rog ino vdaro po bobnjej že izjavlajo, ka nedo šli v napredni blok, šteroga bi Žerjavova vodili, ar se sramüjejo bankrotarske žlajte. Dogodki v zvünešnjoj politiki. Zborovanje Male antante se je nedavno s haskom dokončalo. Iz govorov, Štere so meli ministri posamični držav, je razvidno, da se je program, šteroga smo zadnjič objavili, popunoma zvršo. Vsi ministri so naglaša^ da je Mala antanta trdno bole kak kdašteč prle i da zvršavle fak velko nalogo, da, či ešče ne bi bila nastavlena, bi jo morali zdaj nastaviti. Razmerje med državami Male antante: Jugoslavijov, Češkoslovaškov i Rumunijov je prisrčno i stanovitno, odnošaji med njimi i sosednimi državami pa velkimi Zavezniki Francijov pa Anglijov kak najbogši. Gledoč razmela do Madjarske so vsi ednoga mišlenja, da se morajo določila mirovne pogodbe spoštüvati i da je potrebno pomagati, da se med sebov zbližamo, mirno živemo eden z ovim, i delamo za kembole tesne zveze med sebov, posebno v gospodarskom pogledi. Stališče v pitanji zdrüžitve Avstrije z Nemčijov, štero pitanje se je zadnje dneve pali spravilo v javnost, je ostalo nespremenjeno i po njihovi izjavaj zdaj niti ne silno. Tüdi naša Svaja z Italijov zavolo tiranskoga pak-ta je bila Važna stran razgovorov na konferenci i vsi so bili v tom edini, da se jo mora kemprle rešiti. Razumijo je, da so se tüdi Italijani živo zanimali za tečaj konference i so od nje na dugo i šörko pisali v svoji listaj; Na obnovitev zveze z Rusijov se ešče ne misli, ar so po izjavi našega zvünešnjega ministra ne dani vsi pogoji za to. Vsa vgonjavanja v tom pogledi so bila prerana i brezi vsake podlage. Prišestna konferenca de kleti na sprotoletje v Rumuniji. Kraj zborüvánja najmre vsako leto menjavlejo. Lani se je vršila na Bledi, letos v Jachi-movi, prišestno v Rumuniji, kde, to je ešče ne določeno. Na bodočem se stanki se posvetijo vreditvi gospodarski pitanj i kulturni zadev med državami Male antante. Novi predsednik Češkoslovaške republike. Pretečeni petek je bio v Pragi od obej zbornic v sküpnoj seji izvoljeni za predsednika republike Tomaž Masaryk. Dobo je od 432 Oddam glasov vsega 274 glase, teda skoro 2/s. Izvolitev je pozdravilo itaki na to 21 strelov iz topov v varaši. Novo-zvoljeni predsednik, (šteri vala tam telko kak pri nas krao) je včasi prisegne na ustavo i de znova 7 let vodo državo. Pretrganje zvez med Rusijov i Anglijov. Angleška Vlada pa zbornica poslancov sta sklenoli, da se pretrgajo vse diplomatične zveze t Rusijov. Položaj na Kitajskom se je zadnje čase popunoma spremeno. Zavolo razcepitvi i razdvojenosti južno-kitajski voditelov i generalov so začele severne čete ofenzivo i prodirajo proti najvažnejšim varašom Južne Kitajske, Šanghaji i Nankingi. Glasijo od velki zmág severni čet. Prekusnice. Krivičen krajcar. Dva cigana sta nekaj znakrala na senji. Nato ide-ta domo i se na poti v šumi falata. Kda je eden vido, ka ga ov šče »spucana njemi dene: ,,Ka, lekar me ga ščeš znoriti ? Pa ne veš, ka ga krivično blago stokrat telko Pravičnoga vö spravi?11 Ka je najvekša Hitrost? To, da krščak lüčili dol s strehe i bežiš doli pa ga odspodi zgrabiš. Šteri se je bole skresao? Taljan, Magjar pa Slovenec so se nekam vküper pelali. Vsaki je hvalo svojo državo i železnico vnjoj. Mag* jar pravi: pri nas vozijo železnice tak hitro, ka si med dvema postajama niti nemreš dol sesti". „To je nikaj", si zguči Taljan. „Pri nas se tak hitro vozimo, da od edne postaje pa do drüge niti nemreš do deset prečteti. Slovenec pa dene: .Ka je vse to. Mi se vozimo tak hitro, ka či mi što v Soboti pove: Dobro jütro, njemi že morem v Hodoši praviti. Bog daj.