Polde Oblak
(11. 11. 1924- 13. 11. 1993)
V	letošnji jeseni (13. 11. 1993) je iztrgala smrt iz naših stanovskih vrst srednješolskega profesorja in pesnika Poldeta Oblaka, starega komaj 69 let. S svojim delom, ki je segalo na področje preučevanja slovenske zemlje in njenih naselij kakor tudi na področje kulturne ustvarjalnosti, bo trajno zapisan v naši znanstveni in kulturni zgodovini.
Polde (Leopold) Oblak seje rodil 11. novembra 1924 v Medvodah v obrtniško--delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Preski pri Medvodah, gimnazijo z maturo je opravil v Ljubljani leta 1944. Po odsluženju vojaškega roka se je spomladi 1946. leta vpisal na ljubljansko univerzo, kjer je študiral geografijo in etnografijo. Študij z diplomo je končal v začetku leta 1950. Kot profesor geografije jc služboval na gimnaziji v Kranju (1950-51), Stični (1951-57) in v Šentvidu nad Ljubljano (1957 do I960). Tedaj jc prekinil stalno delovno razmerje zaradi študijskih razlogov. Za krajši čas jc odpotoval v ZDA. V šolskem letu 1961/62 je bil pogodbeno zaposlen na II. gimnaziji v Ljubljani. V jeseni 1963 jc vpisal podiplomski študij geografije na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, katerega je uspešno zaključil z javnim zagovorom magistrske naloge “Geografija naselij v grosupeljski mikroregiji”, in siccr 29. junija 1966.
Prvo Oblakovo strokovno delo jc razprava “Moško in žensko prebivalstvo v Sloveniji” (GV, XXII.. 1950, str. 95-99 in karta v prilogi), ki jc temeljila na predstavitvi predhodnih rezultatov popisa prebivalstva 15. marca 1948 v LR Sloveniji. Tehtnejša in preccj obsežnejša je študija “Morfogcneza dna Ljubljanske kotline (Geografski zbornik, I., 1952, str. 121-166), v kateri je opozoril na nastanek in razvoj konglomeratnih osamelcev ter na dejstvo, da je diluvialno in post-glacialno vodno omrežje domala istovetno s hidrografskim omrežjem iz zgornjega tcrciarja. Tretje obsežnejše Oblakovo delo s trajnejšo veljavo je študija “Jelovica.
Poglavje iz. prirodne geografije” (GV, XXXI., 1959, str. 3-18). V njej so prikazani in osvetljeni kamninska sestava, morfogeneza s posebnim poudarkom na prikazu sledov poledenitvc, pa hidrografske in podnebne razmere ter vegetacija in živalski svet. Oblakovo najobsežnejše delo je magistrska naloga, ki pa je nenatisnjcna. Težišče magistrskega dela je namenjeno fiziognomično-genetski osvetlitvi naselij.
V	njej jc zbrano nenavadno mnogo podrobnega gradiva o naseljih, kmečkih domovih in funkcijski razporeditvi njihovih sestavnih delov, o tipih hiš in gospodarskih poslopij, teritorialnem razvoju naselij pa tudi o spremembah v njihovi gospodarski dejavnosti in usmerjenosti.
Poleg navedenega obsega Oblakov ustvarjalni opus še številne druge in krajše prispevke, ki so bili objavljeni v Geografskem obzorniku. Gospodarskem vestniku, v reviji Življenje in tehnika. Izletnik idr. Med letoma 1957 in 1964 je objavil v Geografskem obzorniku okrog 20 prispevkov. V njih prikazuje in vrednoti nova geografska učila (1957 in 1961), podaja njihovo strokovno razčlembo (1961), razmišlja o zasnovi geografskih ekskurzij (1961), še posebej o tistih, ki so usmerjene v gozdno-gospodarsko in lesno-industrijsko območje (1964). Napisal in objavil je več knjižnih poročil in ocen.
Za celostno predstavitev življenja in dela prof. Poldeta Oblaka je potrebno vsaj omeniti njegove stvaritve na področju slovenske literarne ustvarjalnosti. V tem priložnostnem spominskem zapisu ne more biti celostno predstavljena in ovrednotena Oblakova ustvarjalnost na področju pesništva. Pesmi je objavljal v Borih (1955), Novih obzorjih (1955), Problemih in drugod. Izdal je tri samostojne pesniške zbirke in sicer: a) Lirična sinfonija (Samozaložba, Kranj 1953, 76 str.); b) Sinfonija samote. Srebrna sinfonija (Medvode 1956, 107 + II. str.) in c) La Symphonie Lyriquc (Pariz 1956, 38 + I. str.). Vse tri zbirke so naletele na izredno širok odmev med književnimi poročevalci in kritiki. Po Paternujevi razčlembi sodi pesnik P. Oblak k tistemu vojnemu rodu ustvarjalcev, ki je prehajal od partizanskega in socialističnega realizma k moderniziranim oblikam romantizma. Oblakova poezija jc usmerjala k bolj zasebnemu čustvovanju pa k romantično ali ekspresionaistično popisanim lepotnim zatišjem in sanjam. Njegova lirika nosi v sebi tenkočutna razpoloženja in duhovna stanja. Njegov sonetni cikcl Srebrna sinfonija pa ves teži k miselnemu razglabljanju o avtorjevi življenjski usodi. (Podrobnosti prim. v: Slovenska književnost 1945-1965. I. knjiga - Lirika in proza. Lj. 1967. str. 128 in 134.)
Prof. mag. Polde Oblak jc bil izjemen razumnik nemirnega, iskateljskega in ustvarjalnega duha. Lepote in posebnosti slovenske zemlje in njenega človeka ni sprejemal in dojemal samo z ustaljenimi strokovnimi merili, temveč jc videval in iskal v njih mnogotere razrešitve vsakdanjih človekovih stisk in tegob. Vse to pa jc uspel in umcl zelo spretno izpovedovati v svojo apolinično in ekspresionistično liriko. Za vse, kar nam jc dal in zapustil smo mu iskreno hvaležni tudi slovenski geografi.
Milan Natck