III. leto. Štev. 19.
1916. Május 7.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin je na leto:
Doma     .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .  3 K.
v Ameriko   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   6 K.
Svét pa düša.
Tak rázlična dvoja reč je to! Svét blaten, zamázani. Tü pa tam so lepe rože, žvrgolijo vtice na njem, da pa roža z gnoja má moč pa vtica, kda tá spádne i zvonja, je mrska prikázen. Na je sveti vse grob, vse materija, kamen, blato. Pa ka si človek lepoga naprávi z rázličnih rastlín pa kopalín svetá, se vse nazájobrné na ^spodobno, na mrsko, či človek ne pázi na njé. Šče zlát se zamáže i formo zgübi, Jr ga y .zatidčiš.
Vse na zemli, ka rasté ino se gible je pa nanč ne z zláta, srebra, nego z Mata začnovši od nájménšega stvarea pa gori do nájlepšega tela nájplemenitešega človeka.
Pa to telo človeče, té küp blata i smráda (ste že vidili, kakše jé po smrti), je Bog zjedíno z nemrtelnov dűšov, naj bo mesto njénoga prebivanja na zemli.
Ka mísliš, jeli düša čüti to tak nespodoben zákon je to za njo?
Tak se nam vídi, ka vékši del dűš nikaj ne ve z té nespodobností. Glédajmo samo lüdi, ka delajo:
Ka se svajűjejo, odürjávajo, pre-gánjajo pa morijo, to zdaj nájbole vídimo, kda je boj. Pa to ne samo tam na bojiščaj tű domá tüdi. Tü tüdi ne nehá odürjávanje pa pregánjanje eden ovoga. Zvűn toga se skrbijo lüdjé:	správlajo si. Ka si , správ-
lajo? Vrednošče: -> Hiže po vajo, zemlo küpüje, trgovino pelajo pa pri tom lažejo, konéjo, se zaklinjajo, krivo priségajo pa eden ovoga gűlijo, ka groza. Pa zakaj to vse delajo ? Meli bi radi dosta pa dobro. Meli bi radi, kak či ne bi trbelo mreti. Bogati bi radi bilí. V svilo bi se radi, oblekli. Čási pa diko bi radi meli. Hej, najeli bi se radi do grla pa nápili vsaki dén de-
Dobijo se
Novine. Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri
KLEKL JOŽEFI,
vpok. pleb, v čerensovcih,
Cserföld, Zalamegje, Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati.
sétkrát! Povejte nam, kde je vu vsem tom düša?
Drűgi so malo bole zadovolni z málim, liki lűbijo lüdi svoje, véj prej to Bog sam zapovedáva. Radi májo svojo Stalo, Vej si — prej — ne prosim bogástva, samo telko, ka bom živo. Svoje polé lűbijo: to, Gospodne Bože, občuvaj meni.
Pa istina je, to slobodno prosijo i želejo, liki düša je šče v njih tüdi pré-mála, či ne vzeme v pamet, ka je to ne vse. Se na vnogom spozna, kda njemi vmerjé lüba peršona, kda nesrečo. má v š tali, ali na poláj -? Nemre si nájti míra, joče i toži se, v dvoj-nost káple, „ka de zdaj z njega. “
Oh toga človeka düša ešče tüdi ne ve prav, ka je v nespodobnom zákon! s svojim telom. Tá se šče tüdi za svet, za telovna, za blato joče, či li je tisto blato eden drűgi človek.
Samo zvíšena, k Bogi nadignjena düša zná od té nespodobností. Takša düša za čüti, ka se telo more k njoj prispodobití pa ne ona k téli. Takša düša vádi svoje telo na poželenja nebeška, na zatajüvanje samoga sebé, na Ponizno, mirovno prenášanje trplenja i nevol — pa či vu velikoj nesreči ona tüdi zjèčí za kem eti na zemli pa dopüsti očam svojega tela vrele skuzé trplenja točiti, to je ne za blato, za zemelska, liki za edno drűgo dűšo, štera je bila lepa pa lü-bezníva.
Pa ešče pri toj nájvékšoj zgübi se tüdi zná potolážítí, v dvojnost ne káple, vüpanja ne gübi, ár zná: edno je potrebno, sebé rešiti za večnost s tem, ka privádi svoje telovne moči tüdi, naj vekivečna, düševna iščejo, ne telovna, ka naj bole telo gráta dü-ševno, kak düša telovna, znajoč, ka nikaj „ne valá človeki, či celi svet pridobi, dűšo pa zgübi.
za naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma   2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov   .   .   .   .   5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov.
Bojna.