“ URADNI RAZGLASI. Gospod Velki župan mariborske oblasti je odobrio, da se vrši vsaki mesec po eden uradni den na Cankovi. Uradni dnevi se bodo vršili v žandarmerijske] (Slovenščina I Ur.) stanici na Cankovi i se začne ob 10 vöri 30. junija, 26. julija, 30. avgusta, 27. septembra, 25. oktobra, 29. novembra, 27. decembra. Občinske takse pri izdavaaji podugšanji i prepišüvanji živinski potni listov. Ar se je zgodilo, da so nešterne občine pobirale za prle povedane dela nedovoljene takse, je Velki župan mariborske oblasti opomeno vse občine, naj se držijo predpisani taks. Iste lehko vpelajo ali že vpelane Povišajo samo z dovolenjom Velkoga župana i v obsegi zakona, šteri je razglašeni v Ur, listi Štev. 131. z leta 1922. Poleg drügi pristojbin se lehko ešče pobira pri vsakom potnom listi brezi pogleda na broj živinčet od 25 do 75 par. Za izve-denski ogled pri velkom živinčeti od 15 do 75, pri malom od 15 do 75 par. Za obnovitev zdravstvenoga stanja i obnovitev namembnega kraja 10 par, za prepis poleg kolekov 15 par. Vsako prekoračenje teh pristojbin je nedopüstno i se bo kaštigalo. Za treznost. Brezalkoholne sadne pijače. Vrenje vzeme sadovenim sokom hranlivi sadoveni sladkor ino ga spremeni v alkohol pa v vogljikovo kisilino. Za volo toga po vrenji nemajo soki (vino, jabočnica, grüškovec) skoro nikše hranilne moči, vrednosti. Poživlajoča vnožina hranilvi, Snovi, štere so v sado-venom soki pred vrenjem, med vinjeni minejo. Na nji mesto stopi alkohol, Šteri škodi celicam, krvi, pa živ-com. Dnesden samo slabo izobraženi lüdje pravijo, ka alkoholna pijača se-grevle pa okrepča. Hranilna vrednost nezavreti Sadni sokov je za volo beljakovine, na-ravnoga sladkora ino tkzv. vitaminov takša, ka se betežnik samo z sadnimi soki lejko prežive cele tjedne. Ar so te Snovi lejko prebavlive, zato so tüdi Sadni soki, izvzemši mleko, najbogše hrana za deco ino betežaste lüdi. Kak z grozdjom pa jabokami se da čistiti krv tüdi z grozdnim pa jabočne sokom, ži ga vživamo duže časa. Bogši je sok že za volo toga, ka ga vsaki čas mamo skoz celo Ieto, jabok i grozdja pa ne. Naložili betegi se takši lüdi tudi menje primejo, šteri vživajo Sadni sok, ar majo vekšo odporna moč. Majo pa Sadni soki ino sad sploj dosta vapna, zato so dobri tüdi za deco štera rabijo za rast kosti Vapno. Što je betežasti ali pa otrüdjen düševno ali telovno dobi po fosforovoj kisi-lini Sadni sokov dobro hrano za svoje živce. Zato ne bi smeli menkati Sadni soki v niednoj kmetsko] p« tüdi gospodsko] drüžini, posebno pa v tistom vremeni, gda nega nikšega drügoga sada pa mleka pri hiži. Božni časil „ Kmetija dnesdén ne nese nikaj", se toži kmet pa ga pije v oštariji. — ,,Za obrtnika je resan božno, vse požrejo dače“, jamra obrtnik, šteri verno nosi svoje tjedenska zaslüžke v gostilno. „ Kapitalizem nas vniči*, zdihavle delavec — pri svojem litri. Uradniki se tožijo, da je prej velka drágoča i hajdi v gostilno. Resan božni časi! Pa ešče hüjši pridejo, či de tak šlo naprej, čí bodo lüdje pili alkohol, kda nemajo žeje. Podpirajte i čtite »NOVINE11! DIJA5K0_P0LJ E. Naše oblastvo. Naša Krajina se že v vnogih ozirih prijetno loči od ostalih pokrajin, ki so se že tako prepojile in züje, da ni več ostre ločnice v njih Življenju. Oblikovanost naše zemlje, »duša" dolinske ravnine in goričkega, naša beseda s svojim naglasom in glasovi, ki nas veže daleč nazaj z očaki, — naše samolastne čuvstvo-vanje. 