If undelivered reran to: "GLASILO K. B. K. JEDNOTE" 0117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Sworn circulation 17,400 Iasued every Tuesday Subscription rate: For members yearly ....$0.84 For nonmerr.ber« _______.$1.00 Foreign Countries .......$3.00 Telephone: Randolph 3012 Največji slovenski tednik v Združenih Državah Izhais vsak torek Ima 17,400 naročnikov Naročnina: Za Člane, ns leto......$0.84 Zs nečlane .................SI 60 Zs inozemstvo.............$3.00 NASLOV uredništva in upravnifttvs: 6117 St. Clsir Ave. Cleveland, O. Telefon: RstJolph 3912. _ g>se„© J OFFICIAL ORGAN [ _ r OP THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOUC UNION Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912. iniiniiiimiminnimii accepted for mailing at special rate of postage provided for in section 1103, act of october 3, 1917. authorized ON MAY 22, 1918. Leto xii. — Volume xii. cleveland, o., 7. septembra (september), 1926< NASTOP DVEH "TEAMOV K. S. K. J.. COLLINWOOD ZMAGAL. kako je zastopan po drŽavah Columbus, O., 2. septembra. — V tukajšnji državiji jetniš-nici se je danes zvečer vršil tragičen prizor justice, kakoršne-ga še ne pomnimo v zgodovini naše države Ohio. Od 8:16 ure da 8:47 so namreč na električnem stolu usmrtili tri morilce: John Bryanta, Richard Rhoades in John Hendricksa, vsi iz Pom-eroy, O., ker so letošnjo pomlad na brutalen način umorili 65-letnega John McCumbra. Prvi je bil na električni stol privezan Bryant; tekom sedem minut ga je zdravnik že proglasil mrtvim. Drugi, ki je plačal svoj zločin s smrtjo na električnem stoleu je bil Richard Rhoades; usnjrčenje je trajalo samo šest minut; tretji je bil pa Hendricks, oče dveh ne-dorastlih otrok; tudi ta je umri v šestih minutah. Na dvorišču W. Spring St., kjer se nahaja državna kaznilnica, se je več ur pred usmrče-rtjem zbrala velika množica radovednega ljudstva, da vidi zadnji postaven čin pravice, kc bodle kar trije morilci zaporedoma iismrfteni. Poleg radovednežev je temu činu prisostvovalo tudi več sorodnikov morilcev Vsi trije so šli skesanega srca v večnost. Zadnje besede Bryanta pred smrtjo so bile: "Ceščen bodi Bog!" Predno so Rhoadesu položili čelado na glavo, mu je velel stražnik, naj se naslone na električni stol: "Yes sir,' so bile njegove zadnje besede. Najbolj skesano in težavno je šel v smrt Hendricks. Pričujočega šerifa je še celo prijazno pozdravil in mu priznal, da je govoril golo resnico glede umora starega McCumbra. Vsi trije morilci so postak žrtev prohibicije. Ze omenjeni McCumber jih je rad zasledoval, ker so tihotapili z žganjem. Da bi se ga iznebili, je Bryant najel svoja dva sodruga, naj McCumbra umorita, za kar ji ma je plačal $30. Umor se jt izvršil letos dne 1. marca. Zarotniki so svojo žrtev izvabili na neko samoto, ker so ga ustrelili in vrgli v nek zapuščen vodnjak. Na dan elektrokucije dopoldne je prišla Mrs. Hendricks * svojima dvema sinkotoma, sedem in tri leta starima h guvernerju, da bi očeta pomilostil. Mali sinko je padel pred kolena guvernerja in ga jokaje pro- Bridgeport, O., 6. septembra. (Poroča urednik "Glasila") — Med skupino žogarjev društva sv. Jožefa, št. 169. Collinwood, O., in med znanimi žogarji društva sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport. 0„ se je gojilo že dlje časa željo, da bi se označena "teama" enkrat spoprijela in pokazala svojo spretnost. To se je vršilo včeraj popoldne na Delavski praznik v Bridgeportu, kamor so pohiteli naši znani St. Joseph's Sports igralci že na preddan. Vsled deževnega vremena se je igralo samo včeraj popoldne. Prva igra med Collinwoodom in Bridgeportom je trajala dve uri. St. Joseph's Sports igralci so dosegli pet točk. Bridgeport pa dve. V zadnji igri, trajajoči od tretje do šeste ure je bilo 12 nastopov (innings), zmagali so zopet Collinwoodčani, ker so dosegli pet točk. Bridgeport pa štiri. Borba v tej igri je bila zelo huda. Cast in priznanje tudi Bridgeportčanom, ker so se tako vrlo držali. Več o tem sledi v prihodnji številki. MRS. MARY BOMBACH MRTVA V nedeljo je nenadoma umrla Mrs. Mary Bombach. 14612 Lake Shore Blvd. Podrobnosti o njeni smrti prinesemo prihodnjič. Ranjka je bila mati slovenskega župnika v Barberto-nu, Rev. Anthony Bombacha. Bila je podpredsednica društva Marije Magdalene, št. 162, K. S. K. Jednote. Pogreb se vrši v četrtek, iz cerkve sv. Vida, Počivaj v miru, draga mati in žena. vsem preostalim sorodnikom pa izreka uredništvo iskreno sožalje! Skoda v Beli Krajini vsied poplave. Skoda v Beli Krajini je ogromna. Vsi mlini od Preloke niz-dol so trpeli. Zlasti velika škoda je bila v Tržakovem mlinu v Bogovcih in v Pobrežju. Tam je naredila Kolpa mlinarju in Žagarju Kužni tako ogromno škodo, da je siromak skoro obupal. Voda mu je odnesla mnogo lesa na žagi, nanesla blata in peska v mlin, pokvarila stroje in mu zmočila pol vagona cementa, ki je postal neraben. Živina je bila ves dan izolirana, ker niso mogli do nje. Hrvatske Loke so bile vse pod vodo in Kolpa je prišla do Spodnjih Gribelj na Krasinec in v metliški mestni log, ki je bil tudi ves v vodi. Škoda po povodnji v Jugoslaviji. "Spustite mojega ateja!" Guverner je poslal to družino k odboru za pomiloščenje, toda vse prošnje so bile zaman. Smrt vsled pika bučele. Orting, WashM 1. septembra. — Včeraj je tukaj umrl 27-let-ni farmar Oscar Arndt in sicer pet minut zatem, ko ga je neka bučela pičila v lice. ki gara kot črna živina od zore do mraka, od zibeli do groba za lasten krov in skorjico kruha, pa je oboje izgubil brez lastne krivde. Za odbor: Škulj, narodni poslanec. J. Kramar, župan. Ženska kandidira za važno mesto. Chicago. III. — Soproga pokojnega zveznega senatorja Medill McCormicka je te dni naznanila svojo kandidaturo za guvernerja države Blinoisa, in sicer na republikanskem tike-tu. V slučaju, da sedanji guverner Small ne bo več kandi-ral, bo skušala Mrs. McCor-mick zasesti njegovo mesto. glasilo k. S. k. jednote," 7. septembra, 1926. Naznanilo. Iz urada dr. sv. Lovrenca št. 63 Cleveland. O. se naznanja članstvu našega društva, da bo prihodnja mesečna seja dne 11. septembra, to je v soboto ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. Apeliram, da bi se te seje številno udeležili, posebno pa oni. ki že dalj časa na asesmen-tih dolgujejo. , / , S sobratskim pozdravom, Anton K or dan, tajnik. štant za šunke, slanino, klobase, mast itd. Društvo sv. Petra in Pavla KSKJ. bo imelo v oskrbi štant za cigare in sladščice. Društvo Najsv.« Imena bo imelo štant z različno robo; društvo sv. Veronike KSKJ. bo imelo tudi svoj poseben štant za odeje in drugo, kakor tudi dr. sv. Jurija in društvo sv. Družine ter dr. Mar. Čist. Spoč. Poleg tega bo še več drugih stojnic ali štantov. Vsak udeleženec ima s svojo vstopnico priliko zadeti kpe nagrade: lepo zofo vredno $85.00. električno pometalnico vredno $50.00, električno svetilko $25.00, stensko uro $12.00. Vršil se bo tudi kon-ttst za električen pralni stroj med M rs. J. Bukovac in Mrs. J. L rh. Katera nabere največ darov za cerkev. bo dobila to nagrado. Vljudno prosimo naše cenjene farane in rojake, da pripeljete označena dva dneva svoje prijatelje in znance na ta cerkveni senmij. kajti namen te prireditve je blag: za čast božjo., povzdigo naše cerkve in /a ugh'd našega naroda. Cerkveni odbor. VABILO NA SEJO Društvo Marijo Pomagaj, št. 78, Chicago, 111. Vse članice našega društva uljud-no opozarjam na našo prihodnjo redno sejo, ki se vrši tretji četrtek v mesecu, to je dne 16. septembra, ob 2. uri popoldne, v slov. cerkveni dvorani. Slišali boste poročilo delegatinj o minuli konvenciji, zatorej se pričakuje polnošte-vihte udeležbe. Sosesterski pozdrav. ^ JitJia Gottlieb, tajnica NAZNANILO in ZAHVALA Brigito Blenkush katera je po večmesečni mučni bolezni, 15. avgusta, previdena z vsemi sv. zakramenti zaspala mirno v Gospodu ter se preselila v kraj, kamor ji tuga in muke ne morejo več slediti. , Štejemo si v dolžnost tem potom izraziti iskreno zahvalo, najprej našemu č. g. Rev. John Trobcu, za večmesečno, skoraj dnevno sv. obhajilo, katero edino ji je dajalo moč, da je mogla pokojna dolgo, pa mučno bolezen tako voljno prenašati. Zahvaljujemo se tudi Rev. Dr. Seliškar-ju in Rev. Jos. Trobcu za večkratne obiske in tolažbe raj niči. Iskreno zahvalo izražamo vsem onim, kateri so v bolezni naši blagi Brigiti storili kako uslugo in dobroto. Se posebno moramo omeniti Mrs. Paul Blenkush, Mrs. M. Fox, Mrs. J. Hlebain, Mrs. V. Legatt in druge, katere so v bolezni rajne po cele noči prebdele pri bolnici in ji stregle. Pokazale so res pravo ljubezen do bližnjega! Pa ne samo domačim, ampak tudi vsem prijateljem in znancem v Clevelandu, O., izražamo globoko hvaležnost, kateri so se spomnili rajne na en ali drugi način. Iskrena hvala društvu sv. Ane, št. 150 K. S. K. Jednote, katero ji je poslalo dar za venec, kakor tudi za izplačano bolniško podporo. Hvala aa zvonehje, za sv. maše, sv. obhajilo in molitev. Bog naj povrne vsem z najboljšimi darovi in »milostmi. V veliko tolažbo nam je videti, kako priljubljena je bila "Birdie" kjerkoli poznana Bog pa jo je tudi ljubil in zato jo vzel k Sebi, Negovo sv. Ime bodi vedno češčeno! Se enkrat: Bog plati stotero vsem! s Tebi, draga Brigita pa kličemo: "O j spa vaj, sladko srce drago, in sanjaj mirno večni san; Nad zvezde plavaj duša mila, kjer sije tebi večni dan." Počivaj v miru in prosi za nas! I Žalujoči ostali: Joseph in Mary Bknkuah. stariši, RosaJyn, Mary, Theresa, Emily, Matthew, Valentine, Genevieve, Wilfred. bratje in sestre. St. Stephen, Minn., dne 30. avgusta, 1926. K. S. Ki g« JEDNOTA .......................... nm: jonn orane*, in. oroaaway, jonet, 111. ni vodja: Rev. J. j. Oman, 3547 g- 80th St., Cltvaland. Obie. li zdravnik: Dr. fos. V. Grahek, R. 303 Amer. Imm Mak Bltfg. 0 Grant St at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa Ustanovljene v Jolietu, 111., dnc 2. april« 1804. Iakoreertreaa v JoUeta. državi Illinois, dne 12. januar]*, 1888 GLAVNI URAD: 1004 N. CHICAGO ST.. jOLIBT. ILL. Sclvrntnost aktivnega oddelka znaša 100.43%; solvenfnost mladinskega oddelka znaša 135.42%. Od ustanovitve do 1. julija 1626, znaša skupna izplačana * podpora S2,760,364.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predsednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Clevelaad, Oble. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Paebjo, Cele. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Mina. III. podpredsed. Mrs. Mary Prisland, 1034 Dillingham Ave, Shehsygaa, Wis. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Jolie«, 111. Pomožni tajnik: Steve G. Vertfo, 1004 N. Chicago St.. Jelie«. Ill Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111 Duhovni vodja: Rev^ J Vrhovni 800 NADZORNI ODBOR Frank Opeka, 2S—10th St., North Chicago, IU. John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, I1L John Germ, 817 East "C" St., Pueblo, Colo. John Zulich, 15301 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio. Martin Shukle. 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium Mich. Mart hi Kremesec, 1941 W. 22nd Place, Chicago, 111. Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 520 Forest City, Pa. ' John Murn, 42 Halleck Ave, Brooklyn, N. Y. John Butkevich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTEn: Ivan Zupan, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Telefon: Randolph 3912. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, IU, dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na "GLASILC K. S. K. JEDNOTE". 8117 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio. (Nadaljevanje iž 2. strani) Jaz sem Amerikanec!" Radi redov, in krsta izgine v jamo. j tega goVora se splošno smatra, Solze bridke žalosti padajo na da je Patrick Henry bil prvi, ki prst in kropijo Brigitin gro«.|je uvedel vporabo besede Ljudje se razidejo; le domači še gledajo, kako pada zemlja, katera bo za vedno zagrizla ostanke one, katero so taka*&er lo ljubili. Končno se morajo tudi oni posloviti, podati se na zaj na dom, kjer bo sedaj manjkalo nje. Pri mizi bo prazen stol. V sobi je prazna postelja, obleka zastonj čaka nanjo. Vse to pogreša in prav pravi pesnik: "Nikjer, nikjer tolažbe v srcu ni!" Da ne bilo bi je, če bi nas vera ne učila, in če bi nam "križ ne govoril, da vidimo se nad zvezdami." Kako dober je naš Zveličar, ki nam je dal to zagotovilo. Brigita je šla iz tega trpljenja polnega sveta, iz doline solza; živi pa v nebesih pri_ beški Materi in pri Jezusu, katerega je vedno ljubila. Ne žalujte torej, kakor oni, ki# nimajo upanja. Ti pa, "Birdie," ki si že v mladih letih se učila v šoli križa hoditi za Jezusom, sedaj vživaj zasluženo plačilo in prosi, da tudi mi pridemo za teboj. Poročevalec. • -o- Ameriška zgodovina v septembru. 5. septembra 1774 — Sestanek prvega kontinentalnega kongresa. — Ameriška Unija se je dejanski rodila, ko so se 5. septembra 1774 delegati enajstih kolonij sešli v Phila-delphiji na skupno posvetovanje. Koloniji Georgia in North Carolina nista bili še zastopani. To je bil začetek takozvanega Prvega Kontinentalnega Kongresa, prvega parlamenta združenih kolonij oziroma držav. Zanimivo je, kako je ta Kongres prišel do naslova "kontinentalni." Prvič ga je Ethan Allen krstil s tem imenom. Ta je poveljeval oddelku revolucionarnih vojakov iz Ver-monta — Great Mountain Boys so sami sebe imenovali — v enem izmed važnejših vojnih pohodov v ameriški revoluciji. Na čelu svojih mož je presenetil angleško posadko v trdnjavi Fort Ticonderoga. Ob zori dne 9. maja 1775 je pozval angleško posadko, naj se poda. Angleški poveljnik je vprašal: "V imenu katere oblasti nastopate?" Na to je Allen odgovoril : "V imenu velikega Jeho-ve in Kontinentalnega Kongresa." Na to je bil Kongres splošno imenovan "Kontinentalni Kongres." število prisotnih delegatov je znašalo 57. Zbo- "ameriški" za narod Združenih Držav, in tudi dandanes so po vsem svetu pod naslovom "Amerikanec, ameriški državljan" v ožjem zmislu razume pripadnika Združenih Držav. Najvažnejši čin tega prvega Kontinentalnega Kongresa je bila resolucija: "Sklenjeno, da Kongres odobruje opozicijo prebivalcev ob Massachusetts zalivu proti izvrševanju zadnjega zakona angleškega parlamenta ; in ako bi se ga poskušalo uveljaviti potom nasilja, v takem slučaju vsi Amerikanci naj jih podpirajo v tej opoziciji." 