Sv. Križa špomin zdaj obhajamo. Maticérkev se radüje i svojo radost v gorečo pesem i molitev splèče, ka je najdeni križ Gospodov. Krščenik, delaj kak maticérkev. Ne tlači i ne brši križa — ne mrmraj na trplenje, štero ti je ta Vojna porodila, nego veseli se, ka si najšeo križ Jezušov. Jonaš, ka je té križi Klüč od nebeskih vrát. Té bi vsaki rad odpro, da pa brez klűča križa jih niti Bog ne mogo. Ti bi je pa šteo? Tej dnévi nam naj bodo mi-rovnoga trplenja dnévi za naše vojake. Med težavami zdehnimo dostakrat: Z Ijubezni do Tebe, dober Jezus, to rad 'zatrpfín 'za naše včyákč. n
Poročila z bojišč so sledeča:
Türsko bojišče. Türki so zavzeli v Mezopotamiji Kut el Amaro i 13 jezer angleške vojske vlovili. Na kav-kauškom bojišči so pa stavili ruske prodiranje.
Rusko bojišče. Nemci so pri jezeri Naroc napádnoti ruse, je premágali i zmed njih 5656 vlovili i 28 strojnih pušk pa 10 bomb metalnic zaplenili. Naše čete so pa pri vodi Ikwi zbili ruse vö ž njivih poštojánk, jih 180 vlovili pa 1 strojne puško zaplenile. —
Na taljanskom bojišči se je velika strelba vršila. Naši so taljanske napade odbili i na kolodvor v Mam-sani bombe vrgli.
Na francozkom bojišči ne ga posebne spremembe.
Na morji se dale potáplajo ladje. Nemško U. S. podvodno so angleži tüdi potopili, moštvo pa zgrabili.
Dom i svet
Ministerske odrédbe. Dovoljeno je 18 let starim vojakom na tri leta prostovoljno vstopiti v vojsko. Se ve, da do vživali pravice prostovoljcov (önkéntes). To so tisti, ki na 1 ali dveletno prostovoljno vojaško slüžbo nemajo pravice, majo jo pa za volo svoje vučenosti do prostovoljstva. Glasiti se moro pri tistom vojáškom za-povedništvi, kam stopiti namenijo.
Kranjsko. Novi deželni predsednik je grof Attems Henrik.
2
Grčko. Grčka Vlada je prepovedala antanti, ka ne smejo Srbsko vojsko prek po Grčkom správlati. Naši sovražniki pa to želejo. Nemir je veliki zaloga volo. Grki se najme bojijo, ka njim znajo sovražniki tak po mali v celi orsag tüjo vojsko spraviti.
Irsko. Irsko je pod oblast Anglije spadajoča držáva poleg Angležkoga v Europi. Proti vsemi zatiravanji i preganjanji protestántöv so obdržali irci svojo katoličansko vero, čeravno so njim še imanja spojemali ka so od lastivnih svojih njiv mogli nájem ali arendo plačüvati. Nikda je tű tak pobožno ljüdstvo živelo, ka se je Irsko za .otok svetnikov* imenüvalo. Prebivalstvo je keltskoga pokolenja i govori svoj nikdašnji jezik, šteri se loči od angležkoga.
,V toj .državi je zdaj nevarna vstaja 1 nastanola. Jako je peklo irce, ka so njim do najnovešega časa ne dali pravic nikših, niti teh ne, ka bi njim lastivne njive nazajspodavali, a vojake so pa želeli od njih, zato so nastavili „Sinn Feni* (naša domovina) imenüvano drüštvo, šteroga kotrige so se vadile v obračati orožjá, so z Amerike poslanoga strliva en del pod roke dobile i se poreberile ž njim proti angležkoj vladi. Vstaja je nevarna, ár glavno mesto Irskoga, Dublin vstaši v rokah majo i se angležkoj vojski dozdaj še ne posrečilo je premágati. Namen vstaje je Irsko od Anglije odtrgati i Ijüdovlado v njej vpelali. Pravijo, da, so nemške ladje pripelale Sir Boger Casementa, začetnika vstaje na Irsko, pa če tak, te brščas tüdi strlivo, kaj oboje je jako Verjetno.
Francozko, V Parizi so se zišli zvün rusov i japoncov naši sovražniki na posvetüvanje,/ kak bi po dokonča-nom boji pri gospodárstvi, trgovini nemcom na kvár še mogli zjediniti.
Švfcarsko. Nemški poslanik je odpüščenje proso od švicarske vlade zato, ka je nemški letalec že večkrat prek Švicarskoga leto pa obečao ka se to več ne zgodi, krivci pa bodo iz letal-skoga drüštva zbrisani.
Odlikovanje našega višešnjoga pastira.
Naš višji pastir, Grof Mikes Ivan je imenüvan, kak smo že ednok poročali za častnoga doktora ihsbruck-skoga vsunčelišča. Dokument toga imenüvanja sta te dni prinesla v Szombathely profesora jezuita 'Dr.MuUer Jožef i Kiehl Kristijan i sta ga v lepom pozdrávi ponüdila našemi püšpeke Ob toj priliki je poklono Svoj Pozdrav milostiv-nomi pastiri tüdi domači kaptol i bo-goslovsko profesorstvo.
Drügo Odlikovanje je dobo od apoštolskoga krala, ki njemi je poslao rdeči-križ prvoga reda z vojnim lepo-tičjom. To pa zato, ka naš milostiven višji pastir od začetka boja na lastne stroške da Vračili 40 ranjeníh vojakov., — Obojemi odlikovánji se veselimo iz dna srca.
To je sveta istina, kaj te voják piše.
Prečastiti gospod !
Lepo jih pozdrávim v imeni presv. Srcá Jezušovoga ino njim želem vse dobro. Novine i Marijin list rédno vdáb-lam, za štero njimi naj povrné lübi Jezus ino dopüsti, ka bi ešče dugo nam Slovencom mogli pošilati spise, vu našem lübom maternom jeziki. Mi, ki med telikim svetom živemo, najbole spoznamo, kak je potrebno podpirati katoličanski tisk, ár se drügoverski vse bole razširjávajo kak naši. O da bi vsaki katoličánec čüto to potrebčino i pomágao svoje novine, te ne bi bilo teliko greha i spáke, ár vse to od brez-božnih novin shája.
Nadale njim pišem preč. gospod, ka sam njim osem koron penez poslao na Novine i Marijin List.
Ostánem vu molitev se preporá-čajoči z srčnim pozdravom njih sluga ponizen Ggörek Ferenc, sanitec.
Pismo na bojišča.
Dnes tjeden sem vam obečao, dragi vojaki, ka mo si zdaj od popolnoga požalüvanja gučali. To vam je, znate, takše orožje proti dühovnim sovražnikomi, ka spodobe nema med med-nim telovnim orožjom. Telovno orožje je jemlé, — popolno obždlü vonj o pa smrt odtira i oživlja, olepša, gorpostavi, kaj je prle bilo mrtvo, grdo i razrušeno. I vse to v ednom hipi. Ne mogoče popisati tistih učinkov, štere napravi popolno požalüvanje, tak veliki, sveti i čüdni so. Lehko si, dragi vojak stojezér kilometrov globoko na pekel obsojeni, kak si popolno obžalüvanje obü-diš, včasih, v ednom hipi napraviš to dugo pot vö z pekla; i ne samo to, gene se cela neba i vse gleda tebé, tebé junaka pravoga i nájvékšega, ki si poglavare, vládare peklenske zmagao pa ti začno slavo spevati angelje, kak je sam Jezuš pravo i se ti milo pašči proti večni Bog, te nájbolši oča, ka bi te oblekeo i se z tebov veseli j o, ki si bio razsipni sin. —• Kda se ladja razhije na morji, drügo ne reši potopa potnikov kak čuni i rešilni paši, dokeč ne pride na pomoč drüga ladja. I če 2—3 dni ta ne pride, obláda te ponesrečene glad, mraz i drüge neprilike. — Pri düši pa, kda se tá razhije, kda v to štrti sovražnik torpedo ali loči bombo, jé takši rešilni pas, šteri je ne drži samo kumes, da se ne potopi, nego hrani jo še, da njoj je ne mogoče od gláda prejti. Popolno požalüvanje, je té rešilni pas, šteri jo reši potopa vu večni ogenj, dokeč ne pride ladja svete ^spovedi i sv. obhajila po njo. — Ste čüli, dragi vojaki, ka če samo eden smrten greh mate na düši, ste nedo-povedljivo grdi, od Boga odvrženi, na
vedne muke obsojeni i vam ne pomaga če stokrat merjete za dom, či pretrpiie vse smrti mantrnikov. Brez božje ljü-bezni naime nega zveličanja. Pa glejte, to Čüdno orožje, od šteroga vam gučim, popolno obžalüvanje, vam grehe vse, te najvekšè i najgrše, vse, jih na milijone mate, v tistom hipi brez spovedi zbriše, v šterom hipi si je obüdite i vas posveti, opreviča, pred Bogom Ijübljene včini. To je navuk materecérkvi raz-loženi na zbor) trientskom i se glasi: »Požalüvanje, ž popolne ljübezni do Boga obüjeno, človeka pred sprejemanjom svestva z Bogom zmiri. * (Sess 14. c. 4.) Sv. Peter apoštol potrdi té navuk z rečmi: »Lübezen vnožino grehov zakrije.* ([.Pet. IV. 8.) Sv. očá chrysostom pa vči: „Kok ogenj če v 'logi nastane, vse požgé, ravnotak ogenj ljübezni, kje vovdari, vse požgé i podere... Kje je ljubezen, se vse hüdobne odpravijo.“ (Bom. 8. in 2 ad Tim.) Sv. Augustina reči ešče poslüh-nimo:	»Sama1 ljubezen1 ‘zbriše grehe.
(Tr. 1. in 1. e. Ivan.)
Če je pa to tak, dragi vojak, ve skočiš od veselje vujškar, kda te reči prečteš? Zaistino lehko to včiniš pa v toj srčnoj radosti se norca napravi z hü-dobe vse; pravi njim: vragovjé, kaj vas je, vsi grehi, vse hüdobe sveta nemate proti mojoj düši moči i nikšega mesta več v njej, vse vas obladam z orožjom do rok mi danom, z popolnim obža-lüvanjom.
Vidim, ka edno pitanje gleda z vaših očih na mene. To bi radi znali, kak se more to orožje obračati. Povem vam, Potrpite.
Če vi dobro ščete obračati, rabiti telovno orožje, jeli, morete se navčili, z česa stoji, kakše lastnosti ma, kda se more pomali, kda močnej prijéti itd. To ste se včili pri mečah, puškah, topovih i drügom orožje. Pri popolnom požalüvanji je tüdi to potrebno najob-prvim, znati, kaj, je, te si že znali ž njim djati.
Kaj je te popolno obžalüvanje ? Srčna žalost, ka ste Boga, neskončano dobrote, lepoti, ljubezen, razžalili s trdnim obečanjom, ka to več ne včinite i se spovete, kda vam mogoče bo, če prle ne k vüzmi* To je popolno požalüvanje. Obüdite si je pa v to formo: Bog je neskončano dober, lep, smileni, pravičen', ljübim ga v tom neskončanom veličastvi iz celoga srca i z cele düše, z cele pameti pa ze vse moči svoje. Iz té ljübezni žalüjem za vse svoje grehe, z šterimi sem se podstopo tistoga razža-liti, ki je bolši, lepši, dragša ljübernivej št, kak je milijon svetov velikih, da on je neskončano popolen. Mam tüdi volo se spovedati z vseh svojih grehov, če prle ne, k vüzmi.
Navčite se, dragi vojaki, dobro obračati to orožje, pa se vam te ne bo trbelo bojati ne greha, ne pekla, ne smrti;t'to orožje brez spovedi očisti Vašo düšo vseh grehov, malih i velikih i vam odpre vrata nebeška.
Podpišüjte štrto vojno posodo!
 us 7.
NOVINE
3
       Slovo od doma.
 Zbogom ostanite, č. g. vrednik! Želemo njim, naj jih g. Bog čuva v zdravji i jih pomaga z svojov svetov miloščov, ka do nam dugo let Mirili Marijin List i Novine, z šterima nas v našem lüblónom maternom jeziki tak lepe navuke včijo, šteri so nam vojakom, na veliko tolažbo i pomoč. Zbogom lepa Slovenska krajína, podamo se z pajdaši svojimi pa bojišče; dugo smo že čakali tű vüro, štera nam je zdaj vdarila. Ali prle, kak bi svoj prvi stopaj napravili,, se obrnémo proti Bl. D. Mariji i jo z tužnim srcom prosimo: O ti müostivna naša mati, BL D. Marija, bodi ti naša verna Pomočnica i voditelica z svojim Svetim Sinom. — Prosi, naj nam da naš nebeski Zveličar svojo isveto miloščo, da bomo mogli vse težave pobožno i mirno prenašali, kak jih je pretrpo1 on sam, naš Gospod Jezuš Kristuš. če de nam pa za mreti, daj, da z poniznim srcom darüjemo .svoj Žitek za domovino iz ljübezni do Jezuša, do njegove svete vere i svete materecérkvi.
Zbogom krajína Slovenska i vse tvoje cerkvice, posebno naše farne i vi dühovni očevje, ki ste nas v njih pobožno včili, na božjo pot spravili, z Jezušovim Svetim Telom i krvjov naše dűše nahraniü. Naj se vam lübléni Jezus zato da na veke v nebésaj veseliti z svojov čredicov. Vu imeni prečiste D. Marije vas prosimo, lübléni dühovnik^ spominajte se z nas pri sv. mešab.
Zbogom lübléne žene i máli ptičeki, ne žalostite se za nas, bole se k Bl. D. Mariji obrnite i vüpajte se v njej pa molite za nas. Rožnovenska kralica, oh pomágaj ti našim žalostnim, štere smo mogli mi v tužnosti doma odstaviti, bodi njim milostlvna Pomočnica i zagovornica.
Zbogom lübleni oča ino mati, moremo se od vaj ločiti i se na nevarno pot podati. Bóleèe nam je srce, ka vaj na starost moremo zapüstiti, šteriva sta teliko britkih skűz za nas pretočila i za nas strpela, ka bi si na starost pomoč spravila, pa je dober Bog nači zravnao. On naj bo vajni pomočnik zdaj i na skrad-njoj veri.
Zbogom sestre domá i v dalešnjih krajeh, ostanite čiste Marijine hčeri, ne spozabte se z tistih lepih Marijinih pesem, štere smo tak veselo vküp spevali. Zbogom bratje, ki ste še domá, rodbina, botrina, sosedje, znanci, čtervi Marijinoga Lista i Novin pa vsi Slovenci, zahvalimo se vam za vse trüde, dare, štere ste nam kda skazali i prosimo Ponizno vaše molitve. Marija bodi vaša voditelica i Pomočnica v tom veselom cvetečem slovenskom kraji, nam pa na krvávim bojišči. Moli za nas narod naš slovenski, ka de nam Bog pomagao vse naše križe i nevole pretrpeti, ka mo ležej spunjávali dužnost našega pozvanja, ka mo znali; kak smo .tüdi dobre vole priprávni mreti :za naš lepi slovenski kraj. Odhajamo na bojišče, vitežko ščemo braniti našo domoviio. Oj lübi naš slovenski kraj, mo te ti vidili še kdaj, kde smo sunce zaglednola — Idemo, ništerni že drügec, Bog zna če pridemo nazaj, o dragi domači, kda zvon se vam zglasi, molite za vojake najbole vi mladi dečki, o ne bodite gavalerje, smrt ne gleda na gizdo, vse pokosi, ki njoj pod moč pride. Edno želo mámo pa vsi do vas domačih: pazite i kaštigajte, na dobro včite našo doma ostalo deca, ka se ne pokvari.
Ne je davno še bilo,
Ka smo vzeli mi slovo,
Ostavili rojstni kraj Kam da bi prišli še nazaj.
Naznanjam vam zdaj to,
Ka se mi oblekli smo,
Zato pred odhájamo,
Vas še ’dnok Pozdrávimo.
Pa ne dvojte zato vi,
Tam doma ostávljeni,
Lübi Bog pomore nas,
Ka pá pridemo med vás,
Bedek Ferenc pešak 83. pp. z Nedelske fare; Horvat Štefan z Strehovec, Puhan Janoš z Bogojine, Šüšec Mikloš z Bcltinec, Gerencsér Janoš z Strehovec, Koren Jožef z Renkovec, Horvat Jožef z Bogojine, Žižek Jožef z Polane, Kavaš Jürij z Gančan, Hajdinjak Jožef z Črensovec, Geld Mihal z Lipovec iz 5. sapörskoga (jámarje) bataljone, 3, stotnijo; Erjavec Fer-dinand, Zver Andraš, Horvat Ferenc z Bratonec, Balažic Ferenc z Dokležovja, Kavaš Ludo-vik ž Melinec,' Žižek Šándor, Režonja Mihal z Ižakovec,.Lebar Štefan z Nedelice, domobranci 20. pp., Fartèk Ferenc Plengáš ’ z 'Dolièov,. domobranci 18. pp., Tivadar Ivan z Gumilic, I ki se postavi od sinka na bojišči bodočega tüdi, cele občine i fare törjanske; Srèš Martin, pešak 48-ga pešpolka.
Glási.
Zahvala. Sobočka reservna bolniš-nica z zahvalnostjov potrdi, ka je sprejela z Velikepolane 15 litrov tikvinoga olja, z Malepolane pa 10 kil masti.
Vtopo se je v Szombathelyi v Pe-rint potoki Žavura Leontin, desetnik v 90. pešpolki v 1. stotniji. Brščas je v pijanosti spadno v potak od mno-goga dežovja naraščen.
Smrt. Vnožino ljüdih je sprevodilo na veliko soboto v Gradišči Kühar Štefana, belitonskoga plebanoša mater na pokopališče gradiško. Betežen sin je z toplic prišo na materin sprevod. Izrazimo njemi srčno sožalje i prosimo dobrih düš vrele molitve za düšo materno ednoga dühovnika, ki je v svojoj gorečnosti še zdravje spodkopao pri rešenji düš.-
Pozdráv z bojišča nam pošila: Skafar Matjaš, četovodja v konjeniškom saniteckom oddelki i'naznanja, veliko veselje, ka so meli priliko vüzemsko spoved opraviti i so jo opraviti še takši, ki so jo že dugo ne i "ki jo ne bij če bi doma bili; — Soštarec Štefan, pešak 88. pp. iz Krajne, ki se z ljübez-nostjov spomina, ka je čtevec Novin i Marijinoga Lista, ki milo misli na svoje slovensko ljüdstvo i na svoj rojstni kraj, je krédi ostavili ga pa trpeti na bojišči, kak njegovi slovenski bratje za njega; žele pa iz dna düše, da bi se iz grešnoga sna zbüdo vsaki grešnik,
zdaj kda se cela narava oživlja, ka ne bi ptičice vesele zamuknole i se rožice skuzile nad njegovov trdovratnostjov: — Knaus Karol, pešák 51. pp. iz Beltince, ki prosi mile Slovence, naj molijo zanjega, ka de mogo nazaj priti v te veseli slovenski kraj, če pa v toga nej, pa nebeski ráj; Viridiš Štefan, desetnik 20. domb. črnv. pp., ki nam tüdi veselo naznanja, ka so marc. 29-ga opraviti vüzemsko sv. spoved zatém pa sv. obhajilo prejeli v kapelici, štero so z jaličovoga veja naredili i V šteroj, kda je meša bila, so njim me^to orgl spevale tiebeske ptičice, rriesto zvonov pa doneli' ruski topovi pá zahvali se za dobro čtenjé, štero njim büdi misli na večnost pa prosi z pajdaši naše molitve; GyoTkös Štefan, BedrnjaJi Jožef z Polane, Zver Ludovik od Lipe ! njuvi slovenski pajdaši iz '20,v dom. pp., ki med škrbetanjom, pušk i grozuim treskanjöm topov! mislijo na nas i nas prosijo, naj ,je„zročimo y öbrambb törjanske Bl. D:v Marije, ká bi njim spro? sila i nadaljno pojiidč Od Bogá,5 'ár sprevidijo,) ka. je je v devétmesečnih nezmerno nevarnosti jedino Bog čuvao po njénih prošnjáh; — [ Žalig Štefan iz 48. pp., ki misli na vse Slovenske dühovnike i, žele, da bi se še zišli v bláženom miri. -
Veliko vojno posojilo. Sobočka posojilnica je ravno eden milijon koron podpisala na štrto vojno posojilo,
Žalosten Vüzemski pondelek so meli pri Sv. jüiji. Najšli SÖ se naime takši, žalibog še na dopüsti doma bo-doči vojáki, ki so šli k Koblenceri proti ostroj prepovedi níeterecerkvi plésat. Zaistino žalostno.
Od naših vojakov. Mrtev je: Sed-mak Alojz z Štrigove. Srce božje smi-luj se njegovoj düši.
Na smrt 5so-obsodili v Banjaluki 16 naših Srbov, 'ar so veleizdajstvar bili krivi. Držali so z Srbi. 88 oseb je pa ravno Zatoga zroka volo obsojenih na vozo od 1 do. 20 let.
Veseli vüzem na bojišči med sovražniki. Gipot Jožef z Mlajtinec i Fin-diš Štefan z Dokležovja, oba desetnika, nam javita, ka so na vüzemsko nedelo i pondelek popölen mir meli na* bojišči, so smeh1' šo z neprijáteli pogo-várjati, v roke ségati. Ešče so si dare dávali, rdeče rumenke.
Novi slovenski Vojni dühovnik. Ficko Karol gornjelendavski kaplan je pozvani na vojno dühovniško slüžbo. Na vüzem je predgao v Pozsony-i slovenski našim Vojákom, 26-ga aprila pa odpotüvao odtod proti bojnoj črti. Molimo za njega, ka de veliko moč meo pri rešenji svojih i še drügih 4 vojákov.
4
NOVINE
1916.m
Dari Amerikancov. Lebar Jožef z Sr. Bistrice nam je poslao 630 kron, štere je v Chicagi nabrao. Z teh penez je 50 K. na meše za pokojne vojake, ki so svoj Žitek darüvali zn pa šo domovino (odposlano v Veržej), pvo pa na ranjence, Darüvali so sledeči; Po a dolar z Sr. Bistrice: ŽakojČ Ivan, Vuèfeö Martin, Raduha Marko, Vuèko Jožef, Špiclin .Štefan, Horvat Ivan, Vučko Štefan, Vučko Ignac, Ivko Martin, Sobočan Matjaš, Tratnjek Marko, Krapec Jóžeí; z Gor. Bistrice :Vuèko Ignac, Klajderman Ivan, Magdič Matjaš, Vučko Štefan, Ritlop Jožef, Krampač Štefan, Vučko Martin, Vučko Ivan, Balažic Štefan, Vučko Ivan, Copot Ivan, Graj Andraš, Graj Martin, Gjörek Jožef, Klajderman Štefan, Györök Štefan, Herman Jožef; z Dol. Bistrice: Kováč Martin, Vučko Ivan, Balažic Martin, Kreslin Jožef, Kelenc Martin, Godina Martin, Kelenc Štefan, Vučko Jožef, Gjörök Jožef, Horvat Štefan, Balažic Štefan; z Črensovec: Rajtar Martin, Ütroša Štefan, Frank Martin, Vučko Ivan, Károlji Ivan, Kikel Mihal; z Trnja: Hozjan Štefan, Dogar Janoš, Horvat Štefan, Kramar Ivan, Sobočan Janoš, Jerebic Anton; z Bednjaja: Kuster Martin, Šuster Jožef, Gjura Ivan; z Strükovec: Jošovec Ferenc; z Melinec: Küzma Martin; z Grubišnoga Petja: Raj Jožef; z Hotize: Horvat Marko; z Malakocije: Gjura Štefan; od. Sv. Martina: Tkalec Marko; z F. Polane: Perša Štefan; z Nedelice: Koleni Ivan: z Žižkov: Haklin Mihal. Po 2 dolara: Bohnec Ivan i Klajderman Ivan z Sr. Bistrice; Kováč Štefan z Trnja, Gjörek Štefan z Hotiza, Balažic Ivan z D. Bistrice. Po 25 centov Ritlop Martin z G. Bistrice. Po 2 d. 50 c. Horvat Janoš z G. Bistrice. Po 1 dol. 60 centov. Gjörek Štefan, Vučko Andraš z Dol Bistrice i Hozjan Ivan z Bednjaja. Po 50 centov: Lebar Andraš Herman Mihál, Ritlop Štefan z Dol. Bistrice. Bo 3 dolara: Gabor Martin i žena z Črensovec. — Vsem darovnikom jezerokrát Bog plati v imeni naših ranjencov.
Ponos gospodare je njegova štela. Vnogi pa ne ve ka med krmo more Fellerov ,,Elsa“ hranilski prafiek za živino mešati, če šče, ka njemi konji zdravi ostanejo, odebelejo, težo dobijo, kokoši nesejo i kráve več mleka májo. V jezerih ino jezerih gospodarstvah se že rabi, ar ték povekšava, prebávo pospešüje, omogoča dá se krma bole potroši kügam pot zapré, krepi Mosti, želodec i mišièje. 5 škatlic 5 kron, 1 čkatlica pridana 1 kor. Pravi se dobi jedino pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica, Centrále 146. (Zagr. žup.)
Najnovejše.
Ušpesni boji v zráki. Šest sovražnih aeroplanov smo dolstrelili. V Argonih so nemške prednje stráže vspešno prodirale. Severno od Dixmui-dena (Dimüidan) so nemški oddelki vspešno napadali. Pri Adamelli se nadaljüje boji. — Italjanski napad amo odbili.
Pošta.
Kűzmič Matjaš. Štrigove. Darovnik! so objávleni v Marij inom Listi, to je zadosta. Ki ne verje, da ste njegove filere prek dali nam pokažite njemi Marijin List. Popravici so tei filerje ne podpora, nego plača duga. Vaši 3 K. platiti za Novine. Ne so pa. Z više da-nimi filerami je zato niti dug ne še plačao za Novine, pa te ešče želejo, ka bije objavili? Ki nema Lista, naj plača 3 K, pa kaj više 3 kron da tisto de podpora i tisto se objavimo, če želejo v Novinah. P. B. Dolence. Ka vaše podporo dobivajoče ženske za mito cigare »delijo, je nikaj nej novoga nam, ki Znamo, ka še drage teje, vina pa drüge reči spokü-ri ti jejo. Rarane so dosta, če ne bogajo nas, dr> že g. Boga. Ali ne vete, ka je po sedmih obilnih letah sedem nevolnih prišlo ? Sédejo te že dol té ptice, samo podpirao. — Starih tit-kel se pa trebe ognoli. Ki se jih ogne,
tistomi nikaj ne morejo. Vej zuamkar vaše tüdi nemajo roglov, ka bi pehale.
Soštariè Marko. Goričanci. Mi samo tisto objavimo kaj se naravnost Prinas plača. Kaj pri g. pleb. što plati, ne potrebno objavití, da oni tak nam plačajo sküpno, T? se razmi od naročnine, če pa Što podporo da, tisto pa objávimo, kdekod jo da, kda nam do rok pride i kda pri objávlali red na njo pride, če bi šteri poglavár krivično guče pri izpiti zavolo podpore se more to »stalno posve-daéiti, trebe ga fiškališi prekdati. Drüge pomoči nega. Maček Jožef. Koprivnik. Od ledič-nih tüdi ide podpora, je razloženo v Novinah-ali samo te, če ne slűžijo zdaj svoja dužna vojaška leta. Kak pred bojom ni šče ne vlekeo za svojim sinom, šteri je pri vojákah slüžo podpore, tak zdaj tüdi ne. Od 2Í-do 24 let je to vsakoga dužnost, ki je vzeti. Siromaški stariš pa zdaj za časa boja zato dobi nekšo podporo, čeravno ne stalno, samo Zglasiti se trebe pri g. notariuši.
K. L Ivanci. Ocena se tak le glasi: En del rokopisov je sprejeti. Bog pla‘i. Le pomali i temeljito. O. M. Gančanl. Podpiši svoje celo ime pa te objavimo pismo. Varga Bara. M. Srdišče. Naročnina je prišla do rok Hvala. Sobočan Štefana žena. Nedelica Mož je 1. 1915. febr. 1-ga pri Bakovci premino. More zgrábljen biti. Sedmak Treza. Bánfi-hegy. Sedmak Alojz je že L 1914. novembra 14-ga junaško smrt pretrpo. Molite za njega. Vsem.
Nepodpisana pisma ne prečtemo i zato zobiFR* čakate odgovor na nja. Vogrinčič Apolonija Pertoča. Penezi so prišli. Hvala. Sakovlč Ivan. -Jenkovci. Če so starišje Siromaški, attè njim nekša pomoč, ne pa stálna penzija. Bilo je razloženo v Novinah. Penzijo samo dovico i deca vlečejo.
Zavitki se smejo samo na sledečašte-rila bojne pošte pošilati: 6, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 17, 19., 19/11., 20., 22., 22/11, 22/III., 23., 24., 25., 27., 28.. 29., 30., 31., 33.,	35., 36.,	37.,	38.,	39.,	40.,	41., 42.,	43.,
44.,	47., 50.,	51.,	52.,	54.,	56.,	57., 62.,	63.,
66.,	68., 70.,	71.,	72.,	74.,	75.,	78., 80.,	81.,
83.,	84., 85.,	86.,	87.,	89., 91., 92., 94., 100.,
101., 102., 103., 104., 105., 109., 110., 111., 115., 116., 116/1 H.. 118., 119., 125., 126., 127., 128., 130., 132., 136., 138., 139., 141., 144., 145., 146., 148, 149., 156., 160., 162., 163., 164., 169., 170, 171., 172., 173., 174., 176., 179., 180., 182., 185., 186., 189., 202., 204., 206., 207., 208., 209., 210., 212, 213., 214., 215., 216., 219., 220., 222., 225., 227., 228., 230., 231., 233., 234., 236., 237., 238., 251., 253., 254., 260., 261., 264., 205., 273., 274., 301., 301/IL, 301/IIL, 303., 305., 306., 309., 310., 311., 312., 313., 314„ 320., 321., 322., 324., 325., 326., 227., 328., 329., 330., 341., 350., 351., 351/11., 351/III., 352., 353., 355., 501., 503., 505., 506., 507., 600., 602., 603., 605., 606., 607., 608., 609., 610., 611., 612., 613., 614., 615., 630.
12 kantic
poštnine
prosto
6 kron
Zanesljivo domače vrastvo za ljüdstvo, štero vnogo zdravnikov i od stojezér več zahvalnih pisem priporača, se nam ne siné drago viditi. Dobro stanje i zdravje naše je od vseh penez več. Dobrodišeč Fellerov „Elsa-fluid" je pa ne samo dober i uspešen, nego ešče poceni. 12 malih ali 6 dupliških ali 2 specialnivi kantici poštnine prosto samo 6 kor. 24 malih ali 12 dupliških ali 4 specialne kante poštnine prosto samo 10 'kor. 60 fil., 48 malih ali 24 dupliških ali 8
specialnih kant poštnine' prosto samo 20 kor.

Nešterna kaplja zadostüje,
ka si lehko odprávimo najbole krčovite, nas mantrajoče bolečine, štere se večkrat pokažejo v glavi, želodci zobéh itd. Pri ribanji izvrstno pomagajo té kaple proti betegom od prepiha, mokrote i prehlajenja dobljenim, kakšté močni so, nadale proti protinskim, nevralgiönim bole-činam v lici, vühah, šinjeki, proti trganji, prso i hrbtaboli, smicanji, ledevjá boli, rezanji itd. Vsaki to lehko skuša,, posvedočo pa tüdi na jezere zahvalna pisma, štera vsaki sme poglednoti. Vnogi ga hvalijo zavolo Toga, ka pomaga proti oslabljenosti, v teli, v očeh, nesnenosti itd., pa zato, ka bolečine vtiša, kašel vstávlja, okrepča, zdravi miši če i živce oživlja.
Proti želočnidi bolečinam, netečnosti, krči, zaprtini, stávljanji i pri največih želočnih betegah rabimo Fellerove rebarbarske „Elsa-pilule", šterih 6 škatlic poštnine prosto stáne 4 kor. 40 fil., 12 škatlic poštnine prosto 8 kor. 40 fil.
Čuvajmo se ponarèjanj; ki právi Fellerov Elsa-fluid i prave Elsa-pilule šče meti, naj točno piše naročitev na
Feller V. Eugen lekarnika, Stubica, Centrala 146, (Zagr. žup.)
Razpošilanje po povzelji, ali če se penezi naprej notri pošlejo. Dobro je peneze po poštnoj nakaznici naprej odposláti, drügač pošte 12 fil. povzetja računa.
Z sebom vzeti,
i najležej v žepi, moremo Fellerovo bolvtišajoéo, ofrišajoéo, poživljajočo JEIsa" menthomol šibo. Polski delavci, turisti itd. jo rabijo za hladilo proti vročini šanca, gospé proti migreni i glávoboli njéni prijeten düh okrepi človeka i odstrani stvarce. Srbeščico odprávi, ne rdeči i ne otečé koža po njej. Jako dugo trpi i stane samo 1 kor.
Ta Vnogokrat že poskučena sredstva naročüjmo pri Feller V. Eugen lekarniki, Stubica, Centrála 146. (Zagreb.' žup.) Naj si poštnino prihranimo, naročimo si i drüge oglašene poseb-nosti i sredstva, kak močno nakijo, cimet kaplice, Hofmanove kapljice, šterih tucat dájamo 2 K cene, nadale švédske kaplje, balzamtinkturo itd. ravnotak vse pomáde, za vűsta, vlasé, rázne čaje, (teje) za prsi, otápl.joèega, právoga Kitajskoga, rázne sirupe, za prsi prah proti kašli i vse drüge kaplje, tinkture itd. po lekarniškom navodili. Zavijanje se ne računa.
jh.vnsAteti £gyháa«icgy.(0* EB#yv*yDmdo ktfeforgtó gyozüsejtŐjá* Saombathelje*,