4 NOVINE 5. junija 1927. Vse to označuje našo samobit-nost (individualnost), iz katere raste-mo vsi in ki je ne more popolno do-živeti tisti, kdor ni na naši zemlji doma. Lastna nam je dovoljna mera konser-vativnosti in še več domačnostnega čütenja, domačega (»lokalnega«) pat. riotizma. Prav tema dvema činitelje-ma se moramo zahvaliti, da smo ostali to, kar smo. Naša tradicicija se ne more spremeniti. Naše življenje se mora izpo-polniti, a razvijati se mora v lastni, naši smeri. Nikakor ni potrebno in dejansko tudi mogoče ni, da bi se mi »züli« z ostalimi Slovenci (morda kakor Müra in Drava ?) — o tem go. vöre le tisti, ki našega čustovanja ne poznajo. Pač pa je potreben dvig v našem gospodarskem in duševnem Življenju, katerega pa — zlasti slednjega — ne bomo napenjaji na kakše šablone s Preka. Ker pa o tem govore drugi, ne bomo dalje razmo-trívali o tem, le še to moramo povdariti, da moramo ljudstva pri vzgojiti Zavednost vseh njegovih dobrih lastnosti in dolžnost, da jih izpopolnjuje. Opozoriti hočemo danes pred vsem na misel občestva nas dijakov, naših izobražencev in našega ljudstva sploh. Ker to naše občestvo (občinstvo) in ta naša skupnost temelji ter korenini v naši samobitnosti in sküpnih teženjih, zato smo se nekoliko dalje pomudili pri gomjih mislih. Iz časov pred Ivanocijem nam ni podrobno znano kako skupno te-ženje naših domačih učiteljev (t. j. .duhovnikov pred vsem)|naših pastirjev. Za tišinskoga kanonika so se začele zbirati in izdajati ljudem knjige (kalendar). Od tedaj naprej se naša družina hitro razvija in ob desetletnici pri Sv. Bedenika nas je bilo lepo število. Kaj hočem povedati z vsem tem? MI dijaki in vsi, ki niso več dijakij a so s srcem pri nas, moramo vezi med seboj poživili, utrditi — moramo vse zavesti svojega občestva, moramo se iskati. Le, tedaj bomo zmožni svojega dela, ako gojimo ob-čestveni Čut, t. j. ako mislimo, čutimo, in živimo občestveno. To se pravi: nisi sam, marveč smo poleg tebe tudi mi in vsi smo dühovno Vezani po sküpnih težnjah. Zato moramo vse svoje delo graditi na Čut skupnosti, ki ga prav mi najlaže gojimo i nam je tüdi najbolj potreben. Kdor živi z našo zemljo in z našim človekom, ta se nam ne bo odtegoval in naj je dijak ali že v poklica, marveč bo delal na to, da bomo vsi eno, to' bomo pa le v ljubezni. GOSPODARSTVO. Pokončüjmo sadovene škodlivce. Kmetovalci dolnjelendavskoga poglavarstva so v tom leti tak pobelili sadoveno drevje, kak mogoče nikdar prle. Tüdi so prepravili hvále vredno meh pa ftičje kelje. Zdaj se pa nesmemo zadovoliti s tem delom pa misliti, ka so skunčani sadoveni škodliva vsi. Samo belenje steblovja prepreči hitro Širenje stvarcov, brani rasti melja ino razni lišajov, ne vniči pa ležišče škodlivcov, šteri se zdržavlejo pod starov skorjov drevja ali ešče više nad steblom. — Či poglednemo zdaj sadovnjaka mo vidli, kak vse beli od krvave vüši, ka pa gosenice pa razni hrošfovje, šteri tak nemoteno razjedavlejo sad ino listje drevja. Ništerni Sadjar se čüdiva posüšenim cvetji pa meče po nepotrebnom krivico na slano, štera njemi je prej osmo-dila cvetje. Či pa poglednemo v takši posil-šeni cvet, navadno ovaramo tam hroš-ča cvetodera, šteri se mirno razvija ino čaka ka posüšeno cvetje odpadne ali pa že prvle ide proti vrhovjej drevja. Tüdi goseničns gnjezda maloga pedi-ca ino jabočnoga mola neso redkost v naši ogradaj. Ne püstimo ta ležišča, ka se razvijajo ino čakajo da drügoga leta, gda se razvoožijo. Začnimo z pre-pravlanjom zdaj, dokeč je ešče čas za to. Pri pokončüvanji gosenic moremo paziti tüdi na plote sadovnjakov, gde navadno predé na jezere gosenic. Prepravlajmo med sadovenimi škodliva konči tiste, šteri so v tom časi najbole razviti kakti gosenice ino krvava vüš. Gosenice najležej prepravimo pokeč so ešče v sküpnom gnezdi na te način, ka je porežemo- ino sežgemo. Či so se pa gosenice že raz-lazile po voji, je to delo žmetnejše. Te se preporača škroplenje drevja s tobačnim izvlečkom tak, ka se zeme na 100 litrov vode 2 kg. tobačnega izvlečka pa 2 kg. mazavoga mila (žeifa), štero se navadno raztopi v toploj vodi. S tov mešancov trbej dobro poškropiti vso listje, posebno more paziti na vr-hovje, gde se zdržavlejo gosenice. — Za škroplenje se rabijo lejko tüdi drügi čemerje arzeoikove vrste, vendar je pa tobačni izvleček najbogši. V drügo vrsto jako razširjeni škodlivcov se računa krvava vüš, Štero prepravimo z raznimi katranimi oljami posebno z arborinom ali carbokrimpom ali pa tüdi z tnešanicov petroleja ali mazavoga mila. Arborina se zeme na sto litrov vode 10 kg., petroleja se pa zame 1 liter, na deset litrov vode pa 3 kg. mazavoga mila. S takšov tnešanicov se namače z pomočjov ometeca ali stare krpe vsa napadnjena mesta po drevji, posebno se naj pazi na spoknje ino obrezane tate drevja, gde mo vidli v kolobari vse puno vüšečega gnjezda. To mazanje moremo večkrat ponoviti, či ščemo, ka mo z uspehom zadovolni. Tüdi je dobro, či zememo kakšo coto i ž njov razmažemo krvavo vüš, takša mesta pa namažemo s kakšov maščobov stare masti ali loja. Vsakše prepravlavlanje krvave vüši je velkoga pomena za razvitek sadovenoga drevja. Sadjarje, ne samo hasek, liki tüdi dužnost Vaša je prepravlati Škodlivce posebno krvavo vüš, štera naravnoč grozi našim dolecjskim krajom. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 330 Din., žita 225 Din., ovsa 200 Din. kukorice 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—11 Din., teoci 10*— Din., svinje 15—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 70 par, Schiling 8 D 00 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 18 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 92 Taljanska lira5'OOD. Mali oglasi. ,,MAJALA" mást in milo za obraz Vam ohrani mladost i lepoto. Napravi kozo belo, ostranjüje vso nečistoče, pijajce, zdečico, jetike in sončene šplinte. Cena za obadvoje Din 20.—-Izdelüje in z poštov razpošilja: Lekarna pri Sv. TROJICI D. Lendava. K odaji je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednja. Prednjen hram je pokriti z črepom. Poizve se pri FRANC LOVENJAK!, Bučečovci, p. Križevci. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela. št. 13. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžine. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55. leta. Deca od 1. leta do 16. Deca Plačüjejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a starejši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či starejši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob 2 vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefaua, Lin-coln, št. po 22. PL V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejši operacij 75 dol., za zgübo ednoga oka 100 doL, za Z oke 250 dol., tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 dol. Odborniki za leto 1927. so sledeči: Predsednik. Ivan Horvat 2050 W, 23 rd, St., 'podpredsednik : Martin Gabor, tajnik. Štefan Foys 1929 W. 22 nd. Pl., blagajnik : Ivan Denša 2730. Arthington St, za-pisnikar: Marko Vouri, nadzorniki: Števan Horvat, Matjaš Hajdinjak in Mihal Haklin. Drüštva voditeo: Janoš Hren, vratar: Števan Kreslin. NA PRODAJ sta dobro šparaniva, malo rab-ljena mlinska kamna pri IVANI KREFT, Sv. Jurij ob Ščavnici. pErGamENt PAPIR se dobi po dnevnoj ceni na malo in na velko pri: IZIDOR HAHN MURSKA SOBOTA. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ,.Novine" prí ti HAHN trgovina s papirjev s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poIeg rim. kath. cerkvi ino pošte. Mlin za prodati na stálni vodi, v ljutomerski okolici, ob okrajni cesti novo zidan, na dva tečaja, kunst kamnov, val-ček dopelšen Benzin motor v dobrem stanu, zraven vrt za zelenjavo, hlev za svinje i govedo vse dobro urejeno in v dobrem stanu se zaradi preselitve proda. Natančne pojasnila v Gančani pri ŠTEFAN MATKO št. 5. p. Beltinci. Dober in stalen zaslüžek upeljana Zavarovalnica išče zastopnike v vseh krajih (mestih, trgih in vaseh) Prekmurja in Medjimurja proti visoki Provizije Pismene ponüdbe je poslati na upravo lista pod šifro ,,DOBER ZASLÜŽEK. KONKURZNI OKLIC. Razglasitev konkurza o imovini Viktora Cipot, trgovca z lesom in kürivom i. t. d. o Murki Soboti. Konkurzi komisar dr. Janko Šumenjak, dež. sod. sv. in sod. predgi. Okrajnega sodišča v Murski Soboti. Upravnik mase dr. Lajoš Šömen, odv. v Murski Soboti. Prvi zbor upnikov za izvolitev odbora upnikov ali predlaganje drugega upravnika mase pri okrajnem sodišču v Murski Soboti dne 28, 5. 1927 ob 10. uri. Konkurzi upniki naj prineso dokazila za izkaz verojetnosti svojih terjatev s seboj. Pri istem sodišču je oglasiti do Z. 7. 1927 terjatve upnikov, tudi ako teče o njih pravda. Upnikom, ki oglasijo kesneje, se uteg-nejo naložiti s tem povzročeni stroški, oni ne morejo prerekafi prej zagotovljen^ terjatev, njih terjatve se pri prejšnjih razdelitvah ne uvažujejo. Ugotovljeni narok pri okrajnom sodišču v Murski Soboti dne 16. julija 1927 ob 10. uri. Inozemski upniki morajo imenovati v tuzemsfvu stanujočega pooblaščenca za vročbo. drügače se jim postavi na njihovo nevarnost in stroške. Kdor ima reči prezadolženca v hrambi, mora naznaniti fo upravniku mase. Nadaljna naznanila v konkurznem postopanju se izvrše po Uradnom listu. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 19. maja 1927. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN Izdajatelj JOŽEF KLEKL, Urednik: IVAN JERIČ