6. septembra. Labor day — Da je prišlo do praznovanja teka narodnega praznika, tre^ ba pripisati prizadevanju ameriških delavskih organizacij. Prva izmed velikih vsenarodnih delavskih organizacij v Ameriki, ki je nosila ime Knights of Labor, se je bila izcimila iz unije krojaških režačev, organizirane v Philadelphiji 1. 1869 pod vodstvom Uriah S. Stevens-a. Iz Philadelphije se je ta organizacija hitro razširila po Pennsylvaniji in potem po vseh Združenih Državah. Najprej je imela značaj tajnega udruženja (order), ali I. 1881 je javno proglasila svoja načela. Prizadevala se je združiti vse delavce, strokovne in navadne. Ne letni konven-cjii organizacije v Richmond 1. 1881 je nastal razdor v isti. Samuel Gompers in drugi so izstopil in ustanovili organizacijo American Federation of Labor, ki se je razširila še hitrejše kot Knights of Labor. Končno je Federacija prevladala kot poglavitna zastopnica velikih delavskih interesov v Združenih Državah. Federacija je začela agitacijo v new-yorški legislature da bi se prvi pondeljek septembra proglasil kot zakoniti praznik dela. Prva država pa, ki je vzakonila ta praznik, je bila Oregon, in to 1. 1877. Država Colorado je sledila, potem New Jersey, New York in Massachusetts, vse 1. 1877. Vse druge države, razun Wyoming, so postopno sledile temu primeru, in tako prvi pondeljek vsakega septembra je v praktičnem pogledu postal naroden praznik pod imenom Labor Day. 8. septembra 1565. — Naselitev # najstarejšega mesta v Združenih Državah. Kraj, kjer danes leži mesto St. Au- rovanje je trajalo 35 dni. Že tekom prve debate je slavni go-» gustine v Floridi, je prvič ob-vornik Patrick Henry izustil j iskal raziskovatelj Ponce de besede: "Razlika med Virginij- Leon, ko je hotel odkriti "stu-ci, Pennsylvanijci, Newyorč»ni denec mladosti." L 1565 se je in Newenglandci ne obstoja j njegov sorejak 6ort Pedro Me-več. Jaz nisem več Virginijec! nendez tam naselil in ustanovil mesto. Bila je to prva stalna naselbina v današnjem ozemlju Združenih Držav. Zato to mestece slovi kot najstarejše mesto v tej deželi. 9. septembra 1664. — Tega dne je Peter Stuyvesant, zndnji holandski guverner New Amsterdama, podpisal protokol predaje kolonije v roke polkovnika Nichols, angleškega, po veljnika. Angleško brodovje je bilo prišlo v zaliv dne 30. avgusta in je bilo pripravljeno bombardirati mesto. Angleži so takoj prekrstili ime mesta in kolonije v "New York" na čast vojvode Yorškega, brata Karla II. 11. septembra 1609. Od kritje reke Hudson. — V začetku leta 1609 se je Anglež Henry Hudson pogodil s skupino nizozemskih trgovcev, da bi načeloval raziskovalni ekspedi ciji, ki naj poišče najkrajšo pot na Daljni Vzhod. Tedaj, v dobi velikih odkritij, je ves svet, zlasti trgovci, sanjal o mogočnosti kratke pomorske vožnje na Kitajsko bodisi oko-lo severne Evrope in Azije ali pa okolo novoodkrite Amerike. Hudson je dobil malo ladijo od kakih 160 ton; moštvo je obstojalo iz Angležev in Nizozemcev, vsega skupaj morda 16 mož. Dobil je naročilo, naj odpluje najprej v severno smer in potom vzhodno okolo Evrope in Azije do Kitajske. Dne 25. marca 1609 je ekspedicija odplula iz Amsterdama, čim bolj so prodirali proti severu, tem več so srečavali ledu in mrzlih vetrov in moštvo se je spuntalo. Tedaj je Hudson zakrenil nazaj proti jugu in potem proti zapadu. Imel je nekoliko pojma o novo odkritem kontinentu onkraj Atlantika in mislil je, da bo morda tam lažje našel ugoden prehod v Daljni Vzhod. Bilo je bržkone okolo septembra, ko je Polu-mesec (ime Hudsonove ladije) priplul v "velik zaliv." Bil je to današnji newyorski zaliv. Drufei rfa^sftfValef brlkone že pred njim zagledali ta zaliv, ali Hudson je bil prvi ki je priplul noter v široko reko, katera sedaj nosi njegove ime. Vsled velikega obsega zaliva in reke in vsled okolščine, da je rečna voda tekom prvih dni plovitve ostala slana, je Hudson gojil up, da je vendarle naletel na prehod do Daljnega Vzhoda in da ga bo reka privedla do Tihega Morja. Ko pa je Polumesec prijadral do gorovja ob reki, je njegov up splaval po vodi. V čolnu pa so priveslali do kraja, kjer danes leži mesto Albany. Dasi razočaran je~-Hudson spoznal veliko trgovsko vrednost nove dežele, ki se mu je zdela prekrasna in jako rodovitna. Tržil je z Indijanci, od katerih je kupoval kože, da bi svojim gospodarjem pokazal vrednost novega odkritja in se s tem opravičil za neuspeh prvotnega cilja ekspedicije. Tri tedne potem, ko je ladija prijadrala v reko, odplula je nazaj v Amsterdam. 13. septembra. Bitka na Abrahamovem polju. Bitka na Plains of Abraham" je bila najbolj odločilna zmaga Angležev v dolgi borbi med Angleži in Francozi za nadvlade v Ameriki. Oba sovražna poveljnika sta padla v bitki skoraj istočasno. Pet dni kasneje se je.Quebec, tedaj najmočnejša trdnjava v Ameriki, predala Angležem in vsa Kanada je prišla pod angleško vlado. 15. septembra 1895. Patent na avtomobilski stroj. — Tega dne je bil izdan prvi patent v Ameriki za avtomobil na gazo-lin. Iznajditelj je bil George B. Selden. Ta patent je glavni osnovni patent ameriškega avtomobila. 17. septembra 1796. Wash-in gtonova slovesna poalanica. — S pomočjo James Madisona je Waghington pripravil slovesno poslanico (farewell address) , ki naj bi se obelodanila ob njegovem slovesu iz javne službe, kar je po njegovem pričakovanju moralo biti 4. marca 1793 ob zvršetku njegovega prvega četrtletja predsedniko-vanja. Ali ves narod je zahteval, naj bo izvoljen vdrugič, tako da se je Washington udal in je bil izvoljen za drugo četrtletje. Dne 17. septembra 1796 je priobčil svojo slovesno poslanico. V tej famozni in zgodovinski poslanici je Washington kot "star in udan prijatelj" nagovoril one, ki "po roj stvu ali po svoji izbiri so državljani • skupne domovine. Sledeče so nekatere izmed modrih in plemenetih misli, ki jih je Washington z največjo resnostjo naslovil svojim soroja kom: Svoboda v Ameriki se mora ohraniti potom edinosti in bratske ljubezni. Vsak narod mora storiti kar je prav, ravno kot vsak poedinec, in biti pošten napram drugim narodom. Pravica in dobra volja morata biti vodilni sili vsega naroda. Vse, kar je plemenito v človeku, zahteva to. Amerika naj postavi dober vzgled drugim narodom. V onih dnevih so Amerikanci imeli v svežem spominu grozote vojne na domačih tleh. Ali nevarnost vojne je vedno obstojala. Zato Washington v svoji poslanici svari pred duhom militarizma in strastjo za vojsko in vojaško slavo. Vojna strast, rekel je, je morilka miru in vsake sreče. Nalaga ogromno breme dolga na narod — breme, ki so jako negenerozno prenaša na one, ki se niso še redili, na njihove sinove in so-nov sinove. Vojna pa je tudi poseben sovražnik svobode. Za srečo in mir Amerike ona se nahaja daleč od interesov in prepirov drugih velesil. Z nji-' mi Amerika naj ne bo politična niti preveč prijateljska ni sovražna. In tako ako ne bomo imeli ni zaveznikov, ni velike vojske, stremeče po vojni, ni tujih interesov, ki fel provzro-čali težave, bo Amerika uživala prijateljstvo vseh narodov, trgovala'z njimi brez strahu in razvila svoje gospodarstvo. 25. septembra 1690. Tiskanje prvega časopisa v Ameriki. Benjamin Harris iz Bostona je izdal prvi Časopis v Ameriki, pod imenu "Publick Occurences." Vseboval je izborno zbirko kolonljalnih vesti. V njem ni bilo nikakih uvodnih člankov. Urednik ni napadel nikake osebe ali stranke niti sploh se ni vmešal v politiko, vendarle ga je kolonijalna zakonodajna zbornica takoj zatrla, tako da je izšla le ena številka. ODPUSTI! Spisal Kvaser Meško: Tiho, počasi in oprezno so se odprle duri, kakor bi odhajala žalost, ki je je bila polna vsa soba. Bolnica je odprla oči. Videla je, kako je mati, stoječe med durmi, držeča roko na kljuki, od let in trpljenja sključena, pogledala z dolgim pogledom na posteljo. Počasi, kakor bi žalost odhajala le nerada, obotavljaje se, so se spet zaprle duri. A žalosti ni odšla. Razlita je bila čez vse bledo obličje bolničino; polne so je bile bol-ničine oči, ki so široko razprte, silno prestrašene strmele v duri. Zdelo se ji je še vedno, da vidi ob durih mater in tisti njen čudni pogled. Kaj je vendar bilo v njem danes? Sočutje, jsmiljenje? Očitanje, zaničevanje, sovraštvo? Bolnica se je zgenila, kakor bi bila začutila bodečo bol. Naglo je potegnila roke izpod odeje. Sklenila jih je na prsih, močno jih pritisnila k prsim, kakor bi hotela z njim zadušiti žalost in bolest, ki je per kla in žgala v srcu. Pa je spet zatisnila oči, da ne bi več videl« tistega čudne- The Korlh American Banking & Savings Company Edina SI >venska Banka v Cievelandu TA BANKA JE VAJA BANKA Denar naložen tukaj Vam pomaga da postsnete SAMOSTOJNI, Dokler je naložen pri n*a Vam vloga vodno vila. URADNI VRB: Ob delavnikih ed ». de 8. v soboto od 9. de 3. in zvečer od C. do 8. v sredo od t. do 12. Za denarno po-liljatev od S. do 8. pri stranskih vratih, srede zvečer. SORODNIKOM IN ZNANCEM od časa do časa gotovo poliljate denar v stari kraj; To delo izvršimo Vam točno in zanesljivo GLAVNI URAD: 6131 St. Clair Ave. COLLINWOODSKA PODRUŽNICA: 15601 Waterloo Rd. ga materinega pogleda. A komaj je zaprla veke, je videla in začutila materine oči povsem pred seboj, tik ob licu. Skozi veke jo je žgalo tisto čudno, neizgovorjeno, nerazjas-njeno in nerazjasljivo, zato tem bolj moreče. Odkar je izvedela mati za njen greh, jo je motrila s povsem drugačnimi pogledi kot poprej. Ni ji nikoli očitala greha in zablode, ni ji rekla žal besede, a s pogledi ji je presu-njala srce kakor s tisočerimi meči. Izprva je bilo v njenem po gledu silno začudenje. Otrok zre tako, kadar zazre prvič v življenju smrt aH drugo strašno nesrečo, ki je ne more doumeti. Tako pač ttrEtfmati ni mogla razumeti^ ne verjeti. Potem je bil pogled ves nemiren. V nemiru je iskala pot do skrivnosti in pot nazaj od prepada, ki je nenadoma zazijal pred njo z vso svojo strašno grozo . . . Nekak odpor je budil v hčerki ta zbegani pogled. . .Nato je postal žalosten, z vsakim dnem žalostnejši. Duša ni bila več v dvomih, zato tudi ni mogla več upati . . . Bolel in skelel je hčerko ta pogled . . . Naposled je prišel mir v oči. A bil je to mir smrti. Zazdelo se je hčerki včasih, da je umrla v materinem srcu vsa ljubezen. , Vendar je posi-jal in švignil kdaj kdaj iz tega nemega, mrtvega miru svetel žarek usmiljenja in sočutja. Toda ugasnil je vsakikrat tako naglo, da nikoli ni imela dovolj časa za prošnjo, ki ji je ležala že mesece in mesece na srcu in na duši, ležala s tako silno težo, da bi jo izkričala na ves glas: "Odpustite, mati, odpustite!" Glej, ni li bilo prav danes v materinem pogledu toliko so. čutja in usmiljenja, da bi mogla in smela pomirjena zaprositi : "Odpustite, mati!" ^ A morda se kmalu vrne. In če vidi svoje dete tako slabotno in trpeče, morda bo njen pogled še bolj usmiljen in dobroten. Pa zaprosi tedaj. Zakaj čuti nekako podzavestno, da je skrajni čas in ne sme odlašati. Od matere so ji razboljene misli kar pohitele za njim, ki bi ga morala prositi še iskrene je: "Odpusti." Zaveda se jasno, da bi ga morala prositi na kolenih in s Še bolj pekočimi solzami, kot jih je jokala Marija Magdalena ob nogah*' Gospodovih. In vendar, ali bi on, njen mož, varan in ogoljufan, mogel govoriti z njo kedaj tako usmiljeno in dobroti j i vo, kakor je govoril z grešnico iz Magdaleno Gospod? V bolnem strahu so se ji široko razprle oči i nzastrmele v strop. Ni jih upala okreniti v stran, ni upala pogledati po sobi. Zakaj dasi ga ni videla, je čutila, da stoji mož ob postelji. In dasi mu z očmi, ki je v njih odsev greha, ne upa pogledati v njegove mirne, vdane in zveste, čuti njih pogled. A ta pogled ni več poln ljubezni, kakor je bil nekdaj, ne več poln tJŽhega* srečnega obqževanja,J pekoč in očitajoč je. V srce ji reže, da čuti ostro bolečino; v dno duše jo žge, da ga ne more več prenašati. V veliki grozi bolestno in obupno zaječi. Soba je prenasičena z morečo tišino: ura ne tiktaka, mati jo je ustavila, ko je dete umrlo, dan po rojstvu. Iz to tišine zasliši počasni, resni glas možev—nikoli ni govoril v prejšnjih časih tako jekleno-rezko: "Marija, kako je bilo to mogoče?" Bog nebeški, saj je prav : to tisto teško vprašanje, ki si ga spet in spet ponavlja sama od hipa, kar se je z grozo zdramila iz tiste težke, bolne oraa-•mice. Kako je bilo to mogoče? Hči poštenih staršev, omožena žena, pa je šla in se vrgla v naročje drugemu, človeku, ki ni vreden, da se ga kdaj dote-kne roka njenega moža. Kako, zakaj? Iz ljubezni? Ne. Prej ko ljubezen čuti mržnjo in stud do njega, ki jo-je v to brezdno pahnil. Iz lahkomiselnosti? Ne. To izpričevalo si že sme dati: vedno je bila resna, skrbna za svojo čast, za dobro ime hiše vestno čuječa. Edino, kar jo je nekako zanimalo, je bilo njegovo govorjenje. Besed je imel kakor jablana cvetov v dobrem letu. In vse lepe, vse omamno dehteče. Izpočetka se jim je veselo smejala. Mislila je, da ji nikoli ne morejo biti nevarne. Pa so jo vendar premotile. Naredili so jo za svojo igračo, v blato jo vrgle. Da ni vedela kdaj, je prišlo to. "Marija, ali mi nisi prisegla zvestobe?" "Prisegla." "S sveto prisego?" "S sveto prisego." "Pa si jo tako izlahka prelomila ?" Kaj naj mu odgovori? Pokorila se je za svoj greh že dovolj hudo v dušni razdvojenosti; pokori se zdaj v bolečinah in trpljenju; zadnja pokora bo —smrt. "Marija, glej, hodil sem po svetu v priložnostih in nevarnostih brez števila, pa sem ti ostal zvest. Mislil sem vedno nate, Marija." "Dober si, Ivan, vselej si bil dober." "Po tebi dober, Marija, zaradi tebe dober, Marija. * Zaupal sem ti. Bila si mi kakor Marija v oltarju. Zakaj si vrgla svetnico z oltarja, Marija, zakaj si večno luč upihnila, Marija? V temi tavam zdaj, Marija." (Konec prihodnjič) bodi izrečena zahvala cenjeni družini Lokarjevi za okusen zajtrk