бе glasova repubHlSanakj strajnki. Ta таксер bo povzročil, Tabow «, iki so naročajo kot tednik »Narodni liste, no bomo objavljali nadaljevanj romanov. — Smrtna kosa. Načelnik« ljutomerskega okrajnega zastopa veleposestnik n ЈоШвп Ra.jku na Moti pri Ljatomeni je [preminnla 31. dee. 4 in pol letna hčerka Danica. Naše iskreno so žal jo! — Dr. Korošec kot snubec. Glasom poročila »Slovenca« je dr. Korošec na shodu v St. Petra v Sav. dol. pozival tudi pristaše drugih strank, naj glasujejo za klerikalne, ki eo za »avtonomno Slovenijo«. Čudno, da tako »mogočna« stranka reflektira na glasove drugih strank! — Za novo meščansko šolo v Ormoža je imenovan m ravnatelja g, Ivan Prijatelj, glavni učitelj na mariborskem ženskem učiteljišču, za učitelja pa g. Ad. Rogina z osnovne šole. — Obsojan komunistični propagandist. Pred celjskim okrožnim sodiščem je hil v Robote obsojen na. dve leti težke JÖ06 radar Anton Manfrcda radi hudodelstva po čl. 1 zakona o zaščiti države, ker je pro paginal komuni'aem, ščuval proti obliki države in delal na zrušen je rvladavme. Njegov delokrog je bil v Hrastniku in Trbovljah. Njegovi aoob-foženci so bili radi pomanjkanja sigar-nih doka®oy oproščeni. —■ Zopet. lepa zmaga demokracije, iNa beograjakem vseučilišču obstoja or-Spanizojci ja vse akademske omladiuo (pod imenom »Pobratianstvo*. Poleg tega pa imajo pristaš; raznih strank seveda še svoje posebne organizacije. »V nedeljo se je vršilo zborovanje »Po-Jbraiinstva«, na katerem jo «bilo treba »voliti predsedstvo. Bila je na vse strani 'strahovite agitacija. Glasovanje je tra-■jalo od 13. do 31. uro. Ob 1. ponoči na «noviftga leta dan jo ibil razglašen izid. (Demokratska lista je dosegla večino. Bobi!a je 65ft glasov. Radikali eo dobili €20, marksisti 4SI, republikanci 268, Tieantjoradniki 97, socijalisti 12 glasov. Politično obzorje. Razvoj ruskega komunizma. Za božično Številko »Prager Presse«j zval komunistične mase, naj prekinejo ie napisal župan francoskega mesta Lyon: vsak stik z demokratičnimi strankami. Eduard Herriot, bivši vscuči!iščni profesor jn francoski naroduo-gospodarskl pisatelj, zelo zanimivo poročilo o svojem potovanju po sovjetski Rusiji. HerrioMe namreč kot odposlanec trgovske zbornice v Lyonu prepotoval glavna mesta in .važnejše pokrajine današnje Rusije, da prouči tamošnje gospodarske razmere. Her-riot jc svoje vtise opisoval obširno iV. francoskih listih in revijah; v "Prager Presse« podaja le splošen resumć. Dasi je morda videl tu pa tam kako Potemki-novo vas namesto trde resničnosti, so vendar njegovo opazovanja dokaz, da se Rusija nahaja na potu evolucije (naravnega razvoja) in da trezno mislečim narodnim voditeljem ne preostaja drugega kot da priznajo upravičenost tega razvoja ter pomagajo Rusiji da s opomore in 7, a črte celiti svoje gospodarske rane. Iz Hcrriotovega člaika povzamemo sledeče značilne odstavke: Poskusil sem opisati dejstva tako; kakor so jih nekoč opisovali potniki, ki so obiskali Francijo po veliki revoluciji. V resnici se nahajajo vse politične doktrine v večnem razvoju, pa naisi je to njihovim predstaviteljcm po volji ali ne. — Teorije ne morejo stalno gospodovati nad socialnim miljenjcm. Od vseh revolucijo-nantih sil je življenje najbolj revolucijo-narno, ker dela tiho in vendar neudrŽno. To, kar sem videl, je konflikt doktrine z življenjem; konflikt abstraktnega idealizma s konkretnim realizmom. Sicer pa se moja opazovanja nanašajo zgolj na zadnje mesece 1. 1922, Lenin je dejal nedavno v moskovskem sovietu: »Mi gremo nazaj, vendar pa se je umikamo, da sc potem lažje zaŽene-mo kvišku. Kedaj in kje se bomo ustavili, da se prilagodimo in reorganiziramo, tega Šc nc morem reč!,« Te besede označujejo ves problem. Komunizem se je moral umakniti, da si Rusija lažje opomore. Bogdanov, komisar za narodno gospodarstvo in Sokol, komisar za finance, sta morala delati tako kot bi delali na njunem mestu fninistri vseh drugih držav. Prvi jc moral zopet urediti delavske razmere približno na način kot so urejdne v drugih državah, torej z mezdami in brez delavske kontrole nad podjetji. — Drugi jc moral znova iznajti bankovceV splošnem je bila sovjetska Rusija, ki ie napovedala vojno svetovnemu kapitalizmu, prisiljena misliti na kapitalizem, ee je hotela obnoviti normalnejše gospodarske razmere. To je dejstvo, ki ga ne more nihče utajiti. Kljub temu pa jc Trockij na kongresu Ш. internacijonale grozil z vojno vsej buržoaziji »veta in po-' napredku. Tu obstoja logično protislovje in pod vplivom tega protislovja živi današnja Rusija. Herriot je mnenja, da je nesmiselno in zmotno, čc druge države Rusijo bojkotirajo in blokirajo. Če Rusija ostane v zvezi z zapadnimi državami, bo nalezljva moč svobode silneje učinkovala rta njo kot je kedaj učinkoval na nas ruski boljševizem. Rusija se nahaja trenutno v fazi opor- tunističuega komunizma. Prilagoditev realnemu življenju se ne da zaustaviti. V Rusiji na pr. obstoja industrijska banka s privatnimi računi kot v kapttalistlstičnh državah. Banka deluje v zvezi z ameriško industrijsko družbo in namerava povišati svojo glavnico. Razvijajo se mešane družbe, pri katerih je udeležen tudi zasebni kapital. V industriji se opaža napredek. Tu kakor v poljedelstvu je treba še mnogo dela. Semena za setev še vedno primanjkuje in ga bo mnogo priman.ikalo tudi 1. 1*>23. dzvestiia« so pisala, da I. 1523 ne bo mogoče posejati toliko zemlje kot je je bilo posejane I. 1922. Nansen napoveduje ponovni izbruh lakote v velikem delu Rusije in Ukrajine. Pa Rusija je vendarle v polni evoluciji. Po strašni kirurški operaciji se pojavljajo prva znamenja ozdravljenja. Od spomladi 1. 1921. sem pokaže vsak dan kako znamenje, da se rane celijo. ЛЦ kažo spremeniti zdravilo? Herriot opozarja, da jc v francoski revolucionarni razvoj posegel Napoleon; morda se tak mož nahaja tudi med Rusi. Vendar pa jc taka rešitev neverjetna. Natančnejše opazovanje ruskih razmer nas prepričuje. da je boljševiški režim trden, zlasti ker ga podpirajo kmetje, katerim je dal več širokih koncesij. Dobro jc. če ne mislimo več na intervencije in blokade. — Zelo dvomljivo je, da bi nasilna akcija v večjem obsegu imela kaj uspeha. Rusija hoče enako kot vsi evropski narodi mir. pokoj in svobodo dela. Nasprotje med rusko državo in komunistično internaci-jonalo bo nujno postajalo vedno večje in širše. Naposled bosta morala Lenin in Trockii jasneje povedati, kaj hočeta. Čc bosta rekla: »Pridite k nam, da nam po-moretc: čez nekoliko let vas bomo zopet oropali* tedaj se bomo Francozi (a tudi vsi drugi. Op. ured. lepo zahvalili. Če pa bo govoril razum, sc bodo Inhko boljše vik) sporazumeli z dcmoki-acijami zapadne in vzhodne Fvropc. Vklonili se bodo pred zakoni življenja, ne da M sc s tem odrekli pravični želji po socialnem — Lovski tatovi v mariborski okolici, Te dni je padel prvi sneg in žo so vse gozdna parcele, ki so zanjkarjem znane kot dobra lovišča, prepletena z usodnimi zanjkami. Dober zanjkar na- шампнмп lovi v eni noči. včasih več »ajeev, kakor pa lovce s puško v enem tetlnni, V tem бат je torej кшЈкаг na jholjši lovec v revirju in logar mora biti navadno noč in Љш na preži, za petami tem škodljivcem. Toils, to se nT dovoli, dobro bii namreč bilo, in seveda tudi potrebno, da bi taidi orožniki oziroma po» lieijski stražniki v Mariboru pazili na zgodnje ix>potnike, ki nosijo cesto v svojih »cekarjih«, vrečah itd. na ne poste ven način ulovljene zajoe. da ,iih potem v meet« prodajo mesarjem in drugim. Večkrat, si ti lovski tatova obesijo ulovljene zajce tudi kar enostavno r>od suknjo. Marsikaterega tičlca bi s« dalo vloviti tudi pred mesnicami ali pa v mesnicah samih; to pa seveda le v zgodnjih urah. Morda, bi se tako poteg i«tu dobilo tudi tistega, ki drži vrtčo in ki jo po postavi tudi sokriv tatvine. — Jugoslovanski letelci v Pragi. Kakor poročajo češki listi. Im naša jugoslovanska via.da poslala v novo ш-koplovmo šolo v Prago več lm-šth letalcev, da se temeljito izšolajo v avijati-čni teoriji in v praksi. — Naivne italijanske grožnje. Rimski fist »Idea Nationale« je prinesel te dni iz Beograda dopis, v katerem ostro napada naše beograjsko in ostalo časopisje, češ, da piše neprijazno in sramotilno o Italiji in o Italijanih ter zahteva od italijanske vlade, naj vloži pri naši vladi proti temu energičen protest. Ako pa hi ta protest ne •pomaga', naj italijamska vlada zapre svoje meje napram Jugoslaviji ter prepove izvoz italijanskega blaga v našo državo, e-ventuebio tudi uvoz našega blaga v lta,!i.io. To rožljanje in žaganje z re-presalijami bi sa,mo na sobi šo ne bilo smešno, čeprav je to, kako pišejo naši listi, .popolnoma njihova stvar in jim v toni oziru ne sme predpisovati niti n^ša, še tisočkrat manj pa italijanska vlada, kako na j pišejo, ee ne bi list prišel dnlje do naravnost bedastega a sega mnogo dalje proti vahodu in zapiulu. Zato lahko rečemo, da. pripada Prlekiji v širjem obsegu menda vse Prekmurje ter še iu-Idi del Slovenskih goric, katerega za-раЉа meja so razna gričevja, v naj-Bevctrnejšem delu raavodje med Drva- njo in Velko, potem med Velko in Bo- i bovnieo, nato med Bobovnioo in Pesni-1 co ju približno od župnije Sv . Rupert v Slov. Gor. dalje razvodje med Pesni- co in Dravo, doklor pri Ptuju ne preide v ravnino Dravsko doline; povsod -pa vedno -talko, da se na vzhodnih pobočjih teh raz ved ij najdejo Še znaki prleške-ga narečja, seveda že s prebodi v sosedna -zapadna narečja, dočim na za-padujh nobočjili Že prevladujejo znaki slednjih narečij. Kaj pa pomeni in kako je nastala; beseda, ki je temelj taraau Prlokl To; ime .ie tvorjeno besede »pr|ö« «ziroms.: pravilnejŠR iz »ptt-lje«, nastalo iz »prv-1 1-jot s prehodnim >1« (kiaikor lovi jen iz lov jen), v čemer m je potem »v« obrusi! in nazadnje izginil; pravičnejše bi bilo terej pisati Prljek in Prljekija. Pomen besede »prle« pa je »prej«. | Topografično ima Prlekija nekatere znamenitosti- Vsem ostalim krojem na čelu stoji prleška metropola Ljutomer,: znan po svojem i zbornem vinu (Jem-! zalem!). V to vinsko jokrožje« sodi. tndi ae mestece Ormož. Etnografsko®«,-, nimiva sta toga. Središča in Vct-геј. O »Serjancib* (Smliščanih) ni utemeljena poslovica. da so »sami zase«, Ver-že. »TABOR« (t K A RODNI 1ЛБ1>).' Stran 3. Eril; izrazito fenečKa etraniEa M more. Hi to samo rogistrh*ainol — Židje bođo volili na posebni I'sÖ. Iz Vojvodine poročajo, da bodo po vsej verjetnosti tamošnji židje cioniatične smeri nastopili v samostojno listo. To-xej zopet ena skrinjica več! — Novi češkoslovaški poslanik v Beogradu. Za razvoj zavezniških in bratskih odnošajev med obema državama je važnega pomena, kdo bo nastopil mesto češkoslovaškeca podanika v Beogradu, ki je po smrti poslanika A. Kaline ostalo praano, Češki listi navajajo nekatere kandidate, med njimi pTOridenteve-ga sina Jana Masaryfca. po&l. Udržala in druge. — češki legij onarif proti narodnemu fašizmu, češki legijonarji so ee izjavili proti dr. Rašinu in dr. Kramaru. ki stojita za novim gibanjem tzv. češkim fašizmom, — Spopadi med fašisti in komunisti v Italiji ko še vedno na dnevnem redu. (Vsak dan beležijo tisti vesti o krvavih spopadih in požieih. V neki vasi pri Benetkah se je član obitelji Someugo ((pri s fašisti Slednji eo obkolili hišo in iko ie nekdo ustrelil iz hiše, so fašisti zažgali vsa. poslopja in zabodli eno o-echo. Tndi božična noč ne bila krvava, iker so ee v Alpögnemo v Piemontu spopadli fašisti in komunisti, streljali med eeboi in '/ažga]i hišo tamošnjega žtipa-gia* Res, lepa dežela je ta spreroiena« Italija! — Potre« v Italiji Dne Ž9. decembra so čutili v nekaterih' italijanskih po-tkrajmah precej močne potresne sunke. Skoda, ie neznatna. — Na smrt obsojeni atentator. Morilec predsednik«, poljske republike Narutowicza je bil te dni od sodišča obsojen na smrt. — Stoletnica Petiifija, Dne 31. decembra. eo Madžari slovesno slavili 100 letnico smrti velikega madžarskega pesnika Petöfiia, Petöfi, ki mu Mad žari pravijo »največji ein Madžarske* se je prvotno pisal Petrovič. Njegov oče je 5»1 Srbohrvat, mati pa Slova kinja. Tako se Madžari ponašajo e pe sni'kom nase krvi. — Bogata dedsčin», Francozinja ga, Leotardy ie dobila par dni pired Božičem obvestilo, da je postala dedič svoje-■ga, ameriškega sorodnika, ki ji je zapustil poldrugo milijardo frankov. —• Nenavaden pogreb. V Newyorku je nedavno umrj orjaški Človek Anger, 'kj je bil nastavljen v nekom cirkusu, kjer ee ie kazal ljudem. Pogreba so se -udeležili ve i člani dotičnega cirkusa, zato je bil nenavadno sanimiv. NagToV ni Rovor je imel nek tovariš-orjak m to dm mala pritlikavca. Zastopani so bili tudi razni drugi tipi: liudje s ;tremi nogami, s tremi rokami m po-"dchino. Najvecjjo pozornost pa je vzbujala ogromna rakev, v kateri ne ležal pokojnik. Bila ie metra in 75 cm 'dolga, težka pa 176 kilogramov. 1 — Madžarski grb. Madžsri eo še 'vedno uporabljali državni grb^prejšnje Ogrske, da bi na ta način pokazali, da se še niso odrekli slovanskim ш romunskim pokrajinam. Zadnje dni pa jim je Vrhovni svet antamto prepovedal nadaljne uradno upwrabljanie starepra grba in jim ukaza!, da si morajo izdelati novega. — Nadebudna porodnica. Dr. Charrles Garraori&ti, profesor Columbia University v Newyorku. se .ie ravnokar vrnil iz Južne Amerike ln prinesel vest, da je neka žena v Venezueli, stara 6- jet, rodila v 8 urah pet zdravih otrok. Takega slučaja zdravniška veda ne pozna. Čisto po amerikalisko! Na pot. Maribor, 1 januarja. Danes .ie izšel v založbi Konzorcija narodnih trgovcev in obrtnikov v Mariboru prvi letnik *Marib turškega koledarja« (uredil dr. Avg. Reisman). Koledar je zelo okusno opremljen, vsebuje razen običajne koledarske vsebine poštne, brzojavne in telefonske pristojbine, kolk o vine in vozni ied. Poseben del tvorijo seznamki mariborskih zdravnikov, baibic, lekarn, odvetnikov, notarjev, oblasti in državnih uradov, mestnih zavodov in podjetij, vojaških oblasti, uradov južne železnice, šol in socialnih zavodov. Seznam industrije v Mariboru in okolici ter seznam trgovin in obrti v Marilxuru nam podajata pregled naše podjetnost L našega dela in naših uspehov. Koledar ima. tudi mnogo inseratov. Vsak jugoslovenski Mariborčan bo pozdravil izdajo tega praktičnega voditelja po našem mestu. Ideja ie prav srečna, iu smo preverjeni, da bo Mariborski koledar tudi v bodoče uvesti registrator jugcslov. razvoja in ■napredka v našem mestu iu okolici. Prinašamo koledarjev Uvod ''Na pot« (izpod peresa dr. A. Reiemana). da seznanimo čitatelj« z namenom iin programom Mariborskega koledaria. k jvojtinu — Račje pri Maribora. Prostovoljno gasilno društvo "priredi dne 14. januarja 1923 plesni venček v gostilni Frana Lašiča pri kolodvoru ter opozarja in prosi s tem sosedna društva, da. se z o-zirom na uporabo Čistega dobička ozirajo na ta dan in no prirejajo enakih prireditev. — K obilni udeležbi vabi odbor. Grabe pri Središča. Bilo je pred dobrim pol letom, ko se je pritepel med nas i>onižen polentarski delavec ter ee »vtkrcal« pri [ponosni vdovi. Pri.iavi) se ie kot zastopnik neke italijanske eks-iportne tvrdke za perutnino in jajca. Radi lepšega je s pomočjo bližnjega trgovca iu iste vdove pognal par vagonov kupljene in celo ukradene perutnine Čez meio, A zdaj je že dalj Časa. brez vsakega javnega posla. Zato P» pridno zahaja čez južno mejo in se nemoteno zapet vrača. Nikdo se ne briga, kaj po оепЈа. Farovž in županstvo gledata imi-m> na vso to ncmorelo, ker njih stranka itak pridno hkrtiL za ponižanje in razpad držav«, orožništvo spi ali pa dela na polju ali v drvarnici, glavarstvo pa je — da teko. A najleT>še še pride! Ker je lepi Diego itak* ivriličen za vse«, ga popelje hvaležna vdova i>red oltar. Tako se požeaio v nenasitno po-lentarsko žrelo lepo premoženje, ki so ga moževi predniki izmozgali iz slov. ljudstva, brez ozira na to. da je njen ranjki mož smrtno sovražit vso »kacl-moharskoc eodrgo. Naši južni bral .ie iu sestre jeoe pod tujim jarmom, razbijajo jim domove, poganjajo jih od eleven, službe božje, pobijajo voditelje, naše perverzne ženske pa jim hitijo v naročje! Tako nam gojijo gadie! Škandal! Da, da, smo pač pasjo ponižni, .nti Slovenci, tudi na Grub ah. in potem se še čudimo, da nas taim za mejami lako malo upoštevajo! Orjuna, kje si? Bogat je Tvoj posel! I- OsluŠovci, "Dvakratno oznanilo in plakati eo nas vabili na klerikalni shod. Bilo nas ie precej, kakor običajno ob praznikih v gostilni. Tomaž Korpar čeetiti starosta vaških klerikalcev je predsedoval, ker bi se sicer jokal. Že-bot nam je povedal vso to, 'kar se vsaki teden čita v Gospodarju, n. pr. da so vaeh nesreč krivi liberalci in samostoj-neži, ki hočeio zatreti Slovence in katoliško vero. Kar pa. ie dobrega, je zasluga klerikalcev. V kotu ee je oglasil Gajovski Bižnar in pritrdil z-močnim Celjske vesti. Za koncert, ki ga priredi pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani dne C. t. m. ob 16. uri popoldne v veliki dvorani hotela Union v Celju, vlada veliko zanimanje. Zunanji gostje naj si preskrbe pravočasno vstopnice. Silvestrov večer je uspel v Celju tudi letos nad vse sijajno. Aranžma je prevzel celjski Sokol, kateri se je iz mnogoštevilnega obiska lahko prepričal. koliko odkritih j>rijateljev si je pridolrilo njegovo narodno delo. ,Vsi gornji prostori so bili napolnjeni do zadnjega kotička. Lepo sestavljeni program, obstoječ iz godbe, petja, gledališke igre, nastopa Sokola iu lepo inseenmmega. (>aleta in živih slik, je krajšal prav srečno zadnje ure starega leta. O polnoči je izpregovoril starosta celjskih Slovencev g. dr. Joe. Semec ter bodril navzoče k trdni volji in samozavesti. Od g, Benčana. duhovito inscenirana alegorija je vpeljala novo leto, katerega so si želeli ob stiskanju rok prijatelji in znanci sremejsega ter vesele jšeg a. Povišanje najemnine so izvršili oh novem letu celjski hišni posestniki, vsled česar .vlada, zlasti med državnimi nameščenci velikansko ogorčenje. 2« itak na. beraski palici, bi morali plačevati nekateri pet. dn osemkrat višio najemnino. Sklenili so, da tega poviäka, ne plačajo. O sporu 1>o odločevalo po novem letu poaebno pri stanovanjski oblasti kreirano razsodišče, obstoječe iz treh Članov. Koncert dunajskega Männers^sangs* vp rein a *PanubiuB«. ki SO vršil dne 2R dec. v hotelu Tini on v Celju, зе privabil tudi zelo mnogo slovenskega, občinstva, kt sicer нкопај konwkventno izosta.ja ot pa je bil pri tej nezaupnici nevo-Ijern ter je naročil čaj, O bodoči postaji so nam povedali prav malo, dasiravno je to bila pretveza za shod. Drage ne sreče pa ni bilo. — Fjden iz kuhinje. .Tngoelovensko - češkoslovaška Liga: V četrtek ob X19. uri v NaT. domu predavanje: O® »LEPOTE SLOVASKE« i' ? ' tritt» riike prOdt gu, ki al ja skupno z Maribor, slov. žen- -skim društvom, katero .je prevzelo glavno agitacijo. Razven okiioev v časopisih smo razposlali dopise in nabiralne1 pole na vsa šolska vodstva, društvo, denarne zavode in posamezne privatnike. Obrnili smo se tudi na okrajna, glavarstva in ordinarijat. Upoštevajo akcijo za dečji dom v Ljubljani, se jc naša zbirka omejila na kraje bivših: Štajerske. Koroško in Prekmurja. Odziv je za prvo 'leto z oziroma na številne drage akcije, zlasti pa tudi na težke živi i en sko prilike, v katerih' živimo, precej zadovoljiv. Zlasti lepo ao ee odzvale šole. Izmed K šol, ki eo ид« delo podprle, so zbrale največ sled»« Rušo 4040-K. X>. Lendava 3388. K. S»