^/JUHN MULLUCK 1-8-4У 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23 OGLAŠAJTE V ¥714.' NAJBOLJŠEM H r\. SLOVENSKEM 1 ^ . ČASOPISU V OHIJU /1 ef JL ^ ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine ^/JUHN MULLUCK 1-8-4У 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID,OHIO 23 VOL. XXXII. — LETO XXXIL lAKOPRAVNO EQUALITY 'ISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXII. — LETO XXXIL CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 13, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 73 Vile rojenice /C-- TRUMAN PRIPOROČIL SENATU, DA ODOBRI ATLANTSKI PAKT WASHINGTON, 12. aprila—Predsednik Truman je danes poslal senatu Severno-atlantsko vojaško zvezo, s priporočilom, da se jo odobri. V svoji poslanici je Truman I izjavil, da se vojaške pogodbe nanašajo "na stvarnost položa- Včeraj zjutraj so se zglasile ^}le rojenice pri Mr. in Mrs. An-,. , . , v јАооу T/ajenčič, 1107 IC. 68 Six, s*"* dkrnes sooče- ^ jima pustile v spomin krep- kega sinčka-prvorojenca. Mati zagotovilu predsednika je dete se nahajata v GlenviUe^ P^kt "le eden, čeprav dolg, Wnisnici. Mlada mama je hči ^ poznane družine Mr. in Mrs. Ja- Severno-atlantsko vojaško cob in Cecilia Subel 1107 so v ponedeljek podpisali % St., ponosni oče pa'je sin Мг. Predstavniki dvanajstih držav: Mrs. John Valenčič, 1239 E. poprav jo je podpisal državni 58 St. Naše čestitke! tajnik Dean Acheson jo mora potrditi dvetretjinska večina v I senatu, da bi postala veljavna. "Ena sama akcija, pa naj je I še tako pomembna, ne bo dosegla miru. Mi moramo potrpežlji V Charity bolnišnico se je po- vo nadaljevati z delom, da bi ^1 poznani Jack Ambrož iz 1003 zgradili strukturo miru na 63 St. Nahaja se v sobi št. zdravi in čvrsti podlagi," je re-^28, prvo nadstropje, kjer ga kel Truman, ki je fee poudaril, da P'^ijatelji lahko obiščejo popol- je ta vojaška zveza "izraz želje od 2:30 do 3:30 in zvečer ameriškega ljudstva za mirom 7:30 do 8:30. Želimo mu sko- in varnostjo in za nadaljno pri-^^jšnje okrevanje! |liko, da živi in dela v miru." "Dogodki v tem stoletju so Domače vesti ^ bolnišnici Na operaciji nas poučili, da ne moremo neod-^oznana Mrs. Rose Želodec iz visno doseči miru. Svet je postal ^89 Addison Rd. se je podala v premajhen. Oceana na našem Lutheran bolnišnico, kjer se je vzhodu in zapadu nas več ne korala v torek podvreči opera- moreta zaščititi pred brutalnost-C'Ji. Obiski začasno niso dovolje- jo in agresijo. Upamo, da se ji ljubo zdrav- "Mi smo se tudi naučili—nau-čim preje povrne! |čili v krvi in konfliktu—da mo lamo delati za mir, če ga želimo 1 imeti." V svoji poslanici je predsed- ^^redria seja direklorija Izredna seja direktorija Slov. '^'^štvenega doma na Recher, , Ava v V., , . nik naglasil, da vojaška pogod se bo vršila v petek zve-1 . " „ ,, . f , • j čer „v „ . J -u v. ba jasno pove "odločnost Ijud- ob 7:30 uri v navadnih pro- , „ , v . stn»nu TT u- Л. 1 . stva Zedmjenih držav m nasih "tonh. Vabi se vse direktorje, -L ,, . , . da sp »лл.« 1 sosedov v Severno-atlantski za jednici, da bodo storili vse, kar opravek I je mogoče za ohranitev miru s ^ poročilu o Mrs. Frances pravico in da bodo podvzeli tak- ^iklavčič, ki se nahaja v Mt. šne akcije kot jih bodo smatrale bolnišnici, se je vrinila po- za potrebne, če bo mir kršen." ^ota glede njenega naslova, in Atlantsko vojaško zvezo je ®icer biva na 671 E. 222 St., pre- Truman poslal v senat prav na pa je družina bivala dolgo let dan četrte obletnice svojega Eddy Rd. I predsednikovanja, N, Industrijalci in rezervisti o III. svetovni vojni Na tečaju za ekonomsko mobilizacijo, kateremu prisostvujejo industrialci in rezervni oficirji, se bo med ostalim govorilo o uporabi ženske delovne sile v tretji svetovni vojni. Tečaji bodo trajali 10 dni, vršili pa se bodo v hotelu Allerton. Polkovnik George A. Harvey, ki je inštruktor industrijskega kolegija oboroženih sil, je izjavil, da bi lahko 80 odstotkov industrijskega dela vršile ženske. "Naša kritična pomanjkanja drugi svetovni vojni so bila strojna orodja in material. V novi vojni bo glavno pomanjkanje moška delovna sila." Čeprav Harvey tega ni pojasnil, pa izgleda, da bo pomanjkanje moške delovne sile sledilo, ker bodo večinoma moški odšli v vojno. Posebno pozornost se bo posvečalo izobrazbi zamorcev. Zadnjo vojno so naborne komisije zavrgle 7.4 odstotkov mladih rekrutov, ki niso imeli zadostne izobrazbe in bili nepismeni. Pri zamorcih pa je ta odstotek znašal 32.1. Polkovnik Harvey" je izjavil, da 10 odstotkov ameriškega prebivalstva pripada zamorcem. Radi tega bodo po njegovem mnenju zamorci vršili večjo vlogo v novi vojni. • 'ova gostilna v Gene vi Dobro poznana Mr. in Mrs. ^ton in Mollie Mihelich sta pred nedavnim preuredila pro-®tore Star Winery na Rt. 534 v ^^Heva, O., kjer imata sedaj go- Žena na West Side umorila 4-letnega otroka Policija je včeraj aretirala neko 64 let staro Tillie Masch-sHiv, ' ' r _ -- imeier, ki je zadavila v svojem Svr,° imenom Star Inn. g^^novanju štiri let starega Јозип gostom vedno pnjaztio g ghawa. Aretirana žena »»trezeta a na^jboljSim m™"" je izjavila, da je nenadoma začu- kom potrebo, da nekoga umori. ko , Rojakom ^ priporoča, da mesecoma je skn ^ gredo v poletnem easu na svojega moža, ko v prosto naravo ter se I , v . , VozHr. J 4. • uv «- Ло he spal. Moz se je k sreci pravo yzijo v ondotni blizim, da ju H ^ ^ časno zbudil. Kot je izjavil, se NACISTI SE PONOVNO ORGANIZIRAJO V ZAPADNI NEMČIJI BERLIN, 12. marca. — Nemški časopisi poročajo, da so se bivši člani nacistične stranke in SS oddelkov ponovno začeli organizirati. Minister notranjih zadev v Westfaliji, ki se nahaja pod angleško okupacijo, je izjavil; da bivši Člani nacistične stranke in SS-ovci prejemajo denar od industrijalcev, da bi krili svoje upravne stroške. Nacistične aktivnosti so zelo živahne zadnje mesece v industrijskem centru Nemčije — Porurju. Nacisti prirejajo svoje konference in shode, ne da bi jih kdo pri tem oviral. Nedavno so imeli konferenco v Lipu, na kateri so imeli več žgočih nacističnih govorov, posebno pa proti Sovjetski zvezi. Večkrat nacisti {>aradira-jo kar na ulicah v vojaških uniformah, prepevajo znane nacistične pesmi in izzivajo ostale Nemce. PROTESTNA STAVKA NEWY0RŠKIH ŠTUDENTOV in še vedno rad zapoje v Prijetni družbi, ^kiščejo. Mr. Mihelich je poznan, , , , , ■ v , , , dober pevec ter se je dolgo I« Udejstvoval pri zboru "Ja- P«' 'niku za duševne bolezni je m peljal ^®futnina za Draznike I j® ^ola- uinma za praznike . ge in se z njim šalila, dokler se Mr. Andv Hočevar m sinovi, . . . , , . , ki , „ ■ 1,4. тз 1 v njej m zbudila morilska strast. Vodno Maple Heights Poul- __ trv 1Г700/Ч TI J >/r 1 Po umoru je tavala po mestu, za-'У na 17330 Broadway, Maple ^ ^ ■" • „i v. heights O se oriiazno priporo. r ®'^^^'^ svojega zlocma. V ®air> ' ' . ^ ^v., svoji celici stalno ponavlja; "Ne gospodinjam za naročilaj „ т 4,i v razn. Z J. ■ ■ i pošiliaite me domov. Lahko bi perutnme ш svežih jajc J „ ^ velikonočne praznike. Njib h® koga ubila. je vedno prvovrstne ka- Urednikova listnica ovosti, cene so pa zmerne. .Prejemajo tudi večja ali manj- Euclid Vprašate, zakaj 7 naročila za svatbe, zabave in ne odgovorimo g. L Jontezu? društvene ter privatne Kot vam je znano, smo mu za-^^edbe. j stavili vrsto vprašanj in oblju- __bili, da bomo preklicali vse, kar ^*0 Zavrgel vabilo smo o njem zapisan, če na njih QVJETSKIH unij odgovori. Na vprašanja ni od- ^OSKVA, 12. aprila.—Pred- govoril, čemu bi torej preklica-sedtiik CIO Philip Murray je za- li? Z ljudmi, ki pljuje v lastno vabilo, dai na predstoječo skledo, se ne splača ukvarjati, pi^ferenco sovjetskih strokov- Nekoč je Jontez za urednike A, tinij pošlje dva delegata. Va- p. pisal ". . . pri na» pustimo ^ ° so zavrgle tudi angleške svinje, da same bredejo po last ^Ue. I nem blatu. $500,000 zginilo Policija je aretirala nekega Charlesa Richmonda, starega 24 let, ki je osumljen, da je sodeloval z bando, ki je ukradla $500,-000, s katerimi se je baje nameravalo kupiti orožje za Žide v Izraelu. Richmond je izjavil, da so mu tatovi plačali $1,000, da pa je poleg tega ukradel še $25,000, katere so tatovi pozabili. Pozornost policije je Richmond obrnil na sebe, ko je kupil novi avto, hišo v Floridi in šel na počitnice. Denar je zbral in držal pri sebi neki Žid, katerega ime pa ni bilo objavljeno. Prispevki za zdravila in bolnišnico Mrs. Cecelia Subelj, glavna predsednica Progresivnih Slovenk, je izročila v našem uradu vsoto $40, katero je nabrala za zdravila za pljučne bolezni za siromake v stari domovini ter za otroško bolnišnico v Sloveni ji, in sicer so prispevali sledeči za zdravila; Mr. in Mrs. Jack Habat $10 v spomin pokojne Mary Obed; Mr. in Mrs. Frank in Theresa Cerkvenik, ki vodita gostilno na E. 45 St. in St. Clair Ave., $20 v spomin pokojnega Louis Cimperman in pokojne Mary Kuhel; za otroško bolnišnico: Mr. John Tavčar in Mr Anton Skok, vsak po $5. Dalje so v našem uradu izro čili svoje prispevke za zdravila v spomin pokojne Mrs. Mary Obed sledeči po $5: Družina Bo le, 1080 E. 71 St., Mr. in Mrs Vincent Salmič, 6223 Glass Ave ter Mrs. Mary Zivoder, 1072 E 74 St. Vsem, ki so blagodušno pri spevali, se izreka najlepša hva la! Generalna skupščina Z. N. odobrila zasliševanje v zvezi z Mindszenty-em NEW YORK, 12. aprila—Policija je danes bila v pripravljenosti radi možnih neminpv, ki so grozili, da bodo izbruhiifli v zvezi s stavko študentov new-yor-škega mestnega kolegijEfc. Stavki so se pridružili tut i 'tudentje, ki obiskuje je večeriKH;eeaje. Stavka je izbruhnila v znak protesta proti dvema profesorjema, katera sta obtožena, da širita verske in plemenske predsodke. Pred kolegijem piketirajo študentje. Včeraj je prišlo do spopada s policijo, ki jih je skušala razgnati. Radi "povzročanja nemirov" je bilo aretiranih 16 študentov. Študentje zahtevajo, da se s kolegija odstrani profesorja Williama E. Knickerbockerja, ki je obtožen, da širi predsodke proti Židom in profesorja ekonomije Williama C. Davisa, ki da ne trpi zamorcev. Mestni kolegij poleg ostalih obiskuje večje število študentov, ki so Židje ali pa zamorci. V WASHINGTON!) NI ČASOPISOV RADI STAVKE WASHINGTON, 12. aprila.— Šef federalnega posredovalca urada Cyrus Ching je danes sklical sejo posredovalcev z namenom, da bi se našlo nekakšno rfešitev za poravnavo v stavki tipografov in stavcev, radi katere štirje dnevniki včeraj niso izšli. Delavci zahtevajo zvišane mezde in določene delovne ure. Grška vlada padla radi škandala ATENE, 12. aprila—Ministrski predsednik grške monarhi-stične vlade Temistokle Sofoulis je danes podal ostavko svoje vlade radi škandala, v katerega je bil vpleten član vlade Spyros Markezinis. Sofoulis, ki je star 88 let, bo sestavil novo vlado. Markezinis je bil voditelj nove grške desničarske stranke. Ostavke pa ni hotel podati, ko je bilo razkrito, da se je ukvarjal z velikimi goljufijami in tihotapstvom denarja in zlata. Grški časopisi so o aferi poročali že pred nekaj tedni, toda do ostavke je prišlo šele danes. Opazovalci menijo, da bo Sofoulis iz nove vlade odstranil Markezinisa in še dva člana njegove stranke. Potankosti o velikem škandalu niso bile poročane, toda nedavno je preiskovalec ameriškega senatnega odbora Louis G. Wyman v svojem poročilu obtožil grško monarhistično vlado, da je korumpirana in da ne uživa zaupanja grškega ljudstva. Wyman je med ostalim priporočil, da bi Zedinjene države morale bolj čvrsto kontrolirati smernice in osebje grške vlade, kar pomeni, da bi ameriški uradniki vodili notranje zadeve Grčije. Obenem z razkritjem škandala je bilo naznanjeno, da se borbe na področju Gramosa, kjer so gerilci sprožili vfeliko ofenzivo, še vedno nadaljujejo. Grška demokratična armada je na tem področju zadala težke udarce monarhofašističnim četam. NEW YORK, 12. aprila—Generalna skupščina Z.N. je danes kljub sovjetskim in poljskim protestom glasovala, da se izvrši zasliševanje glede obsodbe madžarskega primata Jožefa Mindszenty-ja in skupine bolgarskih protestantov-skih pastorjev. Za zasliševanja je glasovalo 30 delegatov, proti 7, dočim se glasovanja ni udeležilo 20 zastopanih držav. Značilno je, da veliko število delegatov ni hotelo glasovati. Drugo presenečenje je, da je proti zasliševanju glasovala tudi neka država, ki ne spada v tako imenovani "sovjetski blok." Toda doslej niso mogli ugotoviti, katera država je oddala glas proti zasliševanju, kajti glasovalo se je z dviganjem roke. Zasliševanja glede obravnave bo najprej vodil Politični odbor Generalne skupščine, v katerem je zastopanih 58 držav. BIVŠI OBRAMBENI TAJNIK PREUTRUJEN WASHINGTON, 12. aprila — Mornariški zdravniški uradniki so danes naznanili, da je bivši obrambni tajnik James For-restal bolan radi "preutrujenosti." Bolezen Forrestala je posledica napornega in pretiranega dela za časa vojne in v povojnih letih. Zadnje čase je bivši tajnik zgubil 25 funtov. Zdravniki mu priporočajo daljši počitek. GRŠKI MONARHISTI STRELJAJO NA ALBANIJO NADALJNA POMOČ ODOBRENA EVROPI WASHINGTON, 12. aprila — Poslanska zbornica je danes s 354 proti 48 glasovom odobrila, da se še za eno leto odobri izdatke za Marshallov načrt. O zakonski predlogi bo raz-motrivala skupna konferenca senata in poslanske zbornice. Gre za izdatke v znesku $5,380,-000,000, ki so namenjeni za pomoč zapadni Evropi- STALINOV IN LINCOLNOV PODPIS — $85 PRINCETON, N. Y., 12. aprila. — Državno društvo zbiralcev autografov (lastnoročnih podpisov) je danes za $85 prodalo sliko, ki jo je podpisal sovjetski premier Stalin. Za isto ceno je bila prodana tudi Lincolnova fo tografija s priloženim podpisom. TRST, 12. aprila. — Tiranski radio je danes naznanil, da so grški monarhisti 14-krat ustrelili na albansko ozemlje s topovi. V komentarju pravi radio, da so monarhofašisti streljali na Albanijo po ukazu "ameriških in angleških imperiali-stov." Obstreljevanje Albanije s strani Grkov je bilo uradno naznanjeno po albanskem notranjem ministrstvu. KITAJSKA MODROST NANKING, 12. aprila. — Nacionalistični predsednik Kitajske Li Tsungjen je danes naznanil naj se mornariškega poveljnika Kwei Yung-inga odslovi s tem, da se mu da priliko da obdrži svoj urad." Kwei je tako ohranil svojo pozicijo, čeprav je odslovi jen. Na ta način rešujejo nacionalisti kočljive zadeve. Kwei je bil odgovoren, ker je posadka nacionalistične križarke "čungčin" dezertiralai in ladjo izročila komunistom. Poljski delegat napadel Spellmana Poljski delegat Jan Droho-jowsky je v svojem govoru napadel new-yorškega kardinala Francisa Spellmana. "Prevratne načrte, ki slonijo na domnevi, da bo kmalu prišlo do tretje svetovne vojne, se je kovalo v sosestvu St. Patrick's katedrale (v New Yorku) in god zaščito dostojanstvenosti njegove eminence kardinala Francisa Spellmana," je izjavil poljski delegat. Spellman je bil eden od prvih vatikanskih odličnikov, ki je napadel obsodbo svojega kolege Mindszenty-ja na Madžarskem. Kot znano, je bil Mindszenty obsojen radi črnoborzijanstva, vohunstva in proti-vladnih aktivnosti. Novi predlogi Danski zunanji minister je predlagal, da se o obtožbah glede kršitve "človeških pravic" najprej razmotriva v okviru mirovne pogodbe za Madžarsko in Bolgarijo, ne pa v okviru organizacije Združenih narodov. Ta predlog so podpirale Švedska Norveška in Iceland. Danskemu predlogu so se zo-perstavile Bolivija, Belgija in Urugvaj, ki so zahtevale polne debate o vprašanju. Med ostalimi zadevami je prišlo na vrsto vprašanje vojne v Indoneziji. S 43 proti 3 glasovom je bil odobren predlog, da se začnejo debate o vojni, ki jo je Nizozemska sprožila proti republiki Indoneziji, Jutri bo prišla na vrsto prošnja židovske države Izraela, ki želi biti sprejeta v članstvo organizacije Združenih narodov. v PARIZU BODO IMELI MIROVNO KONFERENCO MOSKVA, 12. aprila. — Svetovno znani skladatelj Dmitri šoštakovič in pisatelj A. A. Fa-dejev bosta sovjetska delegata na Svetovni mirovni konferenci, ki se bo kmalu začela v Parizu. Sovjetska delegacija bo štela 50 članov. Med ostalim bodo zastopani slikarji, glasbeniki, strokovne unije, učitelji, kmetje in delavci. Na mirovni konferenci bo verjetno napaden Severno-atlantski pakt, ki so ga nedavno sklenile zapadne države. AMERIŠKI FILMI UNIČUJEJO ANGLEŠKE LONDON, 12. aprila—Angleška delavska vlada je danes odobrila, da se podpre angleško filmsko industrijo z $20,000,000. Denar bo izročen posebni kor-poraciji, ki ga bo delila. Ustanovljen pa je bil tudi odbor petih Članov, ki bo nadzoroval delitev pomoči. Angleška filmska industrija je , v* гаЖ' filmov iz Zedinjenih držav. Brezposelnost je zelo velika v vrstah delavcev vposlenih v tej industriji. Z. N. BODO VERJETNO TOŽILI ŽIDOVSKO DRŽAVO HAGA, 12. aprila. — Svetov na sodnija je danes soglasno sklenila, da ima organizacija Združenih narodov pravico tožiti židovsko državo Izrael radi umora posredovalca Z. N. grofa Folke Bernadotta. Sodnija pravi, da lahko organizacija zahte va odškodnino. Bernadotte je bil umorjen lani, ko je potoval skozi del Jeruzalema, ki se je nahajal poc kontrolo izraelskih čet. Morilca niso Židje nikoli ulovili. Naročajte, širite in čitajte 'Enakopravnost!" Četrta obletnica Roosereltore smrti HYDE PARK, N. Y., 12. aprila—Danes, na dan četrte obletnice smrti predsednika Franklina D. Roosevelta so bili na njegov grob položeni številni venci. Spominski svečanosti so prisostvovali: Mrs. Eleanor Roosevelt, njeni sinovi s soprogami in ožji sorodniki. Navzoč je bil tudi bivši najožji sodelovalec pokojnega predsednika in dosledni zagovornik njegovih idej o prijateljskem sodelovanju vseh držav Henry Д. Vallace. Predsednik Truman ni prisostvoval svečanostim, pač pa je 'ooslal svojega zastopnika polkovnika Perry Smitha, ki je v njegovem imenu položil venec na Rooseveltov grob. Vence je poslal tudi angleški konservativec Winston Churchill. Spominske komemoracije četrte obletnice Rooseveltove smrti so bile precej skromne. Generalna skupščina Združenih narodov je z enominutnim molkom počastila spomin velikega ameriškega predsednika. Leta po Rooseveltovi smrti so prinesla velike spremembe v ameriški zunanji in notranji politiki. Prav na dan četrte obletnice smrti Franklina D. Roosevelta, ki je vedno našel način za tesno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, je predsednik Truman poslal na odobritev v senat Severno-atlantsko vojaško zvezo, ki je ustvarila še bolj trpka nesoglasja na svetu. Vojaška zveza naperjena proti Sovjetski zvezi pomeni končno odstranitev s pota miroljubne politike predsednika Roosevelta. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by TAE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_______________________________________________ For Six Moftths—(Za šest mesecev)________ ___ ' For Three Months.—(Za tri mesece) __________" %.................. -$8.5C - 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo Дп druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)______________ For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 - 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. e^^^ol04 wallace 0 severno-atlantskem paktu (Severno atlantska vojaška zveza, ki je bila nedavno podpisana v Washingtonu, je po mnenju mnogih političnih voditeljev, cerkvenih in kulturnih delavcev, znanstvenikov in intelektualcev, zelo nevarna. To so direktno ali pa indi-rektno priznali tudi Sovjetski zvezi nenaklonjeni politiki kakor je na primer republikanski senator Taft in ameriški delegat pri organizaciji Združenih narodov John Foster Dulles, ki je v Clevelanau izjavil, da sovjetski voditelji ne pripravljajo nobene agresivne vojne, da pa bi se lahko smatrali za ogrožane, če bi ameriške vojaške baze bile postavljene na mejo Sovjetske zveze. Svoje mnenje je podal tudi bivši podpredsednik Zedinjenih držav in voditelj Progresivne stranke Henry A. Wallace, ki že dolgo zago-varja edini mogoči izhod—poravnavo vseh nesoglasij med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo ter mirni soobstoj dveh različnih ekonomskih sistemov, med katerimi v glavnem divja tako zvana "živčna vojna." V izčrpkih podajamo spodaj Wallaceovo mnenje. Op. ured.) Američani so upravičeno v skrbeh. Progresivna stranka apelira na vsakega Američana, da sam sebe vpraša: Ali bo Atlantska vojaška zveza prispevala miru ali pa nas bo pahnila v vojno? Ta dalekosežna in nevarna zunanja politika bo razklala svet v dva oborožena tabora, usodepolno podcenjujoč Združene narode, katere bo končno uničila. Atlantski vojaški pakt zahteva, da naše ljudstvo plača nad deset milijard dolarjev za ponovno oboroževanje zapadne Evrope, in to po ceni slabšanja ameriškega življenjskega standarda in po ceni izgube naše ekonomske varnosti. Prve žrtve pakta so Združeni narodi—edini up za mir. Ko je državni tajnik Acheson potrdil, "da je pakt osnovni instrument za jačanje Združenih narodov" je to '•New York Post" označil za najbolj brezsmiselno od vseh trditev. Očitni namen pakta je, da se Združene narode za-menja-z vojaškim paktom., Pakt upostavlja Atlantski odbor in vojni štab v Evropi z več pooblastili, kot pa jih je imel Varnostni svet Z.N. Atlantski pakt bo zamenjal Združene narode z "razedinjenjenimi narodi." Militarizem in diplomati, ki vsiljujejo pakt, ga skušajo opravičiti kot regionalni sporazum, ki je v soglasju z Ustavno listino Z.N. Kakšen pa je ta "regionalni sporazum," ki krije vsa področja od Aleutov na Severnem Pacifiku do Afrike? Ali lahko tako težko v dva oborožena tabora razdeljenemu svetu prinese mir? Brez vsakega legalnega besedila Severno-atlantski vojaški pakt daje armadi Zedinjenih držav vojaške baze na samih mejah Sovjetske zveze. Na nedavni konferenci Federalnih odborov Kristovih cerkva Amerike, je bilo o Severno-atlantskem paktu rečeno; "Ne sme se skleniti obrambene zveze, ki bi upravičeno lahko zgledala kot napadalna zveza proti Rusiji, kakor bi nedvomno zgledala tudi nam zveza Rusije z Južno Ameriko." Zadnjih 25 let so Rusijo petkrat napadle tuje armade. Ali si lahko nekdo domišlja, da se bodo v njihovih glavah rodile tihe vizije miru, ko bodo čez svoje meje gledali naše jet-bombnike in naše topove? Če rabimo krščanske principe in se samo trenotek skušamo postaviti v njihov položaj, bi nam pravi pomen Atlantskega pakta bil popolnoma jasen. Vzemimo, da bi so-vjeti imeli vojaške baze na mejah Mehike, Kanade ali pa Kube. Ali se lahko sporazum, ki pred naše nosove postavlja topove, lahko smatra za mirovni sporazum? Ali se je kdaj zgodilo na svetu, da je kopičenje oboroženih ljudi prineslo svetu mir? Ali ni vedno prineslo vojno? Označati Atlantski pakt za mirovni instrument je hipokriza in nič drugega. Veliko je število ljudi s poštenim srcem, ki pravijo, da moramo tvegati vojno, ki jo prinaša Atlantski pakt, ker da nam grozi ruska agresija. Ali dejansko res obstoja takšna nevarnost? Celo John Foster Dulles, vodilni republikanski predstavnik v zadevah zunanje politike, je nedavno izjavil: "Ne vem za nobenega uradnega vojaškega ali pa civilnega predstavnika v nasi vladi, ali pa kateri koli vladi, ki veruje, da Sovjetska zveza pripravlja načrte za zavoje van je z odprtim vojaškim napadom." Če ima Dulles prav—in jaz mislim, da ima—tedaj je obkrožanje Sovjetske zveze z vojaškimi bazami napadalni akt z naše strani. Pot v mir ni začrtana z vojaškimi bazami. Pot v pogubo pa je. V teku 150 let našega spoštovanja za modrost George Washingtona je naša dežela bila zavarovana pred pristopanjem v zapletene evropske zveze. Sedaj nas Atlantski vojni pakt goni v vihar evropske politike. Sili nas v evropsko zvezo proti eni od evrop- POUK JAVNOSTI O SPOLNIH BOLEZNIH 13. aprila 1949. Intenzivna kampanja za pobijanje spolnih bolezni je v teku v raznih mestih že zadnjih osemnajst mesecev ter je združena s tozadevnim prizadevanjem in sodelovanjem federalnih, državnih in krajevnih zdravstvenih oblasti. Zadnje čase se je kampanja osredotočila na metode, ki pospešujejo zdravljenje in pomagajo privesti do takojšnje pozornosti zdravnikov osebe, ki trpe za "skritimi" slučaji sifilisa ali gonoreje. Ta kampanja pa nima namena terorizirati, pač pa daje upanje okuženim, da se lahko pravočasno in uspešno pozdravijo, ako se poslužijo prilike preiskave. V kampanji sodeluje tisk, radio, televizija in tudi filmi. Kaj takega še pred nekaj leti ne bi mogli pričakovati, ker do nedavnega se je smatralo sifilis in druge podobne spolne bolezni za nekaj, o. čemer je bilo treba molčati in bolezen prikrivati. To pa je bilo škodljivo tako okuženim samim, kakor javnemu zdravju v splošnem. Uspeh kampanje je razviden iz dejstva, da je bilo tekom zadnjih 27 mesecev preiskanih za spolne bolezni 30% ljudi več nego v odgovarjajoči dobi pred tem. Tako pravi dr. Leonard Scheele, generalni kirurg javne zdravstvene službe Zed. držav. On pravi, da se je število novih slučajev obolenja tekoči omenjene perijode' zmanjšalo za 20 odstotkov. Pouk in kontrola, ki jo nudi taka kampanja, veliko pomaga pri zajezevanju teh bolezni. Vendar je opaziti, da je bila kampanja veliko uspešnejša v omejevanju sifilisa nego gonoreje (gonorrhea), ki je ena naj-znanejših spolnih bolezni. Ta bolezen je petkrat bolj razširjena od sifihsa in je huda uniče-valka zdravja in družinske sreče. Ko je bila kampanja odprta lansko poletje v Washingtonu, D. C., so dognali, da se je število slučajev te bolezni od leta 1941 povečalo za 600 odstotkov. Washingtonske zdravstvene oblasti so torej iz tega razloga posvetile največjo pažnjo v kampanji tej zahrbtni uničevalki. Ključno geslo kampanje je bilo, "da ena injekcija penicUina ozdravi 9 do 10 slučajev gonoreje." (Zdravstvene oblasti trdijo, da dodatno zdravljenje zagotavlja popolno ozdravljenje v skoro vsakem slučaju te bolezni.) v Washingtonu so tekom kampanje razpečali kakih 450,-000 letakov, ki so bili publiki na razpolago po najrazličnejših javnih prostorih in lokalih. Pomagalo je časopisje, ki je redno prinašalo gradivo kampanje ter objavljajo naslov zdravstvenega urada, kjer so oboleli in drugi mogli dobiti informacije in diagnozo bolezni popolnoma zaupno, ne da bi kdo vedel o tem. ' V Columbusu, O., je list "Star" prinašal tekom kampanje opise resničnih brezimnih slučajev prijavljenih bolnih oseb, kar jd publiko poučilo o simptonih in zdravljenju spolnih bolezni. V New Yorku je bila kampanja na višku v novembru lani in enako so se potrudile mnoga druga mesta, da sledijo vzgledu Washingtona in New Yorka. Zdravstvene oblasti poudarjajo, da tvorijo spolne bolezni problem, ki ga ni mogoče rešiti zgolj na polju medicine. Za spolnimi boleznimi leže socialni in moralni vzroki, kakor to na-glaša Ameriška zveza za socialno higijeno. Ta zveza sodeluje z zveznim zdravstvenim oddelkom in z državnimi ter krajevnimi zdravstvenimi organi v poučevanju javnosti o velikem pomenu kontroliranja in zdravljenja spolnih bolezni. Zveza ima svoj sedež v New Yorku. Značilno je, da kampanja proti spolnim boleznim ne zbira prispevkov, kakor recimo kampanje za raziskovanje bolezni raka in otroške paralize ali jeti-ke. Vzrok spolnih bolezni je dobro znai> in penicilin je zadnja leta omogočil hitro zdravljenje sifilisa in gonoreje. Poglaviten cilj kampanje je, da se razžene tema nevednosti, ki pogosto povzroča, da okuženo bolezen prikrivajo in s tem uničujejo svojo in svojih dragih srečo, hkrati pa ogrožajo javno zdravje. predpisih in tradicijah sestavi nova cerkvena ustava za njeno upravo. 3. Z aktivnim sodelovanjem v Ljudski fronti in drugih množičnih ljudskih organizacijah se bodo ljudski pravoslavni duhovniki vsestransko vključili v delo In pomagali delovnemu ljudstvu pri njegovem prizadevanju za boljše pogoje življenja in dela. Posebno skrb in pažnjo zadružnemu sektorju, nudili bodo vso pomoč ljudski oblasti pri rekonstrukciji kmetijstva, ki je eden Izmed pogojev zgraditve socializma v naši državi. 4. Ljudskim duhovnikom, se se naprej nalaga dolžnost, da judno varujejo in utrjujejo veli-'le pridobitve junaške narodnoosvobodilne borbe, da utrjujejo ljudsko oblast, naše bratstvo in enotnost, svobodo ljudstva in enakopravnost naših narodov, 5. Zveza stoji na stališču, da že naprej usmerja svojo aktivnost za končno in pravilno rešitev vseh doslej nerešenih vprašanj, ki so nastale v novih pobojih ločitve cerkve od države. Zato se bo odločno borila proti /sem tistim, brez ozira na zva- nje in položaj v cerkvenih vrstah, ki s svojim pasivnim in sovražnim stališčem proti naši državni urednitvi podpirajo neredno stanje v pravoslavni cerkvi, zavirajo njen pravilen razvoj ter stoje ob strani vseh dogodkov, pri katerih ljudstvo in ljudski duhovniki aktivno sodelujejo. 6. Zveza bo skrbela za socialno zavarovanje duhovnikov, duhovniških članov in sirot, starih in onemoglih duhovnikov. Vse te naloge hoče ljudsko duhovništvo izvesti v skladu z naukom pravoslavne cerkve, kanonskimi in apostolskimi predpisi, a v duhu tradicij, varovati čistost pravoslavja ter cerkveni značaj in enotnost ljudske cerkve. Pravoslavni ljudski duhovniki, delegati Ustanovne skupščine Zveze organizacije pravoslavnih duhovnikov Federativne ljudske republike Jugoslavije so poslali pozdrav maršalu Titu, v xaterem izjavljajo, da se bodo se bolj trudili za izpolnitev petletnega plana, za boljše in srečnejše življenje naših narodov. S skupščine so poslali brzojavko tudi patriarhu Gavrilu. Po ' Slovenskem poročevalcu' vrana vrani oči ne izkuuje PRAVOSLAVNI DUHOVNIKI SO ZBOROVALI V Beogradu je bila ustanovna skupščina Zveze organizacij pravoslavnih duhovnikov Federativne republike Jugoslavije. Prota Vitomir Vidaković iz Titovega Užica.je otvoril v imenu iniciativnega odbora skupščino in pozdravil navzoče goste in 250 duhovnikov-delegatov iz vseh ljudskih republik. Skupšini si prisostvovali: v imenu Ljudske fronte Jugoslavije minister Vlada Zečevič, v imenu zvezne vlade generalni sekretar Ljubodrag Djurić in predsednik Državne komisije za verska vprašanja pri predsedstvu vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije Miloje Dilparić. Na skupščini so bili tudi zastopniki Verske komisije pri predsedstvu vlade Ljudske republike Slovenije in zastopnika Iniciativnega sekretariata duhovnikov-članov Osvobodilne fronte Slovenije. Po izvolitvi delovnega predsedstva so podali referate prota Alimpije Popovic o potrebi ustanovitve Zveze in prota Milan Smiljanić o vlogi ljudskih duhovnikov v naši državi. V diskusiji je govoril med drugimi duhovnik Vojislav Gačinovic, pravoslavni duhovnik iz Zedinjenih držav Amerike. V imenu katoliških duhovnikov iz Slovenije sta govorila Jože Lampret in Anton Bajt. Na skupščini so sprejeli pravila Zveze in resolucijo o bodočih nalogah. "Pripravljeni smo dati vse ?voje sile in se vztrajno boriti in truditi za veličastno delo pri graditvi socializma v naši državi 3 tem, da bomo zbrali in povezali vse pozitivne sile pravoslavne cerkve v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, da izpolnijo svojo osnovno nalogo: služiti svojemu ljudstvu," izjavljajo v resoluciji. "Prav tako, kakor med narodno osvobo^ii^p borbt), tako je tudi danes še. neznatno število višjih in nižjih duhovnikov, ki so poteptali svetle tradicije naše zgodovinske borbe za svobodo, ki so poteptali ljudski značaj pravoslavne^ cerkve, izdali ljudske interese in se sramotno vdi-njali našim zunanjim in notranjim sovražnikom, ki so služili fašističnim okupatorjem in domačim izdajalcem. Bilo je in je še danes nekaj takih duhovnikov, ki so stopili s poti svojega ljudstva in svoje cerkve in se vrgli v naročje zatiralcem našega naroda in brez sramu stopili v službo tistih, ki ne žele dobro niti naši državi, niti našim narodom." V resoluciji so nadalje ostro obsodili izdajalsko delo tistih pravoslavnih duhovnikov, ki so se ponudili v službo imperialističnemu taboru in ki gredo v sovraštvu do naše ljudske države tako daleč, da blatijo našo državo in ščitijo najhujše vojne zločince. Pravoslavni duhovniki zahtevajo najstrožji obsodbo škofov Dionizija Milojevića, Nikolaja Velimirovića in Irineja Djordjevića, ki hujskajo v inozemstvu proti naši ljudski državi, ter njihovo izključitev iz pravoslavne cerkve. "Pozivamo tudi tisto malo število škofov in duhovnikov," je nadalje rečeno v resoluciji, "ki s svojo negativnostjo in pasivnostjo sramote prizadevanje naših ljudikih duhovnikov in pravoslavne cerkve, da se otresejo zla, ki jim je bilo vsajeno skih sil. Srce Amerike je premeščeno prav na cev prvega izstrelnega topa v Evropi. Sili nas—brez pravice, da sami odločamo—v še eno evropsko vojno. Nobene zašla j ene besede državnega oddelka ne morejo skriti teh dejstev. Novi pakt sili celo Evropo na ponovno oboroževanje. Kontinent, ki se je komaj začel obnavljati po najstrašnejši vojni v zgodovini, bi sedaj moral zavreči svoj zadnji up. Mi silimo Evropi ponovno njen stari tek—velikq negibne armade. Ponovno oborožena Evropa se nikoli ne more obdržati sama od sebe. Pakt bo Evropo pahnil v bedo. Kaj pa bo pakt storil Zedinjenim državam? Pakt bo Zedinjenim državam prinesel siromaštvo. (Dalje prihodnjič) V dušo, ker samo tako bodo lahko postali pravi sinovi svoje nove srečne domovine, preporoje-ne ljudske pravoslavne cerkve in bratje ogromne večine organiziranega ljudskega duhovništva." Zaradi uspešne narodno osvobodilne borbe, pravilne rešitve osnovnih problemov na temelju popolne enakopravnosti naših narodov so bili ustvarjeni vsi pogoji za vsestranski razvoj in krepitev naše' državne skupnosti, v kateri so vsem njenim narodom z ustavo zagotovljene in izpolnjene vse narodnostne pravice in verska svoboda—v vseh teh pogojih ima ljudsko pravoslavno duhovništvo novo svetlejšo pot. Ljudski pravoslavni duhovniki ustanavljajo svojo Zvezo, da bi tako še uspešneje in bolje izvršili velike naloge, sreče in napredka med našimi narodi ter naloge življenjskega preporoda svoje ljudske cerkve in ljudskih duhovnikov. Poleg splošnih nalog se pred Zvezo pravoslavnih duhovnikov postavljajo mnoge posebne naloge za uspešno in konstruktivno delo. 1. V prvi vrsti združiti vse pravoslavne ljudske duhovnike v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji v organizacijah in зе vztrajno boriti za zedinjenje vseh pozitivnih sil pravoslavne ljudske cerkve, da izpolnijo ljudske in evangeljske naloge na osnovi pridobitve narodnoosvobodilne torbe in demokratičnih svoboščin naših narodov. 2. Prizadevati se, da se utrdijo in urede razmere v ljudski pravoslavni cerkvi v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, odstranijo vse nepravilnosti v odnosih višjih in nižjih duhovnikov, ostanki starih navad, ki še vladajo v teh odnosih kot daljnji ostanki minulih vekov, ki pa danes predstavljajo resno oviro za pravilno rešitev mnogih važnih vprašanj pri konstruktivnem d?lu cerkve. Zveza pravoslavnih duhovnikov se bo borila z vsemi silami za vzpostavitev novega stanja, novih odnosov v cerkvenih vrstah in za polno sodelovanje vsega pravoslavnega cerkvenega občestva. Zato smatra ljudsko duhovništvo za najpotrebnejše, da se čimprej ter po cekrvenih Na Zapadu je prišlo že v mo do — če hočete, v tradicijo —, da rehabilitirajo fašiste in vojne zločince. Računajo pač, da jim utegnejo še kdaj koristiti s svojimi izkušnjami. Saj se pot, po kateri hodijo novi pretendenti Common Council SVetOVnO gCSpOStVO, ne raz- hkuje mnogo od one, po kateri je stopal Hitler. Te dni smo lahko zopet slišali o eni takih sodnih burk. Posebno sodišče V Rimu je po več-tedenski razpravi praktično oprostilo enega največjih italijanskih vojnih zločincev, princa Valerija Borgheseja. Ta zločinec je v dobi Musbo-linijeve "republiche di Sallo" po kapitulaciji Italije poveljeval eni najkrvoločnejših fašističnih razbojniških tolp, imenovani "De-cima Mas", številne žrtve teh fašističnih krvolokov _ ujeti partizani in talci — so pod plu-toni fašističnih pušk izkrvaveli širom severne Italije, pa tudi na našem ozemlju v Slovenskem Primorju in Istri. Posebno sodišče pa je zločinca "simbolično" obsodilo samo na 12 let ječe. Toda ta obsodba je samo na papirju. Obsojencu so tretjino kazni črtali zaradi "vojaških zaslug". Kakšne so bile te zasluge, pač ni težko uganiti. Drugo tretjino so mu oprostili z amnestijo, ostaH del "kazni" pa je "zaslužni"- princ že presedel v preiskovalnem zaporu. Tako se je rehabilitirani vojni zločinec še pohvalil, da mu vlada sedaj dolguje devet mesecev, ki jih je preveč odsedel v zaporu. Ko so demokratični senatorji ogorčeno protestirali proti izpustitvi tega zločinca, se je pravosodni minister Grassi pohvalil, da v Italiji pač sodijo po demo kratičnih zakonih. Elastična uporaba takih demokratičnih zakonov seveda omogoča, da na primer drug fašistični vojni zločinec, poveljnik Mussolinijeve "republikanske vojske", maršal Graziani v zaporu piše in izdaja knjige s ciničnim naslovom: "Branil sem domovino" ter da se razprava proL njemu vleče v nedogled. Prav te dni, ko je Borghese zmagoslavno odhajal iz porotne dvorane, pa so zaprli 156 partizanskih poveljnikov v Emiliji, 13 v Vercellesse in še več drugod po Italiji. Da bi lahko razumeli "elastičnost" teh demokratičnih zakonov, moramo pogledati nekoliko za kulise te "zapadne demokracije". Vedeti moramo, da izhaja izpuščeni zločinec iz ene najbogatejših veleposestniških italijanskih družin, ki ima tesne družinske^ in finančne zveze z najvišjo vatikansko cerkveno hierarhijo. Pravosodni minister De Gasperijeve vlade gospod Grassi pa ni bil nekdaj samo odvetnik po poklicu, kar bi g) usposobilo za izvrševanje tako odgovornega dela v vladi. Ker je tudi veleposestnik z več tisoČ hektari zemlje v eni izmed naj' bolj zaostalih italijanskih provinc Puglie, se ni branil mesta predsednika veleposestniške organizacije v mestu Lecce. Na teh temeljih — razredni solidarnosti, če hočete — sloni ta uporaba demokratičnih zakonov in "nepristranska pravičnost", ki se cinično roga prelit' krvi antifašistov in solzam njihovih mater. "Slovenski Poročevalec" Ka juh : PESEM MATERE TREH PARTIZANOV Sini moji, moji fantje zlati, ki berite se v gorah, naj ne bo vas zame strah, zdrava sem in delam spet pri vas. A v zaporu mi bilo je, kot bi konji me steptali, z mamo so tako ravnali, sini moji, moji fantje zlati, da bi skoraj vam umrla mati. Sini moji, moji trije fantje zlati, krila bi vam morala ob rojstvu dati, krila in roke mogoče kot so hrasti, ki nad vami zdaj šume . . . Pa sem dala v6m le eno srce, a tega iz prs izrujte in viharjem ga darujte! Sini moji, sini moji zlati, vas bom še gladila po laseh? Če ne vrne se noben od treh, srni moji, moji trije fantje zlati; žalostna bo, a ponosna vaša mati. Ali ste naročnik "Enakoprd'^^' lostf" če ste, aH so Faši prijd' ':elji in znanci? "Enako'pra'O' 40st" je potrebna vsaki dniži^^ navadi važnih vesti in vedno tualnih člankov! Širite "EnakO' oramiost!" ■ NAZNANILO Ker nas je že več rojakov na* prosilo za naslove Jugoslovan* 3kih oblastev v Zedinjenih drža-v'ah, naj tu navedemo, da naslov jugoslovanske ambasade s® ^lasi: Yugoslav Embassy, 1520—16ih St., N. W-' Washington 9, D. Naslov urada jugoslovanskega konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General' 745—5th Ave.' New York 22, N. Y-Pišete lahko v slovenske*' srbphrvatpkem ali angleškeifl jeziku. i МШАЊ ŠOLOHOV TIHI DON TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje ) Цћ. kakšen tovariš je neki . Dokler je nosil stro-polukožuh, dotistihmal je tovariš. Ampak — kar bog e daj — gg bi se združili s ka-g. } ^ bi bil še med živimi, bi 2e precej drugi dan brčice na-^^^2al g pomado, pomehkužil bi , ^ bi ti še roke ne dal, ampak ^^®čjeinu takole, mezinček. — igorij je stegnil svoj črni in Gzani prst, se zakrohotal in Poblisnii z zobmi, ^'^dinov 'Ugodil. oavei; se je se cememeje Očividna nejevolja, 'iičanost, zadrževana jeza DUi v njegovem pogledu in glasu. g . Pri tem se ni nad čem Tuji smrti se po nava-sme jemo. Podoben se mi ® poldrugemu Martinu. Člo-"Vi^ ubili, ti se je pa znebiš: w ga- za pete, nazaj ga ne ^vlečeš'" .^'^igorij je bil malo užaljen, a malo pokazal, da ga je Oi ^^đela Kudinovlja primera; na- ®ntiii se je in odvrnil: g. ■ Takih bi prav za prav — °h ne bilo treba nazaj vlači-nimam za take belodice Poroke nobenega sočutja na ^ogl. No, torej, ubili so ga . . . V boju? Kako bi dejal . . . Skriv-zgodba in resnice ne boš Vel'* ugotovil. Na moje po-Ч. J® Se je nahajal pri pratežu nič kaj se ni pobiral s ko- — Kaj pa ti je. Samo tako v šali sem rekel. — Nekatere krati stresaš bedaste šale . . . Kakor vole si; kjer žreš, tamkaj tudi tlako delaš. Po tvojem, jeli, je treba častnike pobiti? Že spet "dol z zvezdami"? S pametjo si pa res nista posebno v žlahti, Grigo-rij? Če že ^antaš, vsaj na pravo daj! — Ne pridiguj, pripoveduj! — Ni kaj pripovedovati! Zazdelo se mi je, da so ga ubili ko-zaki, odšel sem tjakaj in se pomenil z njimi na štiri oči. Takole sem jim dejal: "Ali vas spet stara neumnost prijemlje, pasji sinovi? Ali niste prezgodaj spet začeli streljati častnikov? Jeseni ste jih tudi pokali, potlej pa, ko so vas v primeže dali, so vam bili častniki še krvavo potrebni. Vi sami, sem dejal, ste prihajali in se po kolenih drsali: "Prevzemi komando nase, vodi nas!" Zdaj pa se je spet začela stara pesem?" No, ozmerjal sem jih, opsoval. Oni pa so utajili, češ "saj ga vendar nismo mi ubili, bog ne zadeni!" Ali iz oči sem jim barabinom bral — oni so ga pihnili! Kaj pa jim moreš do živega? Pošči se jim v usta, pa bodo rekli — bo- tako 1^0, žja rosa. — Kudinov je razdraženo. zmečkal jermenček in zardel. — Ubili so izvedenega človeka in jaz sem zdaj brez njega kakor brez rok. Kdo mi bo napravil načrt? Kdo mi bo svetoval? Vidiš, s teboj se takole že še pogovorim, ali če bi prišlo do strategije in taktike, bi bila oba-dva pasje fige vredna. Petro Bo-gatirjov je, hvala bogu, priletel če ne, bi še besede ne mogel z nikomer spregovoriti . . . E, no, da, zlomka, zdaj je sila vidiš, kaj je: če naši ne bodo od Don-ca prebili bojišča, potlej se tukaj ne bomo mogli obdržati. Sklenjeno je, kakor smo že poprej rekli, da bomo z vso vojsko tridesetih tisoč mož poskušali presekati. Če te bodo drvili, se umikaj prav do Dona. Od Koprskega ustja do Kazanske jim bomo izpraznili desni breg, izkopali nad Donom strelske jarke in se bomo branili. Na vrata je nekdo močno potrkal. , — Noter, kdo je? — je zkkli-cal Kudinov. (Dalje prihodnjič) PRODA SE FIŽOLOVO SEME fin, čist koksar. Proda se poceni. Vpraša se na 1083 E. 67 St.. HE 2278 NAPRODAJ Тч_ ^ iTi Duhorevski se je raz-j, bitka in pratež, pri kate-. 3® bil, je bil od bojne črte Of vrsti. On, namreč Ge-«ka je sedel na ojesu vozi-јђ (tako so mi pravili kozaki) pjlzablodela krogla; ga je Veg ^ koš. In niti pobrcal ni Pj, • • • Kozaki, mršnje, so ga Лопе spravili . . . prav so napravili, ko so 1,^ Tak nikar no! Boš še ti ^агап. v NAJEM _^^REMLJENO SOBO LOTA NAPRODAJ na Warrensville in Green Rd.; 40x175. Prijazna naselbina. Ker se želi hitro prodati, dobi kupec po znižani ceni $400. Nizki davki. Pokličite PO 8688 Podr. št. 5 Slovenske moške zveze Uradniki za 1. 1949 Predsednik John Sever Podpredsednik Joe Ponikvar Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 E. 66 Pl., Tel.: EN 5408. Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor; Frank Kuhar, Andy Campa in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: EYank Cesnik, Tony Krampel, uouis Erste in Matt Zaman. Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v-SND. AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO za eno ali dve družini, pokličite nas. IVanhoe 7646 Realtor le h ^ najem samskerhu dekletu W»4l oli ^ _________XI---- . , ahaif' poštenemu moškemu. J® se od E. 185 St. in Neff Rd. Pokličite KE 1736 trgovine Naprodaj IJA - MESNICA promet; stanovanje s 3 h^®stnik želi prodati radi Pon' ^prejme se vsako primer-■'Udbo. SGRpAg SPECIALISTS PO 7434 RAZNO Ali fcašljate? Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. IŠČE STANOVANJE Vdova s dvema hčerama vse tri zaposlene, želi dobiti stanovanje s 4 ali 5 sobami. Mirne, nobena ne kadi ne pije. če kdo ima stanovanje za oddati, naj blagovoli pokliče HE 5311 PRILETNA DVOJICA žeji dobiti stanovanje s 3,4 ali 5 sobami. Kdor ima za oddati naj pokliče EN 0943 NOVOPOROČENCA ŽELITA DOBITI STANOVANJE S 2, 3 ALI 4 SOBAMI. Kdor ima za oddati naj pokliče HE 2955 AKRON, OHIO SCOTT STORE NO. 16 254 S. MAIN STREET — AKRON. OHIO Največja in najlepša 5e—$1 trgovina v Ohio Oglejte si našo veliko zalogo slik T. W. NICKOL URAR IN ZLATAR 2206'/2 - I5th ST.. S. W. — AKRON. OHIO Popravimo ure in prodajamo fine diamante BRUMBAUGH FLORAL SHOP 932 FLORIDA AVE.. AKRON. O. — SH 3828 Cvetlice za poroke, veselice, zabave in venci. Cvetlice telegrafiramo kamorkoli. Veselo velikonoč želimo vsem odjemalcem in prijateljem! NORWOOD SHOE REPAIR 1101 NORWOOD ROAD ANTARKTIKA—ZEMLJA ZAKLADOV Državni urad Zedinjenih držav Amerike je že meseca avgusta 1948 podal izjavo, v kateri pravi, da je ameriška vlada začela neuradne razgovore z Veliko Britanijo in njenimi domini-oni, Francijo, Norveško, Argentino in Čilom o možnosti ustanovitve nekakšne "internacio-nalizirane" Antarktike. Ta vest je v svetovnem tisku obudila precejšnje zanimanje. Posebno ameriško časopisje je začelo objavljati obširna poročila o celini na Južnem tečaju, a različnih ekspedicijah, ki so raziskovale ta obširna zaledenela prostranstva, kakor tudi izjave nekaterih vodilnih političnih osebnosti, komu naj bi pripadel ta ali oni predel Antarktike. gradbeni odbor slovenskega društvenega doma na Recher Ave. vabi grabenike, ki se zanimajo za zidavo novega poslopja, da se priglasijo tajniku Doma, Stanley Pluth. do 30. aprila t. 1. Arhitekt je Rudy Grosel, predsednik pa Frank Derdich. PLESKANJE! Izvršim vsa dela, spadajoča k tej stroki. Zadovoljivo delo po zmerni ceni. Sprejmem velika ali majhna dela. Pokličite SKyline 1041 — H. Jirousek Christiana Lodge . . . and Cottages Edwardsburg, Michigan The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking. ALL SPORTS: Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112. Write for folder Christiana Lodge DOMINIK KHASOVEC. Prop. Phone: 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich. Vlade Argentina, Čile in Norveške so odklonile tedanji ameriški predlog, s čimer se je vprašanje Antarktike precej zaostrilo. Vzrok je docela razumljiv, kajti z Antarktiko so povezani povsem realni gospodarski interesi. Ekspedicije so namreč ugotovile, da so na antarktični celini velika ležišča dragocenih surovin—premoga, zlata, srebra, svinca, železa, in če verjamemo domnevani—tudi velika ležišča uranove rude. Poleg tega je treba upoštevati, da je Južno polarno morje področje dobičkanosnega lova (Dalje na 6. strani) SEDAJ JE ČAS DA DASTE NOVO STREHO! Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo. Frank Kure 16021 Waterloo Rd. Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 В. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov- Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno V blag spomin šeste obletnice smrti preljubljene in nikdar pozabljene mamice JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVE. ENdicott 0583 Avtomobili .in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD: 452 EAST 152nd STREET Tel.; IVanhoe 3118 FINO PECIVO! .Priporočamo našo pekarijo gospodinjam in rojakom v naklonjenost. Za praznike bomo imeli okusne potice,,za katere pa oddajte vaša naročila že sedaj, da jih boste gotovo dobili. Imamo tudi vsakovrstno drugo pecivo. CERNE HOME BAKERY 7108 ST. CLAIR AVE EN 4770 JOHANE CECELIC ki je svoje mile oci ^ zatisnila za vedno dne 13. aprila 1943. Kako pozabiti to gomilo, kjer blago Tvoje spi srce, ki nam vsem brezmejno vdano bilo . - , je vsikdar do zadnjega dne! Spomin na Te, ljuba mama, ostane živ do konca naših dni! žalujoči sin FRANK E. CECELIC Phoenix, Ariz., 13. aprila, 1949. PERUTNINA ZA VELIKONOČ! Našim cenjenim gospodinjam se priporočamo, da si naročijo razno perutnino pri nas. Imamo popolno zalogo vsakovrstne najboljše perutnine, živo ali sveže očiščeno. Priporočamo se tudi za naročila za svatbe, bankete, zabave in druge priredbe. Vam postrežemo vedno prvovrstno in po zmernih cenah. V naši trgovini dobite tudi najboljša sveža jajca. MAPLE HEIGHTS POULTRY 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS, O. tel. Montrose 2369 — na domu: Montrose 1917 J Želimo vsem odjemlcem, prijateljem in znancem vesele velikonočne praznikpl POCAHONTAS PREMOG NAJBOLJŠE VRSTE — Imamo tudi premog za rabo v stoker ju. — NE POZABITE, da imamo cementne bloke. Kadar zidate, pridite k nam. Vedno prvovrstna kvaliteta Naši cementni bloki so dobili na razstavi priznanje glede kvalitete kot najboljši. BLISS RD. COAL 8 SUPPLY CO. 22290 LAKELAND BLVD. REdwood 5858 Prav vesele velikonočne praznike želimo vsem! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM MAYFLOWER MILK FRED in LUDWIG RACE, lastnika MAYFLOWER DAIRY 448 East 158th St. - IV 5191 Podjetje se toplo priporoča slovenskim trgovcem in odjemalcem v iskrenem voščilu velikonočnih praznikov! Hi-Speed Gasoline and Oil Batteries "LEE" TAJERJI IN DRUGE AVTNE POTREBŠČINE DOBITE NA NAŠI GASOLINSKI POSTAJI URBAN HI SPEED SERVICE STATION 7402-St. Clair Ave. - EN 9592 Vsem našim odjemalcem, prijateljem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV ŽELIMO VSEM NAŠIM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM! Prijazno se priporočamo za naklonjenost in poset naše delikatesne trgovine, kjer imamo vedno svežo zalogo razne grocerije, mesa za sendviče, slaščice, sladoled, mehko pijačo ter pivo za na dom. LOKAR DELICATESSEN ■ ...... STEVE & JEAN LOKAR; lastnika 6502 Superior Ave. m П ZAKRAJSEK FUNERAL HOME CO. 6016 St. Clair Avenue ENdicott 3113 TRI GENERACIJE POSTREŽBE MODERNO UREJEN POGREBNI ZAVOD. DA ODGOVARJA VSEM PODROBNOSTIM Ambulančni voz je na razpolago ob vsakem času in kjerkoli treba VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER ROJAKOM V SPLOŠNEM ŽELIMO VESELE VELIKONOČNE _PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV!_ Veselo velikonoč želimo vsem odjemalcem in prijateljem! FRANK JANŠA BUILDING CONTRACTOR Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore. Zgradim nova poslopja v vaše popolno zadovoljstvo. Chardon Road - Wickliffe, Ohio ZANESLJIVO IN TOČNO DELO, CENE ZMERNE JOHN MIKUS 6607 Edna Avenue Cleveland 8, Ohio sf ljubezni, tudi kadar so tekle solze po njem . . . Odpustila si mi, zdaj si se spomnila name ..." Predal je bil prazen, vsi papirji so ležali razmetani na mizi. Sedel je visoko vzravnan, strmel je v stene in grizel roko z zobmi. "Jaz norec! Saj je nisem bil spravil v predal, slike!" Nagubal je čelo, skušal je, da bi se domislil. Podoba je bila risana s svinčnikom na velik pa-pii*, na polovico pole. Mati je ležala na mrtvaškem odru, ustnice so se smehljale, oči' so bile samo napol zatisnjene in so gledale v senci obrvi kakor nekoč, blago in ljubezni polno. Nad odrom je bil velik venec, ob odru so gorele sveče; v koščenih, čisto belih rokah je držala mati razpelo in molek. In tedaj, ko je risal in je žela železna rok§ kapljo za kapljo iz njegovega srca, solzo za solzo iz njegovih oči, tedaj se je bil namenil : "Vsak večer ti pogledam v obraz in vsako jutro, mislil bom nate in ti boš mislila name in tako bo moje življenje, kakor da bi me vodila roka tvoje ljubezni! ..." Vstal je, šel je počasi preko izbe; njegov obraz je bil ves spremenjen, sive polti in upal, ogenj je ugasnil v njegovih očeh. "V kovčegu je bila slika in kovčeg sem prodal; nič nisem pogledal — mater sem prodal." Prijel se je za glavo z obema rokama; počasi, enakomerno, kakor z drobnim kladevcem so bile žilce v sencih. "Saj ni mogoče! je zamrmral polglasno in je stopil k mizi. Natanko je pogledal vsak papir, jemal je celo pisma iz ovitkov ; par starih knjig, ki jih sta-rinar ni maral, je ležalo na tleh: pokleknil je in je prelistal tudi knjige. Nato je iskal pod zofo, pod omaro, v omari med starimi cunjami in umazanim perilom. Slike ni bilo. "Takoj je zdaj vse izgubljeno! Šel sem kakor Judež in sem jo prodal . . • " Iz groze s<š je porodila misel in se ga je polastila vsega: Samo da bi jo videl, samo od daleč da bi videl njeno podobo, njen obraz — in vse bo dobro! Mahoma konec temu strašnemu življenju, konec stradanju in samoti! . . ■ Samo za trenutek, od daleč samo; ah, ljudje božji. saj ni treba, da bi se je dotak- |j nil; pokažite mi jo samo .... skozi železno ograjo! . . . Napravil se je na pot. Na ulici so že gorele plinove svetilke; ustavil se je za trenutek pred izložbo jestvin, nato je pospešil korake. "Saj bo takoj vse dobro; dotlej še lahko počakam ..." Opotekel se je in ženska, ki se je ozrla za njim, je zamr-mrala nejevoljno. "Tako zgodaj, pa že nadelan! In tako mlad fant!" Stopil je k starinarju. "Prodal sem vam bil kovčeg. Kje ga imate?" "Kedaj pa ste ga prodali?" Starinar, postaran, umazan Žid, ga je premeril z nezaupljivim pogledom. "Lani ob tem času." Starinar se je zasmejal na glas. "Kaj mislite, da imam shrambo za stare kovčege? če bi ga bili včeraj prodali ..." "V kovčegu je bilo nekaj dragocenega. Ni mi do kovčega, ampak do podobe moje matere, ki je bila v njem." Žid ga je pogledal z velikimi očmi. "Prijatelj, pili ste nocoj!" "Kje imate kovčeg?" "Dejal sem, da ga nimam . . Tam so kovčegi, poglejte sami!" Dvoje, troje kovčegov je ležalo v kotu; njegovega ni bilo. "Komu ste ga prodali?" "Sitni ste, prijatelj! Ne iz-prašujem svojih kupcev po imenu in stališču. Zbogom!" "Hej, potrpite!" Sklonil se je k Židu in je iz-pregovoril tišje" jecljaje. "Če mi ga pripravite — sto-tak vam dam zanj, tisočak!" Starinarju se je zazdelo: glej, tat stoji pred teboj! Vrag vedi, kaj je bilo v kovčegu! Nato se je zasmejal umazano in je potrkal človeku po rami. "Vi, ali veste, kaj lahko napravim z vami? No, kaj me briga! Ampak zdaj le glejte, da urno izginete!" Postal je nekoliko, hotel je govoriti, Žid pa se je okrenil. "Morda ni prodal kovčega!" je pomislil človek. "Neče mi ga vrniti — Žid je in se veseli moje nezgode. Toda potrpi, prijatelj!" Stopil je na ulico. Jesensko nebo je bilo leglo nizko na strehe predmestja, začel je pršiti droben dež. Z odpeto suknjo, v tenki poletni obleki je hitel po ulicah in ni čutil gladu.' Postal je pred visoko rdečo hišo, pomislil je nekoliko, nato je stopil v razsvetljeno vežo. Po stopnicah navzgor, mimo debelih stražnikov v uniformah, po koridorju, na desno, na levo in v svetlo sobo, ki je bila po naključju odprta. Za mizo je sedel uradnik in se je ozrl nanj z osornim pogledom. , "Kaj hočete?" Odkril se je, priklonil se je globoko in nato izpregovoril: "Gospod komisar! Zgodilo se je lani, da sem prišel v neka hipno zadrego in tako sem prodal kovčeg, ki ga takrat nisem rabil. V tistem kovčegu pa je bilo ;nekaj dragocenega. Vsa moja mladost je bila v njem, moja sedanjost in moja prihodnost, vse, kar znam in premorem — skratka, moje, življenje je bilo v njem. Brez kovčega nisem drugega na svetu, nego (Dalje na 5. strani) Goose Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov želimo vsem! Tucker s Shoe Store 686 EAST 185th STREET Fini čevlji pravilno umerjeni in pregledani po X-Ray RED GOOSE in BUSTER BROWN za otroke; FLORSHEIM in WASSAGIC za moške; AIR STEP m FASHION BELT za ženske. MR. IN MRS. HARRY H. TUCKER, lastnika Goose KOROŠEC WINERY 6629 St. Clair Avenue ZA PRAZNIKE PRIDITE PO FINO OHIJSKO ALI KALIFORNIJSKO VINO K NAM Imamo vsakovrstna vina—belega in rdečega, katerega dobite na kozarce ali steklenice. . Veselo velikonoč želimo vsem poseinikom in prijateljem! JOSEPH TREBEČ SLOVENSKA MESNICA 1423 E. 55th ST., HE 1559 Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! POSEBNOST ZA PRAZNIKE: NAŠA POSEBNOST SO KLOBASE IN DOMA PREKAJENO MESO, VSE NAJBOLJŠE VRSTE Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! 1038 East 74th Street MESNICA IN GROCERIJA Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se vam priporočamo za bodoče. Postregli vam bomo najboljše z 'dobrim mesom in grocerijo. Posebno za praznike imamo veliko zalogo. MICHAEL'S OUALIIY MEATS 3946 St. Clair Avenue EX 5440 Michael V. Klemencic ml., lastnik Gospodinjam se priporočamo za nakup fine sveže mesenine, prekajene šunke in klobase. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! LOUIS CIMPERMAN 1115 Norwood Road GROCERIJA IN .MESNICA Pri nas si gospodinje lahko vedno nabavijo najboljše vrste grocerije in mesenine. Se priporočamo za naklonjenost. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! ANTON PRINC 985 Addison Road HEnderson 0160 Grocerija Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! Ш RESTAURANT 6036 St. Clair Avenue SLOVENSKA RESTAVRACIJA Prvovrstna domača kuhinja. Pri nas vedno točno in prijazno postrežemo z gorkimi ali mrzlimi jedili. Vsem našim gostom se zahvaljujemo za naklonjenost ter se priporočamo se drugim za poset. Vsem vesele Velikonočne praznike in obilo piruhov! Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! ANTON IN JULIA MAROLT NIGHTCLUB 1128 East 71st St -1129 East 68th St II i Se priporočamo, da nas obiščete še v bodoče. Postregli bomo najboljše z dobrim pivom, vinom in žganjem, ter okusnim prigrizkom. GREEN BEVERAGE STORE 256 East 156 St., med Grovewood in Corsica Ave. [mamo 25 različnih vrst pive, kakor tudi različna vina in likerje. Se priporočava, da si za praznike nabavite pijačo v naši trgovini. Prijazna in točna postrežba. Dopeljemo na dom. ANTON in PAULINE JANŠA KEnmore 2570 Vsem prijateljem, odjemalcem in' znancem želimo vesele velikonočne praznikel GODBA ZA PLES VSAKI PETEK IN SOBOTO GLEN PARK (AFE PIVO—VINO—ŽGANJE MR. IN MRS. FRANK CHAMPA 1049 East 185th Street IV 9501 Se priporočamo za naklonjenost. IMAMO TELEVIZIJO — PRIDITE NA OGLED Veselo velikonoč ■ želimo vsem posetnikom in prijateljem! BRANISLAV NUŠIĆ; Humoreske in satire (Nadaljevanje) "Nič ni lepšega od tega," je trdil stric, "oblast imaš v rokah in počenjaš, kar hočeš in nisi nikomur odgovoren. Laže je biti minister kakor brivec. Brivec mora predvsem znati briti in, drugič, mora paziti, da koga ne poreže. A ministru, bratec moj, ni treba, da bi znal briti in mu tudi ni treba paziti, da ne bi koga porezal, kajti četudi koga vreže, ni kriv." Sosed štacunar, ki je dotlej govoril samo o tujih nasvetih, je šele zdaj prišel do tega, da je lahko povedal svojo misel: 'Jaz bi ga dal za trgovca, toda ne, da bi bil štacunar kakor jaz. To so majhni opravki. Kilogram riža stane štiri groše, kupca prikrajšaš pri vagi za nekaj gramov, pa kaj je to? Komaj da ga, prikrajšaš za deset ali dvajset par. In tako je tudi s sladkorjem in moko in z vsem drugim. Pomešaš med moko malo peska, med riž malo ovsa, priložiš h kavi malo drobnih črnih kamenčkov, doliješ petroleju malo vode,—a kaj je vse to? Komaj da prislužiš na dan nekoliko dinarjev. Tudi ne kaže, da bi postal galanterist, ker mora meriti po metrih in ima vsak kupec velike oči. Pri tehtnici še lahko kdaj pa kdaj kaj prigolju-fičiš, vsaj tako, da s svincem ob-težiš tisto skodelo, kamor postavljaš robo, ali pa jo malce kreneš z mezincem . . . "Ampak na meter ne zmoreš ničesar, ker metra ne moreš skrajšati. Pravim, če že naj bo trgovec, naj bo grosist, in če bo že kje zagrabil, naj zgrabi na debelo . . . Toda takole bi rekel, da je izmed vseh štacun lekarna najboljša. Čujte, lekarnar naj I bo!" "Oj, lekarnar!" je -izdihnila I Atropja. "To je zares prekrasno, I Ta živi med samimi dišavami!" "Kajpada, prekrasno!" je na-I daljeval štacunar, ko ga je tako lepo podprla. "Prodaja: praške, suho listje, pa j če vino in še to in pno. Nihče prav ne ve, kaj prodaja, in ti lahko da kar hoče. Zdravnik predpiše kar koli—bog nam prizanesi—salvatus purta-tus ali porkalija omalija—in stopiš v lekarno in apotekar ti da, kar koli hoče, meri, kakor hoče, in zaračuna, kakor hoče, Kaj mu moreš! Ne poznaš robe. Pa vzemimo da opomniš: 'Tale vaš salvatus purtatus je nekoliko kisel.' ali denimo: 'Tale vaša porkalija omalija se je nekako vnela.' E, ne moreš kaj opomniti. In tudi cene mu ne moreš zameriti. Kako bi pa vedel, koliko kakšna reč stane! Ne moreš kar tako reči: 'čujte, vi ste drago-letni, štacunar Mika prodaja salvatus purtatus dosti ceneje'!" Štacunar jeva hvala je žela več ali manj priznanja, samo moj oče je majal z glavo in ves čas vztrajno rešetal svojo prvotno misel, da bi me kazalo dati v takšen uk, ki me bo ugnal. Ne vem, kako dolgo se je še zavlekel pogovor, ker me je po velikih naporih tega dne premagal spanec in sem zaspal sladko, kakor pač lahko zaspi človek mirne vesti, ki ve, da je opravil vse svoje dolžnosti. Imel pa sem to noč prečudne sanje. Sanjalo se mi je, da sem minister; zgrabim našega okrožnega načelnika, mu stisnem glavo med kolena in ga začnem briti. Možak vrešči kakor jarec, iskre mu pršijo z obraza, toda jaz se zavedam svoje ministrske neodgovornosti in ga brijem dalje. In potem se mi je sanjalo, da sem škof; popadem proto za brado in mu kolnem sto bogov, kakor da sem dokončal podkov-sko šolo. In potem sem sanjal, da vsip-Ijem v moko pesek, v petrolej pa vodo,—sploh, sanjal sem takšne nečedne sanje, kakor pač sanja človek, ki je zaspal z vtisi najlepših nadej za bodočnost, zbudile pa ga bodo očetove batine. * ŠOLANJE Ko sem dorasel za šolo, si je vse hiša globoko oddahnila, ker so bili preverjeni, da je šola kalup, v katerega daš otroka kakor testo v nečkcj da ga oblikuje in pečenega vrne staršem. Moje šolanje je bilo pravi boj za obstanek. Ta boj se je pričel s spopadom med menoj in očetom, ki se je nenavadno ponašal s tem, da gre njegov sin v šolo, medtem ko sem jaz gledal na to reč realistično in nikakor nisem sprevidel, zakaj bi se oče lahko postavljal z menoj. Nato se je boj razvil tudi v boj s "famulu-som," ki me je na očetovo pri-prošnjo kar odvlekel v šolo in sem ga pri tej priložnosti vgriz-nil. Ta mi je rekel, da je moral tako vso mojo družino vleči v šolo. Toda poglavitni boj se je razvil v dobi samega šolanja, ko sta trčili vkup dve hudi in ne- pomirljivi okoliščini: pika po-sameznih profesorjev name in moj odpor do posameznih predmetov. (Dalje prihodnjič) K a j u h : PRED VELIKIM ROJSTVOM Premnogo mater je izdahnilo na porodu, ki so življenje dajale narodu. Premnogo jih v solzah je zaihtelo: "Čeprav umrem, saj dete bo živelo!" Tako umiramo zdaj ni, ki v nas življenje se poraja, in vsak mrtvak v ta mrak kriči; Upri se, raja! Težko, težko nam je umreti ker čas je v nas, ki zdaj ga še ni, ker slišimo otroka, ki že diše. Zato nam je tako težko, a vendar je vsakdo kot mati pripravljen sebe žrtvovati. MATERINA SLIKA Nadaljevanje s 4. strani Uradnik je vstal, gledal je čudnemu gostu pazljivo v obraz, v motni ogenj oči, v izpita lica. Nato se je nasmehnil in mu je položil desnico blagohotno na ramo. "Pojdite z mano, prijatelj!" Šel je mirno z njim, pripovedoval je o svojem življenju, o bogastvu, ki je že tako blizu, tako blizu, samo da bi videl tisti orumeneli list, podobo mrtve matere . . . četudi le skozi železno mrežo , . . Duri so zaškripale in so se zaprle za njima. kup trudnih kosti in razcefra-nih cunj. Ne zahtevam, da mi država povrne kovčeg, temveč samo tisti list papirja, ki je v njem. Ta papir nima vrednosti za nikogar, nego zame; ne za državo v celoti in tudi ne za posameznika; tako recimo, kakor bi tudi jaz ne vedel kaj početi z vašo uniformo." PKEKOOCEANSKA LADJA BO STALA 70 MILIJONOV WASHINGTON, 9. aprila — Danes je bilo naznanjeno, da bo v Ameriki zgrajena ogromna potniška ladja, ki bo v slučaju vojne lahko prevažala tudi čete. Ladja bo stala $70,000,000. Če bo potrebno, bo imela dovolj mesta za 12,000 vojakov. Mihcic Cafe 7114 St. Clair Avenue MR. IN MRS. FRANK MIHCIC ENdicott 9359 Vsem našim posetnikom, prijateljem in znancem želimo PRAV VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV! Priporočamo se vsem prijateljem dobre zabave za poset Pri nas dobite vedno dobro pijačo, 6% pivo, vino in žganje, in prigrizek Odprto do 2:30 zj. — postrežba vedno najboljša — družba prijetna. ORAZEM SISTERS CONFECTIONERY 6415 ST. CLAIR AVENUE ENdicott 9566 Konfekcijska trgovina v Slov. nar. domu Serviramo tudi sandviče, mehke pijače in sladoled. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Naročite pri nas najboljši premog za gretje na domu in za parno gorkoto 978 East 67th St. - HE 4250 CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA Imamo že 30 let izkušnjev v tem biznesu Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznjike! NORWOOD HOME BAKERY SLOVENSKA PEKARIJA 6218 St. Clair Ave. Fino pecivo, potice, kruh in torte za velikonočne praznike boste dobili pri nas. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! CHARLES & 0Ш StAPMIK Cvetličarna 6026 St. Clair Avenue EXpress 2134 Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! Razveselite vašo mater, sestro ali dekle za velikonoč z lepim cvetjem. Pri nas vam bomo postregli s krasnimi cvetlicami v lončkih, šopki in corsages. Se priporočamo za obisk. MR. IN MBS. LOUIS STRNAD 1168 East 77th Street vogal Donald Avenue. Mesnica in grocerija У Vsem našim odjemalcem in odjemalkam kot tudi prijateljem in znancem, ki so tekom leta obiskovali našo trgovino, se lepo zahvaljujemo in upamo, da nam ostanete naklonjeni tudi v bodoče. Vsertl vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! FRANK GRCAR 1132 East 71st Street MESNICA Priporočamo se za naklonjenost, ker v naši mesnici boste vedno dobili prvovrstno mesenino. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! ANTARKTIKA—ZEMLJA ZAKLADOV (Nadaljevanje s 3. strani) na kite in tjulne. Na otokih bližini južnega polarnega kroga z uspehom uvajajo ovčerejo in farme polarnih jelenov. Preko Južnega tečaja vodijo najkrajše zračne poti, ki vežejo kontinente južne poloble: Afrike, Avstralije in Južno Ameriko. Poseben \tis so naredile tudi izjave nekaterih znanstvenikov, ki domnevajo, da bi razvoj uporabe atomske energije verjetno omogočil spremembo življenjskih pogojev na Antarktiki, kjer je tempera tura sicer stalno pod ničlo in dosega tudi—60° Celzija. Zaradi tega se je pojavila potreba po rešitvi vprašanja suverenosti na tej še nerazdeljeni celini. Zato bi bili seveda po trebni mednarodni sporazumi vseh zainteresiranih držav. Toda že po prvi svetovni vojni je vrsta držav—Anglija, Francija, Norveška, Čile in Argentina— začela izdajati enostranske akte, s katerimi so objavljale svoje zahteve po tem ali drugem področju Antarktike. Prva je ta način uporabila Velika Britanija, ki je z akti leta 1908 in leta 1917 postavila velik del Antarktike pod upravo svoje kolonije na Palklandskih otokih. Leta 1923 je Anglija objavila, da spada področje Antarktike, ki leži nasproti njenega domini-ona Nove Zelandije pod upravo tega dominiona z nazivom "Ros-sova kolonija." Leta 1933 je angleška vlada naročila avstralski, naj upravlja tisti del Amerike, ki leži nasproti otoku Tasmaniji. V letih 1924 in 1938 je Fran^ cija razglasila, da je pod njeno suverenostjo Zemlja Adele. Prav tako so Čile in Argentina leta 1940 objavili svoje zahteve glede antarktičnega področja, ki leži v bližini Južne Amerike, ki pa soupada s falkanskim (angleškim) področjem. Zaradi tega je nastal tudi oster spor med Veliko Britanijo, Čile in Argentino. Norveška vlada je leta 1931 in 1999 z enostransko izjavo sporočila, da si lasti suverenosti nad otokom Petra I. in da si prisvaja področje med avstralskim in angleškim sektorjem. Na ta norveški protipravni akt je takoj odgovorila sovjetska vlada (27. januarja 1939), da ne more priznati tega norveškega samovoljnega posega, ker so otok Petra I. odkrili ruski pomorščaki in si zaradi tega pridržuje polno pravico zavzeti svoje stališče glede državne pripadnosti teh področij. Združene države Amerike so leta 1939 sporočile vladama Velike Britanije in Francije, da si pridržujejo svoje stališče o razdelitvi suverenosti na področjih Antarktike. Od tedaj se je interes Zedinjenih držav Amerike za Antarktiko še bolj povečal. .V Zedinjenih državah so orga- nizirali posebno službo raziskovanja Antarktika in med ekspe-dicijami na Južni tečaj je treba omeniti veliko potovanje admirala Byrda v letih 1946-1947. Byrdova ekspedicija je bila posebej pripravljena, opremljena z najnovejšimi izumi in je štela preko tisoč udeležencev. Razgovore o tej "velikanski skrinji zakladov/ kakor o Antarktiki piše list "Saturday Evening Post," vodijo kapitalistične države za kulisami in seveda brez sodelovanja Sovjetske zveze, čeprav ima Sovjetska zveza vsaj toliko pravic do Antarktike kot na primer Francija, ki zahteva zase Zemljo Adele, ker jo je prvi odkril francoski po morš,čak Durmon-Dureville leta 1840. Član sovjetske Akademije znanosti akademik L. S. Berg je na zasedanju Vsezveznega geografskega društva, ki je bilo ta mesec v Leningradu, podrobno razložil zasluge ruskih pomorščakov Faddeja Faddejeviča Bellingshausna in Mihajla Petroviča Ladazera, ki sta že 20 let pred omenjenim Francozom dokazala nepravilnost mnenja, ki je tedaj vladalo o področjih za južnim polarnim krogom, in obenem s tem odkrila obstoj celine na Antarktiki, Geografi in pomorščaki 18. in začetka 19. stoletja so bili pod vtisom odkritij angleškega kapitana Jamesa Cooka, ki je leta 1773 od obal Nove Zelandije od-plul proti jugu, da bi našel južno celino. Cook je odkril otok Južno Georgijo in Južne Sandwich otoke, toda pričakovane južne" ali antarktične celine ni našel. To je Cook tudi napisal v svojih spominih: "Obšel sem Ocean južne poloble in zavračam vsako možnost, da bi tam obstajala celina . . Skozi dve stoletji je bila zem-ja ob Južnem tečaju vaba za nekatere pomorske države in je bila pri geografiji vseh časov priljubljena snov za razprave. o besedah Cooka pa je bil z njegovim potovanjem naprav-jen konec vsakemu nadaljnemu raziskovanju, kajti Cook je napisal: "Če bi kdo prodrl še dalj na jug, ne bom zavidal slavi njegovih odkritij. Toda povedati moram, da svet od teh odkritij ne bo imel prav nobene koristi." To prenagljeno mnenje kapitana Cooka je zavrlo za nekaj časa raziskovanje Antarktike. Toda smelost ruskih pomorščakov je ovrgla to mnenje in ruska ekspedicija je pokazala "koristi" Antarktike, če ne za drugo—vsaj za lov na kite. Danes 'koristi" niso več dvomljive, kajti drugače se ne bi mogli tolmačiti sporov glede gospodstva nad Antarktiko, ki so nastali med državami, in bi si tudi ne mogli razložiti smisla velikih ekspedicij, ki so potrošile ogromna denarna sredstva. Leta 1819 je rusko ministrstvo za pomorstvo poslalo v Antarktiko ekspedicijo na dveh ladjah. Prva je bila "Vostok," ki ji je poveljeval kapitan (poznejši admiral) Bellinghausen in "Mirni j," pod poveljstvom poročnika Lazareva. Obe ladji sta dobili nalogo, da dosežeta najjužnejšo širino, do koder je mogoče prodreti. Dne 4. julija 1819 sta jadrnici 'Vostoka" in "Mimij" zapustili Kronstadt in dospeli novembra v Rio de Janeiro, odkoder sta se decembra napotili proti jugu. Na področju otoka Južna Beor-gija so od odkrili nov otok An-nenkova, na zemljevid pa so bili začrtani obrisi otoka Južna Ge-orgija in imenovani rti: rt Par-jadina, rt Demidova, rt Kurpija-nova in zaliv Novosiljki. Od Južne Georgije sta ruski ladji odšli k Južnim Sandwichem. V tej skupini je Bellinghausen odkril velikanski otok Leskova, otok Visokij in delujoči vulkan otok Zavadovskega. Vse te tri otoke, kjer ekspedicija ni našla drugih živih bitij kot pingvine, so v čast tedanjemu ministru za pomorstvo imenovali otočje Traverse. Sredi januarja 1820 sta bili ladji na 62° 21' južne širine v neposredni bližini celine. (Na tem področju so norveške ladje eta 1930 odkrile Zemljo princese Matilde). Danes je jasno, da so veliki skladi ledu, ki so se razprostirali od vzhoda proti zahodu, predstavljali, mejo antarktične celine. To je bila obenem skrajna južna točka, ki jo je dosegla ruska ekspedicija; 5 februarja je podporočnik Novo-siljski na približno 69° južne širine in 15° vzhodne dolžine napisal v svoj dnevnik; . . Ob silnem vetru je tišina morja neobičajna. Velike skupine polar nih ptic krožijo nad jadrnico. To pomeni, da mora biti breg nedaleč od nas . . Odtod se je ruska ekspedicija napotila na vzhod in je marca dospela v Port Jackson (danes Sidney) v Avstraliji. Po daljšem križarjenju po Tihem oceanu sta "Vostok" in "Mirnij" spomladi leta 1820 zopet odšli proti južnemu Ledenemu morju. Na otoku Macquart so Rusi videli velike trope morskih slonov in pingvinov. Približno pri 170 vzhodne daljine sta se ladji obrnili na vzhod in obšli Anatark-tično celino; 9. januarja 1821 so Rusi odkrili otok Petra I. Teden dni pozneje pa so prišli v bližino gorate pokrajine, ki so jo imenovali Zemlja Aleksandra L Po raziskovanjih, ki so jih izvedle pozneje druge ekspedicije, je danes mogoče sklepati, da je Zemlja Aleksandra L velik otok, ki ga le ozek preliv loči od ant arktične celine. Ne glede na to, ali je zmaga Aleksandra I. del antarktične celine ali pa le otok, je vsekakor jasno, da je ta otok neposredno naslonjen na celino. Kmalu po tem važnem odkritju so Rusi dosegli južne Shetland-ske otoke. Vrsta otokov, ki jih je ruska ekspedicija na tem področju odkrila in jim nadela ime. 13. aprila 1949. so na zemljevidih danes zaznamovani z angleškimi imeni. Od južnih Shetlandskih otokov sta ladji "Vostok" in "Mirnij" vzeli smer proti Rio de Janeiro in se nato 24. julija 1821 po 751 dneh plovbe vrnili v Kronštadt. Znanost vsega sveta priznava zasluge Bellinghausna in Lazareva pri raziskovanju Antarktike. Sovjetski akademik L. S. Berg je posebej poudaril, da se "pri tem ne sme pozabiti, da ostane Zvezi sovjetskih socialističnih republik pravica predno- sti v odkritju vrste, področij Antarkyke' . . Rusija se ni nikdar odrekla svojim pravicam in sovjetska vlada ni nikdar in nikomur dala svojega pristanka, da bi smel razpolagati z ozemlji, ki so jih odkrili ruski pomorščaki. Vesele velikonočne praznike želimo vsem! AUGUST F. SVETEK POGREBNI ZAVOD 478 EAST 152nd ST. CLEVELAND, OHIO Beverage Distributing Inc. RAZVAŽA NAJBOLJŠE PIVO Erin Brew - Budweiser Michelob Duquesne Beer and Drewrys Ale LaBoheme and Gibson Wines Toplo se zahvaljujemo za naklonjenost odjemalcem, društvom, gostilničarjem, organizacijam |n posameznikom v toplem priporočilu nadaljne naklonjenosti. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV VSEM PIVCEM, GOSTILNIČARJEM IN PRIJATELJEM NAŠEGA NA TRGU NAJBOLJŠEGA PIVA REdwood 3300 23776 LAKELAND BOULEVARD REdwood 3301 ш- Euclid. Ohio Člani rocen me kluba a m v Collinwoodu HOLMES AVE. MARKET—15638 Holmes Ave. JOHN DOLENC—573 E. 140th St. JOHN KAUSEK—19513 Kewanee Ave. LEO KAUSEK—15708 Saranac Rd. JOE KUHAR—383 E. 156th St. KUHAR IN VRANEZA—315 E. 156th St. LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave. JOE PETRICH—26594 Lakeshore Blvd. JOHN SKOF—1170 E. 174th St. JOE SISKOVICH—15804 Waterloo Rd. SOBER AND MODIC—544 E. 152nd St. FRANK TAUCHAR-485 E. 260th St. MRS. ANNA TOMAZIC—16821 Grovewood Ave. WALTER CLAUSEN—16226 Arcade Ave. žele vsem svojim odjemalcem VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE IN OBILO PIRUHOV! ter se priporočajo za naklonjenost LOUIS URBAS JR.—17305 Grovewood Ave. ANDREW VICIC—485 E. 260 St. — NEAKTIVNI ČLANI — JOHN ASSEG—23550 Chardon Rd. FRANK CEBUL—15638 Holmes Ave. PAUL CLAPACS, R.F.D. No. 1, Chardon, Ohio JOE JANES—Eddy Road JOE JANZEVICH-19131 S. Lakeshore Blvd. FRANK KASTELIC—19048 Shawnee Ave. JOE METLIKA—20251 Tracy Ave. LUDWIG RADDELL-111 E. 196th St. JOHN SIVEC—17931 Neff Rd. LOUIS URBAS SR.—23430 Chardon Rd. JOE MODIC—315 E. 156th St. J FRANK'S CAFE 800 East 200th St. KEnmore 9858 FRANK IN JOSEPHINE CIGOJ, lastnika Pivo, vino, žganje, ter okusen prigrizek dobite vedno pri nas. — Se priporočamo. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! JACK'S CAFE MR. IN MRS. JACOB CUCANICfl, lastnika 7011 St. Clair Ave. Vesele velikonočne praznike želimo vsem klijen+om, prijateljem in znancem! Ako žeiile zanesljivo postrežbo v zavarovalnini vseh vrst se obrnite na HAFFNER штти AGENCY USTANOVLJENA 1. 1908 6106 ST. CLAIR AVENUE A. Haftner J. Haffner SLOVENSKA (EVIJARJA V ST. CLAIRSKI OKOLICI, Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! Naše popravilo čevljev je znano po kvaliteti izvornega dela. Pri nas je popravljanje resnična umetnost. Frank Urankar - 7226 St. Clair Ave. Rudolph Kozan - 6506 St. Clair Ave. TIEBER'S HOME BAKERY 7406 St. Clair Avenue Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! Postregli bomo z najboljšim pecivom. FIN KRUH, KEKI, TORTE, ITD. Cene zmerne. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! CARL G. OPASKAR, M. D. Zdravnik 740 EAST 152nd STREET Office: GL 3134 — Res.: PO 8055 DR. VINCENT OPASKAR Zobozdravnik 6402 ST. CLAIR AVENUE — HEnderson 4114 FRANK V. OPASKAR Odvetnik HIPPODROME BUILDING MAin 3786 Res.: WAshington 0989 Prežihov Voranc: VICE (Nadaljevanje) Spet so se zakrohotali, kar jih je bilo v sobi. Meni je zagnalo kri v glavo in začela sem gledati, kje so najbližja vrata. Tedaj so postali resni z menoj. "Punca, ti nimaš kaj delati doma, zato boš šla na delo drugam." "Kam pa?" sem vprašala kolikor mogoče mirno, toda pri srcu mi je bilo, da bi se razjokala. "V Lipnico boš šla na graščino, tam ti bo dobro šlo." Lipnica se je videla z našega vrha kakor drobna, bela roža. Lipnica je bil nemški kraj, toda zdaj je bilo to že tako vseeno. Dali so mi delovno nakaznico za poljedelsko delavko in vozni list do Lipnice, pa sem šla. Rekli so mi, da moram prvega že nastopiti službo. Ko sem prišla domov, domačim ni bilo vseeno. Mati se je obrnila vstran, obe sestri pa sta se začeli kisati, čeprav smo se včasih sestre celo teple. Potem je mati rekla: "Vojna nas bo zdaj razdruži-la. Če bi človek to vedel, bi lahko šla k sosedu služit." Do prvega je bilo še dobrih štirinajst dni, vendar so začeli dnevi neznansko hitro teči, kar naenkrat je bil teden naokrog. Klokot globač se je spet začel oglašati in Dravin tok, ki je spet zapel po ušesih, se nam je zdel kakor pesem iz daljave. Črni pohorski vrhovi onstran dravskega korita so bili vsak dan manj samosvoji in vase zatopljeni, ampak so postajali živi in sveži, polni lepih barv in svetlob. Tudi pokrajina na severni strani kobanske dežele je spet zadobivala svojo živo pestrost, ako sem jo gledala z našega vrha nad bajto. . Še dobrih , iii -mene ne bo več na Kobanskern', ampak bom delala na graščini pri beli Lipnici, kjer se polje že od daleč blešči in kjer je zemlja sočna in mastna. Kaka škoda vendar. Saj ti naši bregovi niso tako zanič, kakor si svet misli. Mi moramo sicer vse na hrbtih znositi domov, toda nosimo svoje. Brez težav pa nobeno življenje ni. Naša bajta, naše Vice tako lepo čepijo v bregu, da jih je kar škoda zapusfiti. Spomladi so bele češplje Vice popolnoma zavile v svoje kite in takrat je bilo* tudi pri nas lepo. In ta mir, ta sveti, tihi mir, kako dobro to stori. Po desetih dneh me ne bo več na Kobanskem. II "Danes boste pograbile 'Kot'," je rekla mati zgodnjega vigred-nega jutra. Mene je le še malo dni ločilo od Lipnice. "Kot" se je imenovala na gosto z gabrovjem in leskovjem poraščena strmina v ozadju glo-bače, kjer se naš svet stika s Peklarjevim svetom. Vmes je bilo nekoliko trate, ki nam je služila za pašnik. Listje je bilo suho in se je kar samo valilo proti stezi, odkoder smo ga lahko nosile domov. Meni delo ni šlo posebno od rok, vedno sem morala misliti na Lipnico, kjer me čaka novo službeno mesto. Tudi obeh mojih sester se je oprijela ista stvar. Zato smo med delom skoraj molčale in vsaka zase je rajši strmela po globači proti dravskemu koritu, odkoder je pihal svež veter, ki je vezal vse naše misli in vsa naša čustva tako močno, da skoraj ni bilo mogoče dihati. Bilo je tisti čas, ko drevje še ni pokalo in ni dihalo s svojim pomladnim duhom. Le tu in tam je kakšna zgodnja cvetlica molela svojo siromašno glavico skozi rjavi drn. Graba je nanesla t a k o > da sem se nekoliko oddaljila od svojih dveh sester. Precej gosto grmovje me je ločilo od njih. Grabila sem blizu Pekiarjeve meje, kjer je bilo grmovje še gostejšp kakor na našem svetu. Tedaj sta mi roki naenkrat otrpnili. V Peklarjevi strmini, onstran studenca, ki je delil svet na dvoje, sem nenadoma zagledala skozi grmovje neznano podobo, ki se je zelo čudno obnašala. Bil je moški, oblečen v zeleno vojaško obleko, brez pokrivala na glavi, pravkar je prilezel iz luknje pod skalo, ki je molela daleč iz brega in bila podobna na-pušču. Medtem ko sem ga opazovala, je dvakrat izginil v luknjo in prišel spet dvakrat na dan. Ko je zadnjikrat prilezel iz luknje, je imel na glavi čudno zmečkano vojaško kapo. Ko sem prikazen odkrila, se mi je takoj začelo motiti, moje oči je kar potegnilo tja proti njej. Nekaj mi je reklo, da tega, kar jaz zdaj vidim, ne sme nihče drugi videti, tudi moji sestri ne. Ko da bi bila odkrila kak zaklad, tako sem postala ljubosumna. Toda obe sestri sta bili daleč od mene na drugem bregu in sta se ravnokar pripravljali, da odneseta listje proti bajti. Torej ni nobene nevarnosti, da bi me kdo zalotil pri tem nenavadnem odkritju. Dolgo časa sem kakor zamaknjena strmela proti tajni prikazni na drugem bregu. Pri tem sem tako težko dihala, ko da bi mi mora stiskala prsa. Dvakrat sem se prijela za srce, da bi mi odleglo. Moški, ki je prilezel iz luknje, je bil mlad in rdečih lic. Podoba je bila, da se nekam odpravlja, ker je pred svojo luknjo nekaj brskal in popravljal, ko da bi hotel luknjo zamašiti. In res jo je kmalu zamašil. Moram reči, da je to dobro opravil in da je bilo celo skrivališče zelo dobro izbrano. Še jaz, ki sem poznala vsako ped naše strmine in vsako velico posebej, ne bi mogla odkriti tega skrivališča kar tako. Navdale so me čudne misli, kaj neki ta človek pomeni, toda strah me ni bilo čisto nič pred njim. Morala sem stau kakor lipov bog in zijati tja, ker me je tisti človek naenkrat opazil skozi grmovje. Videla sem njegov obraz, ki je naenkrat po-bledel, kar je bilo dokaz, da se je ustrašil. Potem je nekaj trenutkov kakor obupan obstal na mestu. Videlo se je, da se ne more odločiti, kaj naj ukrene. Nato mi je mignil z roko proti sebi, kar je pomenilo, da naj pridem do njega, nakar je sam začel korakati proti meni. Čim sem spoznala njegov namig, so moje noge kar same od sebe začele korakati proti nje mu. Nihče na svetu bi me ne mogel zadržati. Pri studencu, ki je na dnu našega kotu curljal po bregu, sva obstala, on na eni strani, jaz na drugi. Med nama je tekla čista voda. Neznani človek je nekaj časa strmel va me, ko da bi me hotel prebosti s svojimi lepimi očmi, potem pa mi je rekel: "Deklica, ti nisi videla nič!" Jaz sem takoj odgovorila; "Jaz nisem videla nič!" "To je dobro, zakaj če bi vi dela, bi nikdar več ne gledala," je rekel tuji človek in njegov glas je bil zdaj že milejši. Ker sem molčala, je on čez nekaj časa nadaljeval: "Deklica, pridi zvečer v mraku k tej vodi." "Bom prišla," sem odgovorila takoj in brez pomisleka. "Nihče te ne sme videti," je nadaljeval neznanec. "Nihče me ne bo videl," sem potrdila kakor prej. Potem je neznanec izginil skozi grmovje, jaz pa sem še nekaj časa ostala na mestif, ker nisem bila sposobna, da bi se premaknila. Šele čez nekaj časa sem se mogla odstraniti. Takrat sem imela sedemnajst let. Mati mi je večkrat očitala, da ssm pretiha za moja leta in (Dalje na 8. strani) {Dolgan Hardware & Electrical Appliances 15617 WATERLOO RD. IV 1299 ALBERT DOLGAN — lastnika — LOUIS ANDOLEK V naši trgovini dobite vse stvari, ki jih potrebujete za vaš dom in vrt. Se priporočamo. Odprto ob večerih do 8. ure. Vsem našim odjemalcem in prijateljem želimo prav vesele velikonočne praznike! VOŠČILA SLOVENSKE BANKE Med mnoga voščila trgovcev in podjetij, stopa za vesele praznike z veselo novico tudi, slovenska THE NORTH AMERICAN BANKA z naznanilom in pbvdarkom, da je banka z 31. marcopi narasla nad 10 milijonov. Statement kaže; $10,057,836.45. To je veselo poročilo za vesele praznike. Naj bodo delničarji, odjemalci in tudi vlagatelji ponosni na tako lepo naraščujoče podjetje. Kdor podpira domače slovensko bančno podjetje, ta podpira tudi svoj narod. To velja tudi v obratnemu oziru. D I R E K T O R I J The North American Banke IZREKA VSEM VESELO ALELUJO! MR. IN MRS. MARIO KOLENC 6220 St. Clair Avenue ENdicott 9138 GOSTILNA Postregli vam bomo vedno z najboljšim pivom, vinom in žganjem. Serviramo tudi okusen prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! MODICS CAFE 6201 ST. CLAIR AVENUE Izvrstno pivo, vino in žganje fum TONY CAFE 1259 Marquette Ave., EX. 0267 Zahvaljujemo se za dosedanjo naklonjenost ter se priporočamo za poset v bodoče. Našim gostom vedno postrežemo prvovrstno z najboljšim pivom, žganjem in vinom tgr prigrizkom. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! KNIFK REALTY JOHN KNIFIC. prodajalec 820 East 185th Street nasproti La Salle gledališča Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočam za v bodoče pri nakupu hiš in zemljišč. Na uradu: IV. 7540 Na domu: KE. 0288 Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! FRANK KURE 16021 Waterloo Road KEnmore 7192 Izvršujemo vsa dela, spadajoča kleparski stroki. Popravljamo strehe in vsakovrstne forne?e. — Se priporočamo. Cene zmerne. Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! MR. & MRS. FRANK AZMAN 6501 ST. CLAIR AVENUE MESNICA IN GROCERIJA Se zahvaljujemo za dosedanjo naklonjenost in se priporočamo za v bodoče. Postregli vam bomo najbolje. № ц Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! LOUIS IN MARY TANKO №11 Waterloo M - IV 1415 Pri nas vas vedno postrežemo z dobrim vinom in svežim pivom ter dobrimi domačimi jedili. Ob nedeljah fino kokošje kosilo. IMAMO DVORANO NA RAZPOLAGO ZA VSE NAMENE Naši prostori so bili prenovljeni ter so moderno urejeni, v katerih se boste udobno počutili v prijazni družbi. MIKE JALOVEC GOSTILNA 6424 Spilker Ave. Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! ANTON HIBLER 6530 St. Clair Ave.-EX 8316 PRIPOROČA V NAKLONJENOST SVOJO ZLATARNO VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM Kot izučen urar v stari domovini, prvovrstno popravi ure vseh izdelkov ter zlatnino. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Vsem prijateljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! PERRY DRUG 752 E. 185th - KE 4304 v Bukovnikovem poslopju Za pravilno izpolnjene zdravniške predpise in lekarniške potrebščine, obiščite našo lekarno YICKI KMET BEAUTY SHOP 5506 SUPERIOR AVE. — HE 7202 Ženam in dekletom priporočamo naš lepotilni salon v naklonjenost. Vršimo vsa dela, spadajoča v lepotičje. Prijazna postrežba — zmerne cene. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! (HAS. ROGEL & SIN 6526 St. Clair Avenue Krojacnica in čistilnica oblek Se priporočamo, da si daste obleko napraviti pri nas, kakor tudi, da se poslužite našega podjetja kadar daste obleko izčistiti ali zlikati. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! JIM OKORN 6906 ST. CLAIR AVE. Krojačnica in čistilnica oblek čistimo in popravimo moške in ženske obleke. Za papiranje vaših sob ali barvanje, se obrnite na nas. Vedno prvovrstno delo. Cene zmerne. Se priporočamo vsem. GEORGE PANCHUR IN SIN 16603 Waterloo Road KE 2146 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! M Srečko Kosovel, prerano umrli pesnik—Primorec Srečko Kosovel: KAKOR NARAŠČANJE Kakor naraščanje temnih glasov raslo je, vstajalo je iz globin, kakor zvonenje nevidnih zvonov klicalo me je is kraških dolin. Šel sem: med množico sem se potopil med te ljudi, krvaveče spoznanj, padal, umiral, dokler nisem stopil v tiho svetišče njih pričakovanj. Njih pričakovanja so tiha in sveta, čeprav jih duši tiran kapital, svetejša so, če jih krivica prepleta, in lepša je kri od rdečih koral, ta kri pod okovi, o naj bo prekleta — kadar bo brizgnila, vstal bo naš kralj! Srečko Kosovel: NE TOŽI, DRUG Ne toži drug — tožiti je neumno! Trpiš krivico? Trpi jo pogumno! In kadar pade nate zadnja noč, preskusi v molku svojo moč. Opolnoči — že čujem transmisije, nov svet je, drug, ki naša srca pije, ko tvorničar pijan in sit počiva, se nam pred dušo topla luč razkriva. Ta luč, ta dobra, ta nam da poguma, kot zvezda sredi tvorniškega šuma, ki delavcu je pred oči prišla, na trudno dušo mirno prisvetila, kot golobica razprostrla krila bi preko poteptanega srca. VICE (Nadaljevanje s 7. strani) da v meni ni tistega veselja, ki bi moralo biti v takem mladem življenju. Moji dve sestri sta bi li živahnejši. Zadnja leta se me je polaščala neka čudna zamiš Ijenost, da ne rečem žalost, čeprav za to nisem imela več vzroka kakor drugi pri naši bajti. Vse okrog mene s kobansko deželo vred se je nekam pogre zalo. Vrtinec, v katerem sem se izgubljala, je bil vedno ožji in tesnejši. Komanda na službo v Lipnico me je zadnji čas res nekoliko zdramila, toda iz vrtin ca še nisem prišla Srečanje v grmovju s tistim neznanim, skrivnim človekom pa je povzročilo pri meni neko čudno, toplo spremembo. V glavi sem začutila kri, pri srcu mi je začelo razbijati in prsa so se mi napolnila s tujimi, toda sladkimi občutki. Komaj je skrivni neznanec zginil v grmovju, že nisem več vedela, kaj sem govo rila ž njim, toda vedela sem, da moram izpolniti njegovo voljo, pa naj se zgodi, kar se ho če. Do noči sem delala, kakor bi bila stroj, delala sem za tri druge in zvečer je bil listnjak poln listja. Ob mraku nas je mati klicala. Sestri sta šli v kuhinjo, jaz pa sem neopaženo izginila po strmini proti našemu kotu. Bilo je že tako temno, da se je mogel, spoznati le sveta vajen človek -Za mene ta večer ni bilo nič priti do našega studenca. Tam sem se sklonila k zemlji in čakala, kdaj pride skrivni človek iz teme. In res, komaj sem se oddahnila, je bil že tu. Bilo je toUko temno, da nisem razločila njegovega obraza, ampak le obrise njegove postave. Približal se mi je toliko, da sem čutila toploto njegove sape, če prav je med nama tekel studenec. "Ali si prišla?" je dejal neko liko počasi. "Prišla sem," sem odgovorila hitro in pokorno. On pa je nadaljeval: "Veš, moral sem te poklicati, da bi se ne zgodila kaka neumnost. Ne smeš zameriti." Govoril je z menoj kakor s tujko in to me je skoraj zabolelo, akoravno je imel prav, da je tako ravnal. Zato sem mu odgovorila na isti način: (Dalje prihodnjič) Vsem klijentom, prijateljem in znancem želim prav vesele in zadovoljne velikonočne praznike! JOHN L MHEUCH ODVETNIK Urad: 300 Engineers Bldg...........MAin 2015 Stanovanje: 1200 Addison Rd..........HE. 1893 NAŠA VOŠČILA Ob temu času veselih velikonočnih dni, si usojamo izreči našim odjemalcem, znancem in prijateljem iskrena voščila in mnogo veselega zadovoljstva! Anton Grdina in Sinovi Firma, trgovine s pohištvom in s pogrebnimi zavodi Glavni urad: 1053 EAST 62nd STREET Glavni telefon: HEnderson 2088 K Vesele velikonočne praznike in obilo piruhov žalimo vsem! WHITE CITY BAR 599 East 140th Street Julia in John Sustarsic Liberty 9837 FISH FRYS VSAK PETEK GODBA VSAKO SOBOTO IN NEDELJO 7900 St. Clair Avenue STEAKS — BARBECUE RIBS AND FULL COURSE DINNERS JOHN MOCIINIKAR OBLEKE SČISTIMO, ZLIKAMO IN ZAKRPAMO V VAŠE POPOLNO ZADOVOLJSTVO IN PO ZMERNIH CENAH. DKvCiicAKiigis 1136 E. 71st St. - UT1-0355 Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! ZA OBŠIRNO IZBERO RAZNIH VELIKONOČNIH KOŠARIC IN SDAŠČie, BOMBONOV, ITD., OBIŠČITE IN PRIHRANITE SI DENAR PRI miOR VARIETY STORE 5c AND lOc STORE 6714-16 St Clair Ave. Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! Vsem prijaleljem, odjemalcem in znancem želimo vesele velikonočne praznike! MARY, FRANK IN FRANKIE VIDMAR 1171 E.74thSt-EX 2553 GROCERIJA IN MESNICA MUCHITZ WINERY 1081 Addison Road Veselo velikonoč želimo vsem posetnikom in prijateljem! Za praznike si nabavite fino, okusno kapljico v naši vinami. IMAMO VSAKOVRSTNA VINA NA RAZPOLAGO FRANK BUCHER 1376 East 49th St. GROCERIJA IN MESNICA Gospodinjam, se priporočamo, da si nabavijo vsakovrstne jestvine in suho ter sveže mesenino pri nas. Imamo tudi fine šunke in klobase Vsem vesele velikonočne praznike in obilo piruhov! . ■■■Li