pred najinim odpotova-njem; hvala tudi Mrs. Koghe za vso prijaznost in naklonjenost. K sklepu naj velja še iskren pozdrav vsem nama znanim Pittsburžanom, vsem delegati-njam in delegatom, posebno pa onim, s katerimi smo se skupaj v busu vozili in se izvrstno na izletu po mestu zabavali. Frančiška Debevc. Cleveland, O. Marija 'Derčar. Brooklyn, N. Y. ZAHVALA , S tem izrekam iskreno zahvalo sobratu John Balkovec, ker mi je dal na razpolago tako lepo stanovanje tekom konvencije; hvala njemu in njegovi cenjeni družini za vso izkazano mi gostoljubnost in prijaznost. Dalje se zahvaljujem Fabjano-vi družini na N. S. in družini Zvonko Jakše-ta v Millvale, kjer je razdeljeno stanovala je bilo pravo gentlemanstvo pa tudi huda pokora za moške. Na prihodnji konvenciji bo morda stopila v moč nova odredba, da delegatje tudi ne bodo smeli žvečiti in ndsljati tobaka! Če bi se to vsak dan vršilo, bi šel bogati tobačni trust kmalu rakom žvižgat. Zal mi je bilo, da sem vzel s seboj ono koruzno fajfco iz Sheboygana, katere nisem smel rabiti in koncem konca sem jo pa še v Pitts-burghu zgubil. * Na prihodnji konvenciji bom zopet predlagal, da ne smejo sestre delegatinje nositi v zbo-rovalno dvorano preveč nabasa-nih ročnih torbic. Kaj je v teh torbicah, si lahko mislite: raznovrstni praški, barvila in mazila za obraz. Če si moškj ne smemo privoščiti dobrote ka-denja, si tudi delegatinje ne bodo smele privoščiti dobrote liš-panja v konvenčni dvorani. S tem se po nepotrebnem trati minute, ki velja vsaka okrog $3. Enkrat se je neki delega-tinji prevrnila škatljica s praškom nedaleč od mene. Nastal j je tak dim, da bi me kmalu za-jdušilo. Naš slavni porotni odbor s sobr. Sterbencem na čeln bi imel težko nalogo, če bi bil jaz to zadevo njemu naznanil in zahteval kako odškodnino za nepotrebno kihanje. * Z delegatom Frančičem iz Milwaukee se že nisva videla več let. Vedno je še ista poštena in vesela šentjernejska duša! Predno se je naš Frank napotil v rtttsburgh, je pisal enemu svojemu tamkajšnjemu domačinu: "Zdaj pa strmite, in sami sodite, kako bomo pili, srebrno vodo?" Ob sklepu je pristavil: "Lepa fara šentjer nejska, je 3 ure od Novega mesta; to vsak koroški furman zna dft cesta lepa tja pelja." Pokojni Janko Pleško je pa večkrat zapel: "Ni lepšega tiča kot je petjaln,—ni lepšega kraja kot je ŠntjarnJ-' Sobr. Fran-čiču 'se je Goriškova hiša v Pittsburghu aelo dopadla, samo ceste v Milwaukee so po njegovi sodbi bolj ravne in lepe. Slavna delegacija iz Milwaukee (Frančič, Urankar in Kozlev čar) si je pod Butler St. hri bom v Pittsburghu skoro vse čevlje pokvarila. Če se bo čez 18 let v Pittsburghu vršila zopet naša konvencija, tedaj bo moral pripravlj. konvenčni zbor oni hrib na 57. cesti in Carnegie Ave. malo znižati in zravnati; tudi mene je večkrat utrudil. * Nekaj delegatov je stanovalo nad 57. cesto visoko na hribu Tudi mene je tja vleklo, toda bilo je preveč nerodnih stopnic, baje 342 po številu? Delegat Jerina iz Waukegana je bil prvi ki je takoj po prihodu na 57 cesto prehodil ono strmo pot Cokelburžani so najbolj korajž-ni; naštel je ravno 338 stopnic. O številu teh stopnic so mi pravile tudi čislane delegatinje; toda vsaka je navedla drugačno število. Jaz še danes ne morem poročati pravega števila onih lesenih stopnic .vodeče na pittsburški Triglav. Morda mi bo to moj prijatelj Zvonko Jak-še sporočil, ker je vnet hribola zec. Če bi imel jaz čas in pri liko, bi jih šel tudi merit in ?tet. S seboj bi pa vzel kos krede, pa bi vsako posamezno stopnico prekrižal. Tega pa sploh ni bilo mogoče izvršiti, ker so bile stopnice vedno mokre vsled deževja. Da bi dospel do vrha, vzelo bi mi* naj manj dve ure; kajti treba bi mi bilo počivati pri vsaki 10. stopnici. Pravijo, da imajo vsi oni rojaki zelo trdne in zdrave noge, ki stanujejo na pittsburški Šmarni gori. Vedna hoja po onih stopnicah jim tudi prega nja revriiatizem v nogah. * V konvenčni dvorani sta stali v levem kotu dve posodi distili-rane hladne studenčnice, prav take, kakor nam jo je naš vrhovni zdravnik Dr. Srahek v svojem poročilu svetoval. Re- kel je pa tudi, da kapljica dobre "žganjice" včasih tudi ne Škoduje. * Neko jutro mi je Dr. Grahek v mojo uradno pisarno (garderobnem prostoru) prinesel nekaj posebnih kapljic za trebušne neprilike. Žal, da nisem bil tega zdravila deležen, ker mi ga je nek fantalin izmaknil. "Naj bo za dober namen," sem si mislil* t lilJli * Če bi bila v onih velikih steklenicah namesto vode kava ali čaj, bi moral hišnik posodo vsako uro na novo napolniti; toda ne za nas delegate, ampak za cenjene delegatinje. Na prihodnji konvenciji bom jaz predlagal, naj se na desno stran dvorane postavi dva 15-galon-ska lonca z najboljšo kavo, ka-koršno naredijo Schontatova (Kofetova) mama v Chicagu. Mrs. Gregorič, Mrs. Gottlieb in Mrs. Kobal bodo na konvencijo v Waukegan vzele tudi Kofeto-vo mamo, da bo opravljala važno službo konvenčne kuharice. Sladkorčke in čokolado bo pa vratar delegatinjam delil. * Delegatinjo Miss Josie Me-nartovo iz Clevelanda je zadela na minuli konvenciji izredna čast, da je bila od samega glavnega predsednika imenovana za konvenčno reditelj ico ženskega bloka (Sargent-at-arms). To svojo službo je cpravljala izborilo, osobito pri štetju glasov. Prihodnjič moramo dobiti podpredsednico naše Jednote semkaj v Cleveland; kandidatinjo imamo že izbrano, toda njenega imena za enkrat še ne povem! * Prve dni so naši cenjeni delegatje kadili zunaj dvorane smodke po 15 centov in kvo-dru; zadnji dan si pa že videl tu in tam kakega prijatelja tobaka, ki je imel namesto ha-vanke svojo staro fajfco v ustih. Boljšega porotnika (predsednika tega odbora) si konvencija ni mogla izbrati kakor pa Johna Dečmana. Hon. Deč man Esq. je namreč v Forest City, Pa., tudi mirovni sodnik (Justice of Peacefc. Pazite torej cenjeni člani in članice, da ne pridete pred tribunal našega novega Jednotinega sodnika, Hon. John Dečmana! Tudi prejšnji vrhovni sodnik je bil John. Janezi imajo torej v tej zadevi posebno srečo. * V K. S. Domu so res poštenjaki. Nek delegat je zgubil v pritličju $150; takoj drugi dan jih je našebhišnikov sin in svo-to pošteno izročil lastniku. Koliko napitnine je dobil za to, mi ni znano. (Dalje sledi) -o- triletnega zborovanja, poklanja svoje najbolj vdano sinovsko spoštovanje in zvestobo pred Vašo Svetost in apostolski sedež. Rev. J. J. Oman, duhovni vodja. His Eminence 'George Cardinal Mundelein, D. D., Chicago, 111. We, members of the Slovenian Catholic Union, assembled at the Convention at Pittsburgh, Pa., humbly beg Your Eminence to accept our greetings. Rev. J. J. Oman, Rt. Rev. H. C. Boyle, Bishop of Pittsburgh, Pa., 125 N. Craig St., Pittsburgh, Pa. We, members of Slovenian Catholic Union assembled at the Convention humbly beg Your 'Lordship to accept our greetings. Rev. J. J. Oman, Hon. "Gifford Pinchot, Governor of Pennsylvania, Executive Chambers, Harrisburg, Pa. The delegates to the sixteenth triennial convention of the Grand Carniolian' Slovenian Catholic Union of United States of America in convention assembled in Pittsburgh, Pa., and representing a membership of thirty thousand citizens send you their greetings. Anton Grdina, Supreme President. POZDRAVI POSLANI V IMENU XVI. KONVENCIJE. Kmalu po otvoritvi zasedanja minule konvencije v Pittsburgh, Pa., je zbornica določila, da naj se odpošlje vf imenu delegacije in vsega članstva K. S. K. Jed note več vdanostnih izjav in pozdravov. To se je izvršilo in odposlalo v sledečem besedilu: His Holiness Pope Pius XI., Rome, Italy, Europe. Sancte Pater: Unio Slovenico Catholica in Statibus Unitis numerans tri-ginta millia mebrorum in oc-cassione triennalis sessionis suae in oppido Pittsburgh, Pa exprimit devotissime reveren-tiam fillialem et adhaesionem erga Vestram Sanctitatem et Sedem Apostolicam. Rev. J. J. Oman, Director Spiritualis. Prevod iz latinščine: Sveti Oče: Slovenska Katoliška Jednota v Združenih Državah, broječa trideset tisoč članov, zbrana v mestu Pittsburgh, Pa^ povodom Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, Dl. Vas pozdravlja konvencija K. S. K. Jednote. Odber. Prevzv. škof Dr. A. B. Jeglič, Ljubljana, Slovenia, Jugoslavia, Europa. Iskren pozdrav bratov in sester konvencije K. S. K. Jednote. Odbor. Jednoti v poklon. Hon. Charles F. Kline, Mayor of Pittsburgh, Pittsburgh, Pa. The delegates of the sixteenth triennial convention of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America in convention asembled in Pittsburgh, Pa., and representing a membership of thirty thousand, send you their greetings. Anton Grdina, Supreme President. Insurance Commissioner, State of Illinois. Springfield, 111. The delegates of the sixteenth triennial convention of the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America in convention assembled in Pittsburgh, Pa., send you their greetings^ Anton Grdina, Supreme President. Matt Jerman, Pueblo, Colo. K. S. K. Jednota extend their united and heartfelt wish for your early recovery. May you again bring to us the joy and happiness of former conventions. Delegates of XVI. Convention. Very Rev. M. Šavs, Shakopee, Minn. Srčne pozdrave ustanovitelju K. S.VK. Jednote. Odbor. Joseph Stukel, 1125 N. Hickory St., Joliet, 111. Slavna konvencija K. S. K. Jednote pošilja iskrene pozdrave prvemu predsedniku naše Jednote. ^ Odbor. Michael Wardjan, Clement St. and Berlin Ave., Joliet, 111. Slavna konvencija pozdravlja prvega tajnika K. S. K. Jednote. Odbor. Stephen Stanfel, 1001 N. Chicago St., Joliet, 111. j Slavna konvencij^ pozdravlja prvega blagajnika K. S. K. Jednote. Odbor. Math Brunski, Tiffin, O. Konvencija K. S. K. Jednote pozdravlja starosto naše Jednote. Odbor. V sredo, dne 18. avgusta se je vršil v počast delegatom XVI. konvencije v dvorani K. S. Doma v Pittsburghu, Pa., banket z raznimi točkami kakor: petjem dveh moških zborov, tamburanjem, solo spevi in raznimi govori. Vsebine govorov ne bomo tu omenjali iz gotovih vzrokov; pač pa omenjamo danes najlepšo točko onega večera, ki se je nudila vdele-žencem. Pripravljalni konvenčni odbor je hotel pri tej priliki iznena-diti delegate s točko, kakoršne še nismo videli na nobeni drugi konvenciji. To je bila fino zamišljena in lepo vprizorjena ži-slika "Jednoti v poklon." Zal, da nimamo na razpolago imen oseb, ki so to lepo sliko vprizo-rile. V sredi te alegorične skupine je stala brhka dekle, predstavljajoča našo dično K. S. K. Jednoto. V levici je držala Jedno-tino bandero, z desnico je pa ščitila vdovo z dvema otrokoma. Pri strani so bili trije otroci, dve deklici in en deček, predstavljajoči mladinski oddelek. Vsak izmed teh je držal v roki primeren napis, koliko £naša skupno članstvo, premoženje in skupna izplačana pod-oora. Pri strani na levo in desno so bili štirje odrastli člani: meščan, rudar, obrtnik (mi-car) in farmar. Vsakdo izmed prisotnih je Jednoto nagovoril s štirimi vrsticami kakor sledi: Meščan: Pozdravljena nam srčno bodi podporna mati naša ti! Dobrotna tvoja roka vodi če dolgtf nas — za vse skrbi, rtudar: Pod tvojo ti zaščito vabiš rojake krajev vseh stanov! Kot geslo ti najlepše rabiš; kot mati daješ blagoslov. Obrtnik: Med vsemi ti si prva bila, ljubezni bratske pravi vzor: dobrotna tvoja roka mila delila dosti je podpor, ^armar: Ponosna naša ti Jednota si danes lahko vsepovsod; ker tvoje delo, tvoja pota • je spremljal, vodil naš Gospod. Vdova: Solza miljone osušila sirotam, vdovam ti si že; r*ato v zahvalo namenila :iem šepek rož, ki je za 4e. Deklica: Pod varstvom svojim ti mladine imaš številno tudi nas; ponos Jednote, domovine; ?si radi slušamo tvoj glas. Deček: Zato dobrotna naša mati, pozdravljamo te tudi mi. Na tvoji strani vedno stati prisegamo ti tukaj vsi! Delegat: Poglej, zastopnike tu zbrane vsi varhi tvojih smo družin. O glej, naloge da vse dane, vršimo v čast ti in spomin! Jednota: Predragi vsi otroci moji! Vam lepa hvala bode naj! V gorečnosti jaz bode m svoji še bolj skrbela za vas zdaj. Zato pa trdno skup držite, kot bratje sestre vedno vsi! Podpirajte se in ljubite: Bog članstvo naše naj šivi! Besedilo k tej živi sliki je zložil urednik "Glasila;" tako je tudi on v imenu delegatov Jednoto pozdravil. Urednik "Glasila" se lepo zahvaljuje sobratu Vinko Besalu, ki je preskrbel potrebne osebe za ta nastop, tako tudi lepa hvala vsem posameznikom, ki so pri tej sliki nastopili. ANGELČEK GLASILO MLADINSKEGA ODDELKA K. S. K. JEDNOTE „ , , . Ixiuria vsako prvo sredo ▼ mesecu. Naslov uredništva "Angelčka": R*y. j. j. Oaaaa, U47 K. Mth St Cleveland, Ohio. LITTLE ANGEL g OFFICIAL ORGAN of Ihe JUVENILE DEPT. of K. S. K. J. (G. C. S. U.) Issued every first Wednesday in the Month. . Editor's Address: Rev. j. j. Omb. S547 E. SOth St. Cleveland. Ohio. NOVO PRISTOPLI V MLADINSKI ODDELEK meseca julija, 1926. K društvu s V; Štefana, št. 1, Chicago, 111., 16419 Leo Seni- ca. K društvu sv. Jožefa, št. 2, Joliet, in., 16420 Frances An-cel, 16492 Robert Kastelec, 16493 Albert Kramarich. K društvu sv. Jožefa, št. 12, Forest City, Pa., 16421 Raymond Zupančič, 16422 Rudolph Kamin, 16423 Vincent Kamin. K društvu sv. Janeza Krstni-ka, št. 20, Ironwood, Mich., 16424 Mary Lenatz, 16425 John Lenatz, 16426 Anna Kozan, 16427 Angeline Kozan, 16428 3ohn Kozan, 16429 Frank Kozan, 16430 Rudolph Kozan, 16431 Evelyn Kozan, 16432 Ka-rol Kozan. K društvu sv. Barbare, št. 23, Bridgeport, O., 16433 Thomas H. Berus. K društvu Marije Čistega Spočetja, št. 160, Kansas City, Kans., 16475 Rose Žagar. K društvu Marije Magdalene, št. 162, Cleveland, O., 16476 Anna M. Hochevar. K društvu sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., 16477 Kri-sto Zupanovich, 16478 Tony Zupanovich, 16479 William Zupanovich. K društvu Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn., 16494 Katherine Rebrovich, 16495 Mary Megasich. K društvu Marije Pomagaj, št. 176, Detroit, Mich., 16480 Agnes Potochnik, 16481 Edith Kowachek. K društvu sv. Antona Pado-vanskega, št. 185, Burgetts-town, Pa., 16482 William Ver-|shnik, 16483 Mary Dvorsak. K društvu Marije Pomagaj, št. 196, Gilbert, Minn., 16484 Anton Krizelj, 16485 Frank K društvu sv. Frančiška Sa- Press, 16486 John Press, 16487 leškega, št. 29, Joliet, 111., 16434 John Znidarsich, 16488 Victor Mary J. Terzich. Znidarsich, 16489 Julia Znidar- K društvu Marije Sedem Za- sich, 16490 Charlie Znidarsich. losti, št. 50, Pittsburgh, Pa., K društvu Marije Vnebovzet- 16435 Joseph Benec, 16436 Wil- i ja, št. 205, Ely, Minn., -16491 liam Jesih. Mary Papež. K društvu sv. Jožefa, št. 55, Josip Zalar, glavni tajnik. Crested Butte, Colo., 16437 Carl - V. Sedmak, 16438 Anton V. Vesele zgodbe o škotski čo;' Sedmak, 16439 Barbara C. Sed- varčnosti, mak, 16440 Frank Sedmak, šlo dobro. - Tu pa začne domačin v hiši, ki je bila v sredi med obema trgovinama, prodajati isto blago. S strahom opazita Juda, da imata vsak dan manj odjemalcev. Nekega dne pa zapazi nad trgovino, ki je bila med njima, velikanski napis: Glavni vhod. Zakonska brez otrok vzameta dečka za svojega. Njuna soseda pravi: "Deklica bi bila pri gospodinjstvu bolj porabna." "Morda, toda veš, imeli smo še staro kapo, ki je temu fantičku ravno prav." Amerikanec se vozi s prijatelji v avtomobilu po Škotskem. Gosta megla je in šofer ne ve, kje je in kam naj zavije. Ko se zjasni, vidijo Amerikanci veliko mesto pred seboj. "Ti, dečko," vpraša Amerikanec fantiča, ki ga zagledajo v bližini, "kako se imenuje ta kraj?" "Ce mi daste šiling, vam povem-" "A ja," pravi Amerikanec, "v Aberdeenu smo." Dva Aberdeenca pripeljejo pijana v zapor. "Kje je tretji?" vpraša policijski komisar. "Kateri tretji?" "No, tisti, ki je plačal pija- Aberdeenec je imel skupno z Judom trgovino. Cez ^no leto Povsod po svetu so kraji inI ___„____. .T, , 16441 JoseDh A Sedmak 1R442 ,. ,. . , ,. J sta morala zapreti oslepela sta ib44i josepn a. beamak, ib44<; ljudje> kl so 1Z tega ah onega . . . drutremu ore- John Sedmak. vzroka predmet šali in dovtipu & ^Se Zala via tir Etna Pa "J« f ^T'se bil silno M. Rob*.' Etna' Pa' 16443 ^^flf^lr rad PeUal v aeroplanu, seveda zastonj. Končno se mu posreči, da dobi pilota (letalca), ki je bil pripravljen njega in njegovo njegovo ženo zastonj peljati v Pariz, pod pogojem, da celo pot ne zine niti besedice; če bo le kaj spregovoril, bo moral pla- K društvu Marije Vnebovze- leč ^ " tu Ali nai vam hi!čati običajno voznino. Ko so — - — - ^ svetu. ; nad morjem med Angle- ško in Francosko, je delal le- ,v , _ , , . „., .talec različne vratolomnosti, da 2 J šole. Janezek pripoveduje Mih-jw njegQV pagažir y strahu kaj I izpregovoril; a ta je junaško Mi smo pa našemu psu rep mojgaj sta Aldere povedati marsikate-K društvu Presvetega Srca smešno in veselo> Podobne Jezusovega, št. 70, St. Louis, zgodbe pripovedujejo Nemci o Mo., 16444 Ruth Cernich, 16445 prebivalcih mesta Silde. Pa Bernice Cernich. | kaj bi hodiH tako daleč> ko ima. K društvu sv. Antona Pado- mo Si0Venci svoje Ribničane, vanskega, st. 72, Ely, Minn., j kateri so ^ SV0J-j smešni in za-16446 Emil/Debeltz. bavni premetenosti znani da- te, št. 77, Forest City, Pa., povem najnovejšo ribniško? 16447 Frank Blodnikar, 16448 janeZek in Mihec gresta iz Richard Lavrich. K društvu Marije Sedem losti, št. 81, Pittsburgh, Pa., « 16449 Henry Golobic. odsekali. K društvu Marije Čistega "pa ga nj bolelo?" Spočetja, št. 85, Lorain, O.,; "Nak, ga nismo vsega na en- 16450 Kenneth Verbanek, 16451 krat> ampak večkrat, de ga naj Mary Bunčič, 16452 Joseph £ak» bolejlu." Pa danes vam ne mislim rib- Lovrenčič. K društvu sv. Alojzija, št. 88, Mohawk, Mich., 16453 Jacob P. Spreitzer. K društvu sv. Barbare, št. 92, Pittsburgh, Pa., 16454 Ivana Jagatich. K društvu sv. Genovefe, št. 108, Joliet, 111., 16455 Margaret Sestak, 16456 Marion Sestak. K društvu sv. Družine, št. 109, Aliquippa, Pa., 16457 Ivana Fatur. v K društvu sv. Roka, št. 113, Denver, Colo.,, 16458 Dorothy Kvass. K društvu sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O., 16459 Karol L. Lesjak, 16460 Mary E. Lesjak. K društvu sv. Ane, št. 134, Indianapolis, Ind., 16461 Anna Udovich. K društvu sv. RozAlije, št. 140, Springfield, 111., 16462 Barbara R. Zaubi. K društvu sv. Jožefa, Št. 146, Cleveland, O., 16463 Robert Mauer, 16464 John Nose, 16465 Frances Kenik. K društvu sv. Jeronima, št. 153, Canonsburg, Pa., 16466 Edward Tomšič. K društvu Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis., 16467 Josephine S. Hren, 16468 Eugenie Falle, 16469 Molly Borst-nar, 16470 Wayne Borstnar, 16471 Matt Borstnar, 16472 Mike Borstnar, 16473 Antonia Borstnar, 16474 Louise Borstnar. niških pripovedovati, morda drugič, dasi so resni in slabi zlasti zdaj po vojni. To vedo tudi prebivalci škotskega mesta Aberdeen, zato so silno varčni. Naj vam navedem nekaj zgledov varčnosti. Aberdeenec pošlje svojemu sosedu iz Londona razglednico brez znamke in mu sporoča: "London je krasen, zlasti so lepe gostilne, kjer se včasih pod mizo najde denar. Pripis: Znamke se tukaj prav slabo drže; če je na r&zglednici ne bo, je na pošti proč padla." Dva Aberdeenca in Jud poslušajo v Lohdonu brezplačno predavanje. Predavatelj napove, da se bodo za nek dober namen pri navzočih pobirali prispevki. Ko Jud to sliši, se onesvesti in Aberdeenca ga odneseta ven in se ne vrnete več. Poslovodji nekega hotela v Glasgovu opazi nekega jutra, da hlapec kleči pred vrati tujske sobe in Čevlje snaži. Ogorčen mu feče: "Fant, kako moreš tukaj kaj takega delati? Greš hitro doli?" ' "Ni mogoče, v sobi stanuje n£ki gospod iz Aberdeena irt drži vrvice od čevljev." Judovski trgovec je otvoril v Aberdeenu trgovino in imel lep dobiček. Kmalu na to odpre drug Jud v drugi hiši zraven enako trgovino, tudi temu je Po končani vožnji častita pilot Aberdeencu k njegovemu pogumu. "Ja," pravita, "to je bila težka reč, zlasti ko je moja žena padla v morje." Sandy in Jehnnie sta žejna, pa nimata denarja. Johnnie pravi: "Jaz vem tukaj za gostilno, kjer je zelo raztresena natakarica; če jo zapleteš v pogovor, ne ve nazadnje, sili plačal ali ne. Poskusiti hočem." Cez nekaj časa pride ven in pravi: "Izvrstno se je obneslo!___ Sedaj gre Sandy v gostilno in se z natakarico živahno raz-govarja; ko je spil nekaj kozarcev piva, pogleda na uro in pravi: " "Zadnji čas je, moram iti. Koliko dobim nazaj?" Deček iz Aberdeena je padel v vodo, odrasel človek skoči za njim in ga z veliko težavo reši. Ves iz sebe priteče oče rešenega otroka in vpraša rešitelja: "Ste vi'rešili mojega otroka?" "Da." "Kje pa ste pustili njegovo kapo?" Pri neki drugi taki priliki ponudi oče tistemu, ki mu otroka reši živega iz vode, pet šilingov. Res se najde junak, ki dečka potegne iz valov. Srečni oče pomoli rešitelju dva šilinga in pol. "Ja," pravi presenečeni junak, "prej ste vendar obljubili še enkrat toliko." "Seveda sem," odvrne oče, "toda saj vidite, da ste otroka rešili napol mrtvega." ( A. čadeč: O nebesih. Adolf in Ivanka sta se vračala iz šole domov. Spotoma sta se pomenkovala o nebesih. V šoli je pripovedoval dobri gospod župnik otrokom o večnem življenju, in ko so ga nekateri vprašali, kako je y nebesih, je odgovoril : "Ce si mislite skupaj vse, kar je na zemlji najlepšega in najboljšega, je vse to le mrvica veselja v primeri z nebeškim veseljem." Bratec Adolf in sestrica Ivanka bi bila pa rada izvedela, kaj je najlepše in najboljše, ki bi se dalo primeriti nebesom. Doma jima da mamica tečnega kruha, nato se pa odpravita proti bližnjemu gozdu. Nasproti jima pride svatovski sprevod: veseli gostje med godbo, petjem in vriskanjem, okrašeni š cvetjem in šopki. Deklica reče: "Kaj pa, če so nebesa kakor svatovščina ?" Godba pa veselo svira, kakor da vabi na ples. Bratec in sestrica se spoprimeta in jameta rajati v prosti naravi. Pa rajata" vesela, dokler se zasoplje-na ne sesedeta v mehko mahov je. "Kakor ženitovanje nebesa že niso," de premišljeno bratec. "Saj se mi kar vrti v glavi. Za ples že nisem." Stopita v gozd. Vse tiho je ondi, kakor v cerkvi. Po zeleni tratini se igrajo zlati prameni gorkega solnca. Hrošči brne vsekrižem, smrekov vonj dehti kakor kadilo v cerkvi. "Morda so pa nebesa kakor lep gozd?" zašepetata otroka drug drugemu. Toda: "Beži, beži!" zavrisne v tem Ivanka Adolfu. Velik modras se je namreč priplazil mimo grma. Otroka trepetaj e odskočita in se umakneta. "Kakor solnčni žarki so nebesa!' 'zakliče Adolf, ko prisopihata s sestrico na prijazno tratico, vso obsijano od blagodejnih večernih solnčnih pramenov. Otroka se vsedeta na mehkovabljivo blazino "mater-nih dušic" ali timijana. Gorko-ta zahajajočega solnca ju zazib-Ije v mirno spanje. Naenkrat pa planeta kvišku: solnce je namreč že zašlo, in gozdni hlad ju je objel. "Domov morava!" reče deklica. "Solnce naju je goljufalo, da sva zaspala. Nebesa morajo biti že boljša." Zmračilo se je in stemnilo. Otroka sta bila trudna in lačna. Roko za roko sta se držala in nista prav vedela, kam. Zvezde so se jele prikazovati na nebu. Deček pa reče: "Morda so pa nebesa kakor zvezde ?" "O ne," pravi deklica, "zvezde so predaleč in nama ne kažejo poti." Bila sta otroka še globoko v gozdu. Veter je šustel v vrhovih gostih dreves. Otroka nista bila na pravem potu. Utrujena nista mogla naprej. Deklica je padla ob korenini. Bridko je zahitela in zastokala: "Oh, Adolf, saj ne bova prišla domov v temni noči." V tem strahu in grozi začujeta od daleč človeške glasove. Jokaj e začneta klicati. In res,' glasovi so vedno razloenejši. Kar naenkrat spoznata besedo očetovo. Spremlja ga hlapec s svetilko. "Otroka moja! Kaj pa je z vama?" ju oče pozdravi. "Oh, oče, zakličeta otroka in hipneta kvišku. Oče ju prime za roke in ju pelje na pravo pot Ihteča gresta poleg njega. Šele na pravi poti jameta pripovedovati, kaj se jima je pripetilo v gozdu, in kako je kar naenkrat nastopila noč. Na pragu doma pa je stala dobra mati vsa v skrbeh za ljuba otročiča. Vesela ju je sprejela in povpraševala, zakaj in kako sta se izgubila. Hudo-vati se nanja ni mogla, ker sta bila Dolfe in Ivanka dobra in ubogljiva otroka, in je mati ve dela že vnaprej, da nista bila sama kriva te nezgode. Po večerji in kratki molitvi pa ju je odpeljala k počitku, ju blagoslovila in še pokrižala. Ko je bilo že vse tiho, je za-šepetal deček napol slišno: "Zdaj pa vem, kje so nebesa.' "Deklica pa je pristavila "Še lepše kakor pri dobri mamici — bo v nebesih." Bogoljuben pastirček — Marijin častilec. Zgodovina in izkušnja nas uči, da so v vseh stanovih najboljši in najpridnejši ljudje oni, ki najlepše časte Marijo presve-to Devico. To se pokaže že pri otrocih, ako so prisrčno vdani svoji nebeški Materi. To se je posebno sijajno videlo pri bogoljubnem pastirčku sv. Paškalu Bajlonu. 2e kot malo dete je razodeval posebno veliko veselje, če je smel iti z materjo v cerkev, in ves zamaknjen je poslušal, ko mu je bogo-ljubna mati pripovedovala o Jezusu Kristusu, ki noč in dan biva na velikem oltarju, o preljubi Materi nebeški, o svetnikih in angelih. Zelo rad bi bil hodil v šolo, pa ni mogel, ker so bili stariši ubožni in so ga morali dati v službo za pastirja. Pa kako si pomaga bistroumni otrok? * Vselej, kadar žene čredo na pašo, vzame knjigo s seboj. Ko se živina lepo mirno pase, se vstopi poleg pota kakor kak usmiljenja vreden berač, pa ne da bi prosil denarjev afi kruha vbogajme, želi le duhovne miloščine. Za božjo voljo prosi mi-mogredoče, naj se ga usmilijo in mu črke razkažejo, da se bo mogel naučiti čitanja. Po velikem trudu se mu res posreči, da se nauči še precej dobro brati, in še celo nekoliko pisati se navadi samotež. Zdaj se čuti zelo srečnega, ker more čitati lepe svete knjige. Posebno všeč mu je knjiga o češčenju Matere božje. Da bi ga v čitanjmin premišljevanju nihče ne motil in da bi mogel Mater božjo častiti prav po željah svojega vnetega srca, se loči od drugih pastirjev in goni svojo čredo k neki kapelici Matere božje. Krog te kapelice pa je bil slab pašnilf. Zato ga vpraša nekoč mož, kateremu je pasel ovce, zakaj vedno na istem kraju pridržuje čredo; saj tam ni nič paše in ovce bodo vse sestradane. Paškal pa preprosto odgovori: "Blizu Matere božje ne bo ovcam ničesar manjkalo; kajti ona je dobra pastirica, ki pomaga v vsaki potrebi." In res je bilo tako; Bog je otroku tako poplačal goreče ce-Ščenje, da so mu ovce dobro oskrbljene in tako debele, kakor da bi se pasle po najboljših pašnikih. iz ločja si je umetno spletel molek in je z veliko pobožnostjo vsak dan po večkrat molil sveti rožni venec. Molil je najrajši kleče, obrnjen proti imenitni romarski cerkvi, ki se je imenovala "Naša ljuba Gospa na gori." Takih molekov iz bičja je še več naredil in jih drugim podaril ter jim razložil, da so spleteni iz belih in rdečih rož; če-ščenamarije da so bele, čednosti najsvetejše Device; očenaši pa da so rdeče rože, svete rane božjega Zveličarja. Tudi tak oltarček si je bil Paškal napravil, da ga je imel lahko zmeraj pri sebi; to je bila njegova pastirska palica! V palico si je namreč vdolbil podobo Matere božje in na zgornjem koncu je naredil križ. To palico je zasadil v zemljo, najrajši pod kakim lepim drevesom, potlej je pa pokleknil in molil s tako gorečo pobožnostjo, da so ga večkrat videli zamaknjenega. Ta palica svetega pastirca je bila Bogu tako všeč, da je čudeže delal po njej. Ko ni bilo v poletni vročini vode, jo je Paškal kar v zemljo zasadil, in pritekla je iz suhih tal toli za-željena voda. Pravzaprav bi bil moral to blago dušo, tega nedolžnega pastirčka, ki je pozneje stopil v frančiškanski red in blagovitost mladostnih let izpopolniti z veliko svetostjo, uvrstiti med odlične goste angelskega omizja, ker se je izredno odlikoval tudi češčenju presvetega Rešnje-ga Telesa. Pa to se itak razume samoobsebi, da so vsi pravi Marijini otroci tudi srečni gostje pri angelski mizi. Samo to naj še pristavim v razumljenje tega, da se je Paškalova goreča ljubezen do Jezusa v presvetem Rešnjem Telesu razodela še celo po smrti; sveti mrlič na mrtvaškem odru je ob povzdigovanju svete hostije še dvakrat odprl oči in zopet zamižal, da so strmeli vsi navzoči. Varčni cesar. Cesar Jožef II., ki je vladal v bivši Avstriji od leta 1780 do 1790, je bil izdal ukaz o varčevanju. _ Med drugim se mu je zdela velika potrata, da so mrliče devali v lesene krste; zato je ukazal, da se krste ne smejo več rabiti, ampak se mora mrlič zaviti v žakelj in tako pokopati. V mrliški knjigi v Velikem dolu pri Komnu je pod 15. oktobrom, 1784 tole zapisano: "Maria, filia Antonii Vouk, sepulta secundum normam pa-escriptam a summo impersante,! nempe in sacco, prima." To se pravi: "Marija, hči Antona Vouka, pokopana po predpisu najvišjega vladarja, namreč v 'žaklju, prva." Potomci tiste družine so še vedno v Velikem dolu; po domače jim pravijo "Ukovi." Neumna Liza. (Ruska pravljica) Živel je kmet, ki je imel lepo, pa zelo neumno ženo. Ko ga nekoč ni bilo doma, je prišel neki popotnik mimo in je poprosil ženo za kosilo. Žena mu je dala kislega zelja in je tožila, da zelje ni dobro. Ona je pač mislila na rastoče zel j nate glave, nasprotno je pa mislil popotnik, da govori žena o kislem zelju. Zato ji reče: 'Vi ga morate dobro zabeliti s svinjsko mastjo!" Ko je popotnik odšel, je šla kmetica v kaščo, prinesla velik kos posušene slanine, to razre-zala na majhne kose in obložila ž njimi zelnate glave na vrtu, misleč, da se bodo glave sedaj bolje razvijale. Sosedov pes je pa kmalu zavohal to slanino, pa je prišel naglo na vrt in pričel pobirati kose ob rastlinah in jih žreti. Nad tem se je pa kmetica silno ujezila. Ujela je psa, pa ga peljala v kaščo, privezala prestrašeno žival za pipo s pivom napolnjenega soda in začela neusmiljeno pretepati ubogo žival. Pes je začel seveda vleči konopec in je ves divji skakal semintja tako dolgo, da se je izpulila pipa. Pes s ko-nopcem in pipo jo je odkuril. Kaj pa sedaj? Neumna Liza je stekla za psom in mu z veliko težavo iztrgala pipo. Ko se je pa vrnila v kaščo, je bilo pa že vse pivo izteklo, in tla so bila vsa mokra. Tedaj ji je pa padlo v glavo, da je v zaboju še nekaj lepe pšenične moke. -Vzame torej moko in jo potrese po tleh, da se tako posufti piVo. Ko pride kmet domov, hi bilo ne slanine in ne piva In ne moke več. VEČERNA MOLITEV Moja otročička spita kot dva angela. . . Moja pa molitev plove, plove do neba: "04e naš, ki si v nebesih, Čuvaj mi ju Ti, da se jima v noči zlega kaj ne pripeti. Vodi ju vse dni življenja , ono srečno pot, na kateri ni prevare, ne skušnjav, ne zmot. In ko jima solnce vtone zadnjič za gore — Naj zgodi volja Tvoja, saj najboljša je!" . . . Moja otročiča spita \ kot dva angela . . . Moja pa molitev splula gor je do neba . . . Janko Polak. V JESENI Ej, jesen, kako si lepa in dobrotna ti za nas; kadar k nam dospeš bogata, se prične radosti čas! Dedek dobri nas po vrtu vodi in nam pravi vmes bajke lepe in povesti, in da dobri Bog nebes ljubi nas, kadar smo pridni, daje lepih nam darov, da ga moramo ljubiti, da nam daje blagoslov. Da je vse od njega, pravi, kar prinese nam jesen, a brez njega bi ne dozorel sladek sad nikdar noben. Slušamo ga vsi z veseljem, prosimo zanj prav lepo, da še dolgo nam ohrani predobrotno ga nebo. Ivanov. IVERI Po .jeziku ali govoru se spozna inoža koliko možganov da ima, ali če mu isti primankujejo. ' * Ironija je pošiljati takemu možu cenik avtomobilov, ki stanuje samo v 2 jiriprostih sobah. * . Kdor meša svojo kupčijo s politiko, bode kmalu spoznal, da je slab politikar in slab trgovec. * Dokler so otroci majhni, delajo doma z jokom "sladko" godbo; ko pa ti odrasejo jemljejo nekateri pouk na klavirju. Zavarovanje je podobno svetilniku na morju, ki je kažipot ladjam V slučaju nevihte. Tudi hiša brez tega svetilnika ne more uživati blagrov zavarovanja njene družine. Opening of School. The month of September brings with it the reopening of the schools. Scarcely is Labor Day at an end when we behold countless numbers of teachers and scholars in every city, town and village returning to their respective duties. namely to their books and studies. Three months were allotted to you to enjoy a happy vacation, this for the purpose of rest and exercise, to renew vigor and strength if youry bodies. Now vacation with all its attractions is gone; joy and pleasure give room to study and seriousness. Everyone has enjoyed the vacation well, and the spirit of preparedness shines forth from the countenances of the pupils as you behold them entering the school doors desirous to begin a year of serious and dilin-gent work. During vacation you were all free from the rules of school. However, you all had a duty to perform, namely, to practice faithfully the great lessons of virtue in which you are continually being instructed. Now vou enter ur >n a new school year to progress further in knowledge and to continue in the practice of Catholic prin ciples. In order that all your work and efforts may reap success. caution must be taken to observe some noteworthy — points. Remember well that where idleness reigns, progress is hidden in the background. God has given us time for a most exalted purpose; that we make good use of it in order to make ourselves worthy of the bliss of heaven. Where can we better practice how to utilize our time well than in ihe school? Make a definite resolution as you begin your work that you will not let idleness, the enemy to progress, seize you. but that diligence will be the characteristic mark in all your labors. Be regular in attending school. This furnishes great joy and pleasure to your teachers. By absenting yourself from classes causes you to miss some important lessons, which may retard your progress in class. Furthermore, by giving you. then, the assistance which you need, the progress of the class is hindered. In this way you annoy the teacher by adding to her already burdensome work. Considering this, will you not endeavor as you begin the school year to be regular in attending classes? Do not fail to remember that those who are irregular in attending school, ofttimes are forced to give up the best job. Closely linked with regular attendance is punctuality. To be punctual at all times and places is a motto worth while to be remembered and observed for a boy or girl, who is punctual while going to school, can later be depended upon. Begin your studies seriously by lending your whole-hearted attention to your teacher. By your good-will show them that you are earnest. This will render your work easy. Such a pupil will also stud^ industri-' ously and perseveringly. Daily labor and exertion are necessary points in the acquiring of knowledge. Every pupil should remember this. It is true that you will meet difficulties in your studies. Do not give up, for after surrender comes defeat. Be courageious and try again. In this way you will attain what is required for success. Practice docility and zeal in your studies. This will enable you to learn and acquire the meaning of the most difficult lessons. A pupil who is industrious will also be docile, for it is anxious to learn and to learn something daily. Many a pupil has thus arrived to the heights of fame and reputation. This can be attested to by many of our great men today. Obey your teachers and superiors instantly and cheeer-■ fully. They«have the authority from God to govern and command you. Show them rever ence. They are toiling and laboring day after day to give you the knowledge to enable you to progress through life. For this reason we owe obedience and reverence to them. Be polite and kind to your schoolmates. In this consists true frinedship. Politeness will gain many friends for you. Un charitable acts will lose them from you. Help your friends along in every way possible. Strive to be ever mindful of the advice and instructions which you receive in school. They will be a great consolation to you in later years. Always remember that we are Catholics. Therefore be pious and pray frequently. Pray er will help you in your studies and difficulties. Begin the school year cheer fully. Make a good intention that you will perform all your duties zealously. Thus you will pave your way to the glories of success. A. Bratina. A. Bratina: "Honor Thy Father and Thy Mother." Obedience, without which thrt-e can be no order, and consequently. no happiness and blessing, without which human society in general cannot stand, is m duty imposed upon us by God Himself. Almighty God revealed the importance and nece^ity of obedience to the human race n the ten Commandments which He gave to His Chosen People, and a brief compendium of which in a very striking manner He proclaimed to them from Mount Sinai, as we read m the Old Testament: "Now the third day was come and the morning appeared; and behold, thunder be gan to be heard, and lightnin to flash, and a very thick cloud to cove'" the mount . . . And all Mount Sinai was on smoke, because the Ix>rd was come down upon it in fire; and the smoke arose from it as out of a furnace; and all the mount was terrible." (Ex. XIX, 16-18). Immediately after this the commandments were given. Afterward they were delivered to Moses written on two tablets of stone. On the first tablet were the first three command ments, explaining the honor due to God; on the second, the remaining seven, explaining the duties of man to his neighbor and at the head of these latter is the fourth commandment which contains the duty of honor and obedience: Honor thy father and thy mother that it may be well with thee and thou mayest live long on the earth." God placed this commandment at the head, to show that it is the most important of the commandments on the second tablet, that in it truly is contained the kernel of all true love, toward our neighbor. This is indeed true; for man by his very nature is a social being. He does not live alone but in company with others. Is it possible, then, for society to ex ist without obedience? A family in which no one obeys, in which each one does whatever, however and whenever he pleases, the husband, the wife, children, servants is bound to fall. In like manner, a society, a community, a state. Even Homer and other not able men of ancient times were aware of this, wherefore they explicitly demanded that one must be the master. Obedience consecrates our heart; for this reason it is not sufficient that obedience be exterior. It must come from the heart, from love and must be guided by the honor which we owe him who commands. This exactly is contained in the fourth commandment of God Honor, love and obedience must be shown to all, who by divine right are placed over us. The same commandment in turn commands those in power to do all in such a manner as to make themselves worthy of honor, reverence and obedience from their subjects. A great commandment in deed! Very important for the whole human race. Happy are the people among whom this law is observed; miserable are those who pay no heed to it. There is no doubt that the most important society on earth, the foundation of all other societies, is the family. This is of divine origin. Almighty God organized it in the Garden of Paradise when He said to Adam and Eve: "Increase and multiply, and fill the earth." If the family is rightly organized, if the children observe the duties toward their parents, then it is rightly to be expected that society *in general which is composed of individual families, will stand on a good and firm foundation Children, therefore, before all else owe respect, love and obedience to their parents Why? Because the parents are the representatives of God, and after God are the greatest benefactors on earth. Therefore by honoring their parents, children at- the same time hon or God. A young mother was lying on her death-bed. Her youngest daughter, who was three years of age. approached her and extending her little arm toward her, pitifully exclaimed: "Mother, who will now give me bread to eat?" Everyone of the bystanders was moved to teai*s; on the death-bed lay the greatest benefactor of that child. This same girl came into a stranger's house. She missed her beloved mother ex ceedingly. Whenever an occasion presented itself she stole away from, the house and ran to her mother's grave. There sne knelt down, called her mother and begged her to comc for her. On a certain occasion, when she did not arrive homo for a long while, a party was organized to go in search for her. They found her on her mother's grave — dead. This child loved her mother immensely. Dear children, how ; much has already been written concerning the love of a mother toward her children! Altogether too little in. comparison to a mother's love Whenever the great and famous artistt. Raphael, desired to paint an image of the Blessed Moth er, he wenf out and carefully observed the earthly mother tenderly eeressing her babe. At the sight of this it was easy for him to paint the picture of love. Yes, the mother is,the very picture of love. What would happen with the child without this love? For months and years, by day and by night, the mother sacrificed herself for her children. When the others are peacefully slumbering she rises, as often as is necessary, to quiet the little babe especially if it is ill. And this she does if it is cold or if she herself is ill. If she herself hun gers, the child nevertheless is provided for. And later in life if the whole world has forsaken her children, the mother's love will not forsake them. Just as the mother, so also the father is a great benefactor. Day after day, from morning to night, he toils and labors to provide for his family. One thought guides him in his hard work, that his children have all the necesities of life, that they may progress well in all things In return for all this good the children must show honor toward their parents in all their outward behavior and in all their dealings with them. They must always be kind and respectable to them. Honor, fur thermore, is an outward expression of interior feeling. It is important then that love be joined with honor. As the par ents love their children, so in turn must children show true love to their parents. This must come from the heart Children who truly love their parents will obey them and listen to all their counsels and in structions. The Doll that Saved a Regiment. This is a story that a grand mother told Beth the little girl, who had come from her Northern home to visit in the South, found a shabby old doll in the garret of the big house The doll's name was Elmira. She had rosy cheeks and bright blue eyes. When grandmother, whose name was Mary Morse was a little girl, Elmira was her greatest treasure. All through the hard, dreary days of the Civil War the bright eyed doll never grew pale and never ceased to smile. Mary's mother said it made you feel cheerful to look at her. * People in those days were glad enough to find something that would make them cheerful. There was fighting every where, and food and clothes and everything else was hard to get. One day. while Mary was playing with Elmira on the front porch, a tall officer of the Northern army came clattering up the driveway, on a big black horse. When Mary's mother came out he asked her whether she could let him have some supper. Camp fare was poor, he explained, and he was very hungry^ At first, Mrs. Morse shook her head. "I am afraid there is nothing to give you," she said. But she called old Mammy Dilsey, the colored cook. Mammy Dilsey looked very hard at the blue uniform. Then she settled the strings of her huge calico apron. "I don't like to see folks hungry;" she said. "I reckon I can find him something." had for them. Now, quinine was $10 an ounce at that time, but Mary's mother set her chin and looked determined. 'They shall have it," she said.' / - * In different ways — by buying, by borrowing and by beg ging — she managed to get hold of a large quantity of the precious quinine. But now," she said, "how am I to get it to the*camp?" Can't J^ammy Dilsey take it?" asked Mary. Mrs. Morse shook her head It would be taken away from her before she got through the Northern lines," she said. What was to be done? All of them — Mary and Mary's mother and Mammy Dilsey and Elmira — looked solemn and anxious. They could think of no plan. Then Mary discovered that Elmira was spilling her sawdust, and she promptly forgot all about the soldiers. "Look, it's showering out of her side!" she said. That gave Mrs. Morse and Mammy Dilsey an idea. Both thought of the same plan at the same moment. Elmira could carry the quinine to the suffering regiment. * At first Mary did not under stand; then she saw what they meant to do. They were going to empty the sawdust out of Elmira and put in quinine in its place. "Will Elmira mind?" she asked, a little tremulously. It did not seem altogether fair somehow. Bui when she thought about the sick soldiers and when she saw that Elmira still looked bright eyed and cheerful, she gave her consent though she ran upstairs and hid when the time came to take the sawdust out. And find something she did; for an hour later the tall colonel sat down to a supper of hotcake, scramble eggs and a potful of steaming "coffee made fVom browned sweet potatoes by a war-time recipe. The officer ate heartily, and when he got up to go he thanked Mary's mother and made a deep bow to her and Mary and to Elmira. the doll. Then he turned, with another deep bow, to Mammy Dilsey. 'If I ever can do you a favor in return." he said, "let me know." Mammy Dilsey told him promptly that there was a fa vor he could do her then . and there. He could give her a passport to go the next week through the Northern lines and visit her son upstate who was ill and needed her. The officer was as good as his word. He wrote her out a passport and handed it to her. Then he rode away. The next day the news reached Mary's home that a large number of Confederate soldiers in a camp about ten miles away were suffering greatly from chills and fever and that no quinine ccfuld be^ When Elmira was ready to go she looked as plump and happy as if nothing whatever had happened. But now a new difficulty arose. If Mammy Dflsev carried the doll, she would certainly be suspected for what should an old woman want with a doll? There seemed to be no way out of it but for Mary herself to go, too; a lit tie girl with a doll would not cause any surprise. The little girl and the old negress had some trouble in getting through the lines Mammy Dilsey had her passport, to be sure, but when the soldier on duty saw Mary with Elmira in her arms he frowned. He took the travelers to the colonel's tent. The colonel proved to be that same officer who had eaten he looked up and saw the forlorn pair at the door, he knew them at once. Let them go through," he said. His tone was gruff, but his eyes twinkled a little. One young officer looked doubtfully at the doll, but he had to obey orders. In a few-minutes more Mammy Dilsey and Mary were free to go on their way with their precious charge. They reached the end of their journey in safety, and took the medicine to the regiment that was in such sore need. Poor Elmira loolfed very limp and flabby when she was handed back to Mary, but Mary had saved all the sawdust and before long Elmira was entirely herself again. Not long after Mary had gone back home, the war came to a close. One summer evening when she was again playing on the porch with Elmira, she heard the sound of clattering hoofs. Another officer was dashing up the driveway on horseback, but this one wore grey instead of blue. He was a Confederate colonel, and had come, he explained, to thank the Morses for their courage and kindness in getting the quinine through the Northern lines to him. "You saved my regiment, he said, gratefully. Then he took his leave. But when he was half way down the steps he turned sud denly and came back. Walk ing over to the little chair where Elmira sat straight and smiling, he paused, squared his shoulders and gave her a smart salute! Schoolmate While giving a geography lesson, a teacher called upon a precoucious youngster named Johnny to tell what he could about "zones." Johnny re sponded as follows: "There are two kinds of zones, masculine and feminine The masculine zones are tem perate and intemperate, while the feminine zones are both horied and frigid." Teacher: "What is a vol cano?" New Boy: "Please Miss, it is a mountain with the cork out." "Mention "the name of some well-known Greek," said the teacher of the juvenile class in history. "George,' spoke up the curly haired little boy. "George, who?" "I don't know the rest of his name. He comes around to our house every Thursday with bananas an' oranges." THE ARROW AND THE SONG I shot an arrow into the air, It fell to earth, 1 knew not where; For, so swiftly it flew, the sight Could not follow it in its flight I breathed a song into the air, It fell to earth, I knew not where; For who has sight so keen and strong, That it can follow the flight of song? Long, long afterward in an oak I found, the arow, still unbroke And the song, from beginning to end, I found again in the heart of a friend. , —Longfellow. THE SUN'S TRAVELS The sun is not a-bed, when I At night upon my pillow lie; Still round the earth his Way he takes, And morning after morning makes. While here at home, in shining day, We round the sunny garden play, Each little Indian sleepy-head Is being kissed and put to bed. And when at eve I rise from tea, Day dawns beyond the Atlantic Sea; And all the children in the West Are getting up and being dressed. R. L. Stevenson. FOR EVENING If we sit down at set of sun And count the things that we have done, And counting find One self-denying act, one word That eased the heart of him who heard, One glance most kind, That fell like sunshine where it went, Then we may count that day well spent. —Ella Wheeler Wilcox. EVENING HYMN Now the day is over Night is drawing nigh, Shadows of the evening Steal across the sky. Now the darkness gathers, Stars begin to peep. Birds and beasts and flowers Soon will be asleep. Nothing deepens the mind so much as a habit of charity. —Faber. ANSWERS TO THE BRAIN* TEASERS Published in the August issue. I. A ship's crew: The white men shonl.1 stand in positions Nos. i. 2, 3. 4. 10. 11. 13. 14. 15. 17, 20. 21, 25. 28. 29. II. An old Friend: The tail is 4inches long, head is 6 inches long and body is 18 inches long. III. The Hen's weight: 3 pounds. IV. An Automobile race; 65 mi-nut.-«. V. The Hen and Doves: The hen weighs v 10 2/3 pounds and the dove 2/3 of a pound. VI. Number 16. VII. Ditch Digging: Jones will dig 43.845 feet at $1.14 per foot and Smith will dig 56.155 feet at 8<> cents per foot. VIII. Two wise you are. two wise vt^i lie, I see you are too wise for me. IX. The farmer and the Blacksmith: The two pieces of chain containing two links were cut separately and used one at each remaining joint. SLIKE XVI. KONVENCIJE Rojak Frank Oblak, slovenski fotograf v Pittsburghu nam naznanja, da ima še nekaj slik XVI. konvencije na razpolago. Cena ene slike je s poštnino vred $1.50. Kdor se torej zanima za to sliko, naj jo naroči pri: Oblak's Photo Studio, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. FOR MORNING Here hath been dawning another blue day, Think, wilt thou let it slip useless away? * * j Out of eternity this new day was born; Into eternity at night must return. See it aforetime no eye ever' did; Lo, here hath been dawning another blue day, Think, wilt thou let it slip useless away ? —Thomas Carlyle. ' VAŠ DEČEK ALI DEKLICA! Počitnice so pri kraju, vaS deček ali deklica se vrača zopet v šolo. Pomnite, da se bodočnost naroda opira na blagostanje mladine. Stariši imajo veliko odgovornost pri vzgoji svojih otrok; ti morajo razumeti njih potrebščine da uredijo njih življenje v dobrobit naroda. Vsak otrok ima pravico da uživa popolno zdravje; vsak ta odgovornost je pa samo odvisna od starišev. Trinerjevo grenko vino je velike pomoči zanje. Ce imate to vino doma pri rokah, vam prežene slab okus, zabasanost, glavobol, slabo spanje in druge slične želodčne ne-prilike. (Cena ene steklenice $1.25; nekaj več na jugu in na zapadu.) Ako nima Trinerje-vih zdravil vaš lekarnar v zalogi, pišite naravnost na: Joseph Triner Company, Chicago, 111. Poskusite tudi Trinerjevo Angelica toniko. (Adv.) H9S UFB AND fc&BQM ol Rt. Rev. FREDERIC BARAGA, First Bishop of Marquette, Mich. By P. CHRYSOSTOMUS O. P. M. VBBWYBT. gppoooom SPORT'S AND SOCIAL ACTIVITIES Edited by Stanley Zupan. o»»o»o—o»oo»»o»opoooopoopei »ooeoeooooooo of Los Angolan, Cal. J Jacker attends two churches and the number of Catholics of both churches is about four necked heathens and that afefthousand. A second priest These extracts from Bishop Baraga's journal show that the Indians of that place were stiff- least then he did not make many converts. "Crediderunt quot quot praeordinati fcrant ad vitam aeternam." It is not unlikely that these unhappy pagans had come in contact with bad whites and bad Indians professing Christianity. If so, it is not hard to explain their outspoken aversion to religion. The scandalous lives of some so-called Christian Indians is a tfreat barrier to the conversion of their pagan countrymen. It is a sad fact that contact with the white race has always been detrimental to Indian conversion and morality. But his visit to St. Martin's Bay was not entirely fruitless. 'The word of God penetrated the hearts of those obdurate pagans, almost against their will as it were. Some of them were converted and baptized, and the zealous missionary was in hope of gradually converting the entire village. He also resolved to build a small church there, in order to have a suitable place to offer up Holy Mass, preach the Word of God, and teach catechism. Scarcely had Baraga returh-ed from this new mission, when he made preparations to visit another, formerly attend- would be very desirable so that each of these churches would have its own resident priest. Rev. Henry Louis Thiele also has two churches at a large distance from each other, each having a large congregation. Another of my priests, Rev. Martin Fox, has four churches and congregations to attend, which are far apart from each THE SUCCESSFUL XVI CONVENTION Just a few weeks ago we were eagerly looking toward Pittsburgh, Pa., where one of our greatest and very important conventions was held. I wish I could understand every word of the conventional minutes which were printed in our official organ "Glasilo" because I never attended a Slovenian school. Thanks to one of the young delegates who afterward explained to me all the important events and points during the past convention, pertaining the benefits of the young members of our Union. Among the 184 delegates and Supreme officers, assembled at bther. Nevertheless he en-,^ there was a,go fof the deavors, a* much as possible,|firgt time a ^^^ num_ to give divine services to these. ^ of yoyjng representatives Sundays and holydays. HoW| much I desire to give him an assistant, if I had one. t "In like manner Rev. John (delegates) male and female. Those delegates were all treated as other brothers and sisters friendly and in a real Ameri- Chebul has four churches and,™" gentlemanly manner. The congregations to attend, which younger set of delegates was are several days' journey from seated amon* the Pioneers and each other. He tries assidu- elder representatives of 16/ ously, as much as at all pos-} I various subordinate lodges of sible,, to attend them, but in our Un[on' h»v° so doing he is ruining hig given the privilege to deoate health. It is my greatest de-,*fd d^uss *he sessional affairs sire to send one more mission- » ^guage. Many ary into those regions, could I but find one. It is, however, 'cf cur young doctors and lawyers partook in the most im- difficult to find suitable priests portant debates, and were giv- ...... , 'en applause for their interest for this diocese; for in every , ' x- . « JT . . , .. - ... by the conventional floor. This mission-station of this diocese . , , . , . , , , ... . indeed is for our Amencan- the knowledge of three or four , , . .. „ „ T , . bom members of K. S. K. J. a languages is necessary, name- . . . . ,__ ° great satisfaction, worth men- ly, English, French, German, .. . ' . , t (tiomng. and m some places. India:-. x was also informed, that the ed by the Jesuit Fathers sta- There are few pnesU, who ca i Qew By.La>ys are giving to the tioned at the Sault and which speak so many languages We.; respective~ subordinate lodges was but one day's journey dis- and fluently. Several mission the priyiiege tQ correepond with tant. On the day appointed he anes, who could preach m dit-^ headquarters of the K. s. departed early in the morning i ferent languages, were obliged ^ j [n the En^ish language. and courageously made his j to leave this diocese because. Another credit for the young journey on foot to the Indian the state of their health did ^ S K J village, located at "Baye des not allow them to perform! But at least not last, I have Goulais." At first he feared such arduous missionary duties ' mentiojl also the most im. that the dreadful oppression in any longer." portant rule (order) of the last his breast might again appear, . ..... Unnv^ntinn trivino- us mnrp The good bishop's letter, convention giving us more _____________ __ _ _ gives a very imperfect idea of credit in our "Glasilo." and through valleys. The Ind-" his dai]y labors as bishop and ians wondered when they saw their aged bishop coming to visit them and were much rejoiced. He spent many days with them, said Mass every day and instructed them. Many of them made their first Comun-ion on this occasion. They were particularly pleased when he promised to have a little church built for them the next spring. This promise was fulfilled during the following summer. B. Baraga bought a large quantity of lumber and other building material and had it shipped by boat to the Indian village. He then engaged two French carpenters who erected a neat little church in a short time. The whole outlay was but $252, from which the reader will readily conclude that it was not quite as large as Št. Peter's Church at Rome. "During summer," B. Baraga writes, "I made my visitations, partly on water, partly by land, or riding. Last spring I visited the missionaries stationed at the copper-mines, who are all very active in the service of God for the salvation of souls entrusted to them. There is a lack of priests at the mines of Lake Superior. The mining towns are steadily growing, new churches are being built, missionary- During the winter of 1860 and 1861 he was alone most of the time, without an assistant priest. During all that time he was obliged to perform the duties of an ordinary priest, attending not only to the people of the Sault, but also visiting outside' missions. Every Sunday he said two Masses, generally preached two, often three, sermons in as many different languages, instructed the children in catechism, held Vespers or said the Stations. He was assiduous in visiting the sick and relieving tfce poor, in one word, become "all to all" to gain all unto Christ. He was attentive to the spiritual wants of the poorest Indian Child as he would be to those of any grown person, whether white or Indian. With him color or nationality or social position counted for nothing—the soul was all—everything else, nothing. CHAPTER LIV. Bishop Baraga's labors during the year 1863—anecdotes about Bishops Baraga and Marty. As our sources of information in regard to the latter years of B. Baraga are meagre and one priest frequently has we prefer to give the letters, to attend two or three churches j which'he wrote to the Leopol and congregations, a thing'dine Society, in full. Under often connected with many date of August 4, 1863, he hardships on account of the wrote from Cincinnati: distance of one church from another. Thus Rev. Edward)' • (To be continued) The gentlemen of the convention gladly decided to sacrifice every week a whole page in the riFicial organ (Glasilo) just for the English speaking or young members. This step is to be congratulated and be thanked for. After New Year we will have always plenty of opportunity to publish our social doings, sporting affairs etc. in the "Glasilo." We hope, that in the future the fraternal spirit among the American Slovenian Catholic boys and girls will spread throughout our beloved country for our beloved K. S. K. J. A young member. K. S. K. J. Bunches hits to beat Ferry Red Sox. Bridgeport. O., August 30. — Bunching hits in the fourth, sixth and seventh innings, the K. S. K. J. team of Boydsville defeated the Martins Krfrv Red Sox yesterday afternoon at Boydsville by a count of 9 to 7. Kovach, 1». Ehigh and J. Grichcr led the Boydsville attack. each of them making three hits. One of Ehigh's was a four-bagger. K. S. K. J. A. R. H. O. A. E. Kovach.rf .., Kvanko,ss-3 . Dematcjf. .. Gorenc. cf-ss B. Ehigh. 1 .. J.Grichcr,2 .. S.Ehigh.3-p . L.Gricher,p . Bodol.cf ... Kolar.c ..... 5 o 3 o o 0 5 o t 2 1 o 5 o 0 I o o 4 I 2 o 3 I 4 2 3 9 i o 4 3 3 4 3 I 3 2 i i 4 I i o o o i 0 2 o I o o o 4 I o IO i o Powell, ss .. .. 4 i o o 2 I Bennett ,2 .. •• 5 i I 2 4 0 Gradnati,! . •• 4 o I II o I Rv«e,3 ---- • 4 i I I 2 0 • 4 i I 6 I o Salmi.lf ... • 3 3 2 2 I o Stark,cf ... • 4 0 2 o o I Thomas, rf . . 2 o 0 I o 0 o O o o 0 Winland,p . • 4 o O I 4 o Totals ...35 7 2 24 14 3 Red Sox .....o 1 300 1 2 00—7 K. S. K. J. .. .00030330*—9 Two-base hits—Bennett, Salmi, Gorenc, S. Ehigh. Three-base hit Sjtark. Home run—B. Ehigh. Sacrifice hits—Thomas, S. Ehigh, Bodol. Stolen bases —salmi, Ky-ankoi Double play—S. Ehigh to J. Gricher to B. 'Ehigh. Left on bases—Red Sox, 4; K. S. K. J., 6. Struck out—By W inland. 5 ; by L. Gricher. 4: by E. Ehigh. 5. Base 011 b^lls—Off L. Grichcr, 2; off S. Ehigh. 1. Hit batsmen— L. Gricher. Hits—Off L. Gricher 4 in 2 in 3innigs; S. Ehigh 4 in 6 innings. Totals Bed Sox .37 9 14 14 3 A. R. H. O. A. E. BABBLES Sweet summer breezes! I now have my vacation to spend, away -from the cares of picks, shovels, cement mixers, air hammers; and other playthings. For the benefit of those that are in the same predicament as myself, namely, don't know where to sj>end their vacation I shall attempt to describe the method f intend to employ to de rive ftjll enjoyment out of a week and three quarters, economically and satisfaction guaranteed. First of all I would like to sppnd a Lw days in the mountains such as in Colo. Such a vacation can be enacted at home. Dress up in hiking attire, proceed lo the base men t, take hammer and chisel in hand and puncture the water boiler Allow the water to flow for about 2 hrs. Then up to the parlor and get the gold fish (a can of sardines will also do), back to the •basement and throw the fish into the water Wad around in the basement for about three- hours trying to catch t lie fish. You will then enjoy the full benefit of the Colo, valley at mosphere. To make it more realistic you can break a few milk bottlos and .-catter them around the basement. To appreciate it you must stq> on one of the broken bottles and fall at least six times. Then to get the thrill of climbing the mountains, start from the basement and run up the steps to the third floor. Take your lunch with you. Place chairs, piano, wash tubs, tables etc. in the stairways and then climb up and down for a half a day. You get a big kick out of it if you grease the steps and tie a bar of soap to each of your feet. When you get to the third floor on the hundredth climb purposely slip and grab for an electric fixture. You will then be enacting the business of slipping when at an altitude of a few'thousand feet, and grasping for a tree rut. Then climb to the roof taking »vitli you 100 lbs of ice. Place the ice on the roof apd sit on it for half an hour, in the meantime pulling your tie so as to gag yourself. You know the mountain atmosphere is drv and cold. Fall on your lunch a few times so as to squash it thoroly, and then eat it. To climax the day's enjoyment, fall off the roof and you will feel as if you climbed several thousand feet high up into the Colo, mountains. As .to the mountain flowers (I forgot to mention) notice the wall paper designs and when you are running up and down the steps. At night take a dozen blankets and sleep in ' the ice box. If your ice box /is not large enough, your butcher will gladly accomodate you. (Cont'd next time.) Think it over. The other day I had the 00 casitm to dine with a prominent business man of this city. Having ordered our meal we delved into a varied conversation. I noticed that he appeared rather downhearted and questioned him as to his condition. Then he proceeded to relate: "I feel as if I had been tied and thrown in deep water, with my best friends standing on shore and enjoying my misfortune. Well here is the story. I have some friends that I have treated as friends should treat friends. A few weeks ago I intended to venture into a business project. I had everything in readiness. even the approval of these good friends of mine. When the time cam? to close the deal I was astounded to learn that these friends of mine turned and made my venture a failure. It was not because of finances but because of their moral actions." He explained how disgusted lie was and finished his lunch by sipping the coffee tliat stood before him the entire luuch hour. "That's it," he said, makiug an unpleasant expression as he sipped the lukc-warm coffee, "A two-faced friend is just like this lukewarm coffee, it spoils everything." We parted and he felt as if his dinner was spoiled. ŠOLA SE BLIŽA! Vsaka deklica bo za ta slučaj gotovo dobila novo obleko. Za 6 in do 14 let stare deklice dobite sedaj krasne obleke in to jako pripravne in cene vedno naj- ■ v . nuje. BENN0 B. LEUSTIC 6424 St Clair Ave. Nasproti Slovenskega Narodnega Doma Cleveland, Ohio. Newyorsko grozdje. Svojim dosedanjim odjemalcem in drugim rojakom naznanjamo, da bomo tudi letos razpošiljali newyorško grozdje, katero daje najboljši sok za naš okus. Vedeti pa je treba, da ni vse grozdje v državi New York enako, eno daje boljši sok nego drugo. Naš^ šestletna izkušnja v tem poslu in naše poznanje vseh vinorodnih krajev zagotavlja našim odjemalcem najboljše grozdje. Naš zastopnik bo osebno nadziral vse po-šiljatve. Zaradi toplega vremena obeta biti kakovost newyorskega grozdja izredno dobra, kakor že več let ne. Za nadaljna pojasnila o cenah, plačilnih pogojih, o načrtu razpošiljanja itd., pišite čim prej na: JUGOSLAV-AMERICAN CORP 455 W. 42d St„ New York, N.Y. •tamovfala: {114 JNO A. TEZAK SLOVENSKA CVETLIČARNA, vogal N. Chicago in Indiana St JOLIET, ILL. V Mlaci kn»m ni«; Mri«. Jut Tenet trti' pogrtbe, iopm i® H" rok. U u bo!nW»ie«. «aXi*t »ti t>4 Našim trgovcem i jo dobro znana nl]udna postrežba nate banke. Ugodno- * sti, ki jih prejemajo od nas potom svojega čekovnega ra- 4> fitfna so mnogovrstne. Tudi '**, vi ste lahko istih deležni ako If. imate ULOŽEN DENAR HA f ČEKOVNI RAČUN ter bi nas t veselilo vam . dati nadaljna * pojasnila v ti zadevi. Mnoga y nafia društva plačtljejo ovoje 'f. izdatke s čeki, izdanimi na * naSo banko; iatotako K. S. £ K. J enota v ovoj« popolno zadovoljaost. 7 Kadar potujete, vzemite aa\v pot naže potniške teke, katere £ __ izmenjate lahko povsod kakor navadni papirnati denar. Vendar so bolj vami kot denar, ker jo vsak Y 11 ček registrovan z Vašim podpisom, ako bi ga v slučaju izgubili. 4* f aoofi Nai kapital in rezo-vni sklad v vaoU več kot $740,00«, je ti na t«A denar. sank var- ! JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON ST. :: JOLIET, ILL. | Wol Redmond, preda. Chas. G. Ptarce, kasir, Joseph Dunda, pomot, kaair. % ■;..{ i i ■!■»1 t. »w-f^i'fi-W'W^fHWx^-H^ww^ NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužr.im srcem naznanjam svojim sorodnikom in znancem, da mi je po enoletni mudni bolezni vsled raka nemila smrt vzele mojo ljubljeno ženo in našo preljubo mater Peterino Kožar v starosti 45 let. Prcvidena s sv. zakramenti je izdihnila k Bogu svojo blago dušo dne 4. avgusta, 1926. Pokojnica je bila rojena dne 7. maja. 1880 v rr.e-.tu Bismark na Nemškem; priSla je v Ameriko še kot šest-leKia deklica. S tem se zahvaljujem vsem prijateljem, ki so mi kaj pomagali za časa njene bolezni in smrti, kakor tudi vsem onim, ki so jo v njer.i bolezni tolažili in ji stregli; Bog naj bo vaš plačnik. Zahvaljujem se vsem, ki so darovali za sv. maše zadušnice in za darova'ne vence, posebno hvalo izrekam društvu sv. Družine, št. 5, K. S. K. Jednote. kamor je pokojnica spadala. Pogreb se je vršil dne ?. avgusta s sv. mašo v slovenski cerkvi sv. Roka in potem na pokopališče sv. Vir.cenca. Preljuba mi žena in draga naša mati! Ti že v miru počivaš tam pri Bogu. ki te je v najlepših letih in prekmalu k Sebi poklical. Namboš ostala v tra/nem, nepozabnem spominu. Bila si zvesta žena možu in Bobra mati tvojih otrok; zato je bila pa ločitev težka in bridka. Tolažimo sc edino z upanjem, da se zopet snidemo tamkaj nad zvezdami. Žalujoči ostali: Mihael Kožar .soprog; Michael jr, William. John. Frank in Edward, sinovi; Rose, omožena Uranich, Mary in Agnes, hčere. V La Salle, III., dne 28. avgusta, 1926. Phone: 5456 J. itffHiiiiiiiiinmiiiniiiiiiniinininnunmttggss 508 Division St. JoKetska popravljalnih streh JOHN J. VERSHAY, lastnik. Naj vam mi naredimo novo streho r.a vaši hiši. Dimnik popra-mo z vsako novo streho ZASTONJ. Popravljamo tudi samo dimnike in izvršujemo vsa strešna dela. Predno se obrnete drugam, vprašajte nas za ceno. Z našo postrežbo in ceno boste gotovo zadovoljni. SVOJI K SVOJIM! t t O 4 O t PREVIDNO in PAMETNO ravna oni, ki svojega denarja ne drži doma brez obre-ati, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajine, mestne (municipalne) ter šolske bonde in bonde občezna-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na l^to. Te obresti se lahko z odstriženimi kuponi lahko zamenja vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo z dobičkom prodate. i .Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skoro vse bonde, katere las tu je K. S. K. J. smo jih MI prodali v popolno »dovoljnost Pišite nam za pojasnila v slovenskem jeziku, da vam dopošljemo ponud-benecirkularje. A. C. ALLYN & CO 67 W. MONROE ST., CHICAGO, ILL. I ITTTI11.............................m............................... vj^ Črna smrt ^ Zgodovinska slika iz XVII. stoletjsu Spisal Ksaver Mesko. (Nadaljevanje) ! Oči so bliskale, a ne proti ži-Idu. Pesti so se dvigale; trdo I bi padle na hrbte in na glave v obrambo gvardijanovih besed, ako ne bi menih sam miril. "Pustite jih! Ne oskrunjaj-te posvečenega kraja, da ne bo še več nesreče. Naj mirno odidejo!" Sklonil se je k Židu, ljubeče in nežno ga je dvignil. "Pojdite, gospod Izerlin. "Nehaj, Rahela! To je strašno! Malikovalstvo!" "Veš, tedaj sem se zbudila. Ni*fem mogla več zaspati. Do jutra sem molila k Miri jami, naj ga varuje, naj mu pomaga, če trpi. Vsak dan sem jo od-tedaj prosila zanj. Jokala sem preu njenim oltarjem in se ji ponudila, naj njegovo trpljenje naloži meni . . .Ker zdi se mi, da trpi . . ." "O moje dete, edinica moja, kristjana? Ne, ne!" Planil je pokoncu; kakor pijan se je opotekel po mali spalnici, čez mehke preproge. "Cemu se srdiš, oče? Glej, vse sem ti povedala, da laže umrem. Težila in pekla me je ta skrivnost—" Tiše, kakor sama za se, je pristavila: "A vendar je bila nebeško sladka. A glej, zdaj ko moram umreti. . ." "Ne, ne umreš, biser • moj! Vse dam zdravniku, vse svoje bogastvo, da te reši . 1 . Le s prokletimi gojimi se več ne smeš pečati." "Ne tako, oče! Prosim te, ne preklinjaj jih!" Utihnila je, kakor premagana od utrujenosti in od obilice skrivnih misli. Le napol je slišala, kako oče in mati glasno jokata. Nenadoma pa je povzela: "Veš, oče, eno bi me morda rešilo in ozdravilo. Zdi se mi, d«, me bi ... A tega mi pač ne SHeriš." "Kaj, Rahela?" "Zvedela sem pozneje v mestu, da ona deklica ni umrla. Glej. njegova blagoslovljena navzočnost jo je rešila . . '.'Oče, moj oče — ko bi ga — ko bi ga k nam poklical!" Zid je zaječal. "Nikoli! — Duhovnika? K edini mojf-hČeri? Da ji izruje iz srca pravo vero? Nikoli!" "Tedaj pa umrem, vem. A on bi me morda rešil. Njegova blaga bližina, pogled njegov, mehka. njegova beseda . . . Vse bi verovala, kar bi mi on rekel, vse bi storila po njegovi besedi. Sledila bi mu brž na konec sveta, če bi želel . . .r" Kakor pred tedni bolno .dekletce pred Bernardinom, je govorila sedaj Rahela, v pol-spanju, v sanjah. Mehki njen šepet, srčna prošnja, ki ni našla odmeva v srcu očetovem, sta se zlila v tih jok. Čutila je, da ga ne vidi nikoli več; zato mora umreti, umreti brez tolažbe. "Ko bi ga videla vsaj še enkrat, enkrat samo! Le enkrat bi naj stopila njegova noga v naš dom! Posvetila bi ga. da bi smrt ne imela nikake moči do naše hiše. A brez njega sem izgubljena ... O Mirijam, ti se usmili, ti pomagaj ... ti Dobrotna . . ." Vse misli so se ji zmedle. .... . . . . . .. I Spremirh vas domov. Ni da-to ni bil več oni krepki, navzlic j ^ „ "Domov? ... 0 Rahela, ne morem ti izpolniti želje! In ti šestdesetim letom m/adostnof čili mož, kakršnega je videl še pred nedavnim časom. Ne, gledal je pred seboj upognjne-ga, osivelega starčka. Ko ga je videl tako pobitega in potrtega, z eardelimi očmi, kakor bi pravkar iz njih izbrisal solze, je pristopil še z večjim spoštovanjem, a tudi z večjim zaupanjem. "Milostni gospod," — je prosil in Je dvigal drhteče roke proti menihu — "prosil bi vas. ko bi poslali z menoj patra Bernardina. Hčerka Rahela ga želi in prosi zanj. Umira . . Glasen jok mu je zabranil nadaljnje govorjenje. Začuden je strmel vanj gvar-dijan. Dve svetli solzi sta mu privreli iz oči in sta mu spolzeli po velem licu. "Ni mogoče, gospod Izerlin! Ravno prihajam ljudstvu naznanit: Vsemogočni je brata Bernardina pravkar odpoklical v večnost." Ljudstvo v bližini ,porte, ki je slišalo žalostno gvardijanovo sporočilo, se je zgenilo. Možje so se odkrili in so molče povesili glave; ženske so zaihtele. Iz zvonika je zaplakal mrliški zvon. Po vsem trgu je nastala za hip tišina; takoj nato je po vsem trgu zašumelo: vprašanja in odgovori, vmes tiho ihtenje. Zid pa se je zgrudil pred gvardijana na kolena; poljubljal mu je črni habit in .je je-čal: Umrl? Res umrl? — Recite, da ni res, milostni gospod, recite!" Tedaj se tudi gvardijan ni mogel več premagovati. Med pol zadušenim jokom je tožil: Tedaj je stopil k njemu gvardijan. Ni bil več ponižni, od trpljenja in žalosti potrti menih. Ko je videl slabotnega, trpečega moža v nevarnosti, se je zbudil v njem ves mož, junak, ki se je v mladih letih s plamtečim zanosom boril proti Turku, vladar, ki je pozneje z velikim svojim duhom in s silno besedo desetletja ne le vzorno vladal svoj samostan, temveč je mogočno vplival na vso ptujsko okolico. "Glejte ga, oderuha židovske-ja! Kakšno komedijo igra! Po njem, ljudje! Židi so nam umreš! — Čemu mi bo sedaj moje zlato? O, vsega vsipljem v tvoj grob. Ne, preveč bi te "Čudež?" — Dolgo je slonel Aron v veži, kjer se je naslonil ob zid, ko ga je zdravnik zapustil brez pomoči, brez upanja .. . "Čudež?" — Opotekel se je na ulico. "Kam, Aron? Ali naju pustiš sami?" Ni slišal bolestnega klica ženinega. Kakor mesečnik je taval po cesti . . . "Čudež!,, — Tako ga je prevzela ta besedica, da je je srce bilo zvrhano polno. Nič drugega zdaj ni imelo prostora v njem. Z vsemi močmi je oklenil zadnjega slabotnega upanja: "Čudež . . ." Srečala sta ga dva znana kmeta iz Spuhlje, vasi pod mestom. Pozdravila sta ga, a jima ni odzdravil. Začudena sta strmela za njim. "Glej ga. Žida! Tega pa še res nisem videl pijanega. Kdo mu je pa? plačal? Sam si gotovo ni, skopuh!" "Morda pa ni pijan: zgodaj je. Kaj pa, če ga je prijela črna smrt?" "Križ božji!" — se je prestrašil prvi; naglo se je prekrižal in je roko položil na prsi, kjer je nosil križ sv. očeta Ca-harije, mogočno obrambo zoper črno morilko. —r "Kaj mu bodo zdaj pomagale vse kadi zlata?" "Nič! Skoro bi rekel: prav mu je, skopuhu! Saj nas pri kupčiji vedno goljufa. — A pojdiva na ono stran ceste, da ne dihava okuženega zraka." Ko je Aron pritaval na mino-ritski trg, je videl tam polno ljudi. Baš je minila prva sv. maša; Ijudj^ so vreli v mogočnem toku iz cerkve in so postajali na trgu; treba se je po službi božji o tem in onem pomeniti, stara je ta navada; ne, v teh težkih časih so se menili le o enem, o črni smrti; koga da je v preteklem tednu pokosi-ia, kdo da ji je ušel, dasi ga je vrgla na posteljo, koga da se Še ni lotila. Ali in kdaj prime s strašno svojo roko še te? Kdo izmed teh, ki danes stojijo tukaj zdravi, bo prihodnjo nedeljo še med živimi, kdo bo ro njem, ijuuje; ... na«. med mrtved v bu okuženih? zastrupil, vodnjake. Odtod to, Rakor ^ smrtne obgodbe ?roz nou mi ran j e ... Po njem!' , ^ ^ ^ Zato nf dol elisf ^ °na Jbilo slišati veselega smeha, niti . ^ o • brezskrbnega kramljanja in go- "Ko bi ne bilo O Bog, osmi ... -A * „ ivorjenja. Menili so se priduse- V. ..... 'no, polni skrbi. Iz vseh oči je Zid s, je puli lase; kričal je nem strah d ne_ ni stokal: "Umrl? O Bog * Abrahamov, res umrl? Tedaj ^ ob umre moje dete! O zdaj nit Domov se ^ nikomur mudilo več rešitve za njo, za luč mojih, ^ doma? Rq ob ^ dni! - In kaj ftaj *軫n jaz, ^ ^ ko ^ ^ najrevnejši vseh ljudji? ygeh in venomer Udaril je s čelom ob trdi ka- a n ^ ^ ________________________kakor D1 31 norel Prijetneje je tukaj, v bližini Zid se je zgrudil ob postelji fiT^vo razbiti. posvečenega kraja. Varnejše- na kolena; zagrebel je glavo v. Med tem se je med ljudstvom ga se čuti jg0yek v veijkj mno_ mehko odejo in je stokal: 'prerinilo v ospredje nekaj mla-jžici "Čemu si me tako udaril, go- dih meščanov. Sovražno in žareči Bog mojih očetov?" smehljivo so se ozirali na obu- V nedeljo jutro je našel stari panega starca, zdravnik bolnico v popolni ne- 'Nazaj, drzneži! Kdor udari zavesti. Ko je odhajal, ni imel njega, udari mene!" za drhteči srci staršev nič več Mladiči so odstopili, a vidno tolažbe. nevoljni in neradi. "Edinole čudež jo more še "Ali menihi oderuhe in krivi-rešiti." čnike branijo proti poštenim "Zdaj bo posebej zanj, za ljudem?" — je mrmral naj-žida. Za nas je že minila." jdržnejši med njimi. A starec se ni zmenil za ro-j "Tukaj kleči in išče pomoči ganja; niti slišal jih ni. Z obe- j nesrečen oče, ne oderuh in kritna rokama je odrival ljudi in vičnik" — je mladiča glasno imH»i»»m»ii»»i NAD 20 LET že izdelujem HARMONIKE ki co med vsemi drugimi izdelki priznane za najboljše. V i^ delovanju harmonik sem torej dosegel najboljšo skušnjo in nrakso. Dn po moie harmonike v resnici najbolj znane in priljubljene, dokazujejo številna pohvalna pisma Iz vseh krajev širom držav. V zalogi imam tudi najnovejše slovenske in druge PIANO ROLE IN plošče za gramofone Pišite po cenik. Pri meni boste dobili vsak muzikalični inštrument, mali ali veliki, za nizko ceno. . / Blago raxpoSHjam po celi Ameriki. Se uljudtto priporočam rojakom ANTON MERVAR Music Store 6921 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. J lmportirano orodje Kranjske kose t rlnkco, Iz garanti-ranega jekla, 24, 26, 28, 30 palcev 52.00. — Kose poliranke 51.40. Klepalno orodje 5125. — Motika, domačega izdelka $-.90. Srp 85c. pralca 30c, brusni kamen 50c, ri-bežen za repo, z dvema nožerr\a 51.35. Kosišče $2.00. — PoStnins prosta. MATH PEZDIR, Box 772 City Hall Sta. * New York, N. Y. Telefon urada: 749 Telefon stanovanja 4377 WEESE PRINTING CO. 1 JEFFERSON ST, JOLIET, ILL. S. nadstropje, pri mostu. Julius G. Wane, poslovodja Tiskarna in icdelovalnica •itampilij it kavi.ika. Tiskamo v vseh jexikih. Ako vam spadajo lasje ali ste jih že izgubili. Moja "Alpen - tinktura" napravi, da v 8 dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje in dame rabijo samo mojo "Alpen - tinkturo" za rasti in proti izpadanju las, ker je dokazano, da je Alpen-tinktura edino prvo serstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8 do 14 dneh tako na lasje takoj počno rasti. "Bruslin-tni-tura" zoper sive late takoj izvrstno deluje, da postanejo lasje v 8 dneh popolnoma naturni kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila zoper i Reumatizem, rane, opekline, srbečo ko-! žo, kurje oči, bradovice, potne noge, solnčnate pike ali drugo nečistost na obrazu itd. S5.00 vsakemu ki bi rabil zdravila bez uspeha, pišite po cenik ga pošlem zastoj n. JACOB WAHCIC, 1436 E. 95th St. Cleveland, Ohio. MRS. ANTONIJA RIFFEL, slovenska babica ■22 N. Broad wey JOLIET, ILL. Telefon 2380-J ZASTAVE, BANDERA, REGALIJE in ZLATE ZNAKE za društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave„ Chicago, III. Pišite po cenik! NAZNANILOJN ZAHVALA žalostnega srca naznanjam) da je po štridnevni mučni bolezni smrt pretrgala nit življenja mojer.iu soprogu in očetu petih otrok IGNAC-U SPRAJCAR j > * • t Umrl je 18. avgusta, 1926 v stlro&ti 51 let. Bil je roje.i v Rav-nigori, gorski kotar na Hrvatskem. Semkaj v Madison, III., je prišel leta 1903 iz Jolieta, 111., kjer je vedno delal in skrhel za svojo družino. Bil je član dveh slovenskih organizacij: K. S. K. Jednote in S. S. P. veze. Bil je zelo priljubljen med našim narodom, kar se ie pokazalo pri 'njegovi težki bolezni in urah žalosti. Pokopan je bil po katoliškem obredu. Sedaj se prav lepo zahvalim članom društva S. S. P. Zveze, ki so preskrbeli vse potrebno in za darovani krasni venec, še enkrat se zahvalim mojim sorodnikom, kumom in prijateljem za darovane vence in tolažbo. Posebna hvala pokojnikovemu bratu Rudolph Sprajcar, ki je prišel iz Jolieta, da mu da zadnji bratov-ski pogled, in da nas je tolažil v naših žalostnih urah. 5e enkrat: Hvala vsem skupaj? Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Dragi mi soprog: Naj ti bo lahka ameriška gruda, počivaj v miru! Žalujoči ostali: Antonija Sp-aj rar, soproga, Rudolf, Josip, Victor, Edward, sinovi; Mary, hčerka. Madison, 111., dne 30. avgusta, 1926. » -atlov. če hočete dobiti sajboMt« r r* nalnliie cene f NaMl ta veorel ZASTONJ | F. KERŽE, I 1142 Dallas Rd., N. K I CLEVETaANI). O ---------- --------- TMiii|i|ui|||uii||||||illltlillliMtl"MlllllllltMltltlltltllllllllilllllllllllNUIIIINIUIIIIIil|7 *4 4- fr* 41- KALIFORNIJSKO GROZDJE Tekom zadnjih petih let nem jaz razposlal našim rojakom na vae. 4. strani Združenih Držav raznovrstno fino kalifornijsko grozdje v + njih popolno zadovoljnost. To izvršujem tudi leto*. Pišite ali brzo- 4. javit** mi nemudoma glede cene grozdja, ki je letos izborno obrodilo. Baš sedaj i* sezona trgatve v polnem tiru. + WALTER PREDOVICH naslednik: Bakulich-Predovich Co. f 216 CALIFORNIA FRUIT BLDG. SACRAMENTO, CALIF. % 4 4"H 4 4'4'4 ■{ ■! < 4 '»"H 4 (Dalje sledi) si je delal fcot proti samostanski porti. Ravno je dvignil roko, da pozvoni, kar se vrata odpro, in iz samostana stop: oče Jgrvardijan. Aron je sastrmel v meniha: zavrnil gvardijan. — "Vstanite, gospod Izerlin." V ljudstvu je spet zašumelo. "Ali se kdo drzne proti očetu gvardijanu? Kdo? Morda ta nezrela meščanska otročad?" Stara zanesljiva tvrdka v čiščenju ^ moških in ženskih oblek. Ne kupujte novih jesenskih in zimskih sukenj, mi vam iz starih napravimo nove. Pridemo iskat in pripeljemo zopet na vaše staovanje. 6220 St. Clair Ave. Pennsylvania 2063 IGNAC SMUK, poslovodja New York Dry Cleaning Co Cleveland, Ohio KAŠELJ IZGINE, rszdraieqje in hrapavost se odstrani z pravočasno rabo zdravila Severa's Cough Balsam. Js priljubleno zdravilo tekom zadnjih 4ft let; vsledtega js preiskušeno. Cena 16 in 10 centov. Vpvaiejfts uai v lekarnah, v. r. ssvnu co.. ceda* ramus, iowa JAKOB ORAZEM * WENONA, ILL. ^ » Prvi in edini slovenski pogrebni zavod v tem mestu in okolici, La Salle, Peru, Livingston in Rutland, III. Oskrbuje pogrebe v popolno zadovoljnost strank. Ima na razpolago avtomobile za poroke, krste in druge slične prilike. Lastnik tega podjetja je član K. S. K. Jednote. !zn»m«*»TIII '1 1 i*its»»i*stl*tl'TIIlHiHIlIIIITTIIl ;n>»in«»»:i»tmnm:iism; ANTON ZBASNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke in vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stsri kraj. Pišite sli pridite osebno. Razprodaja novih KNJIG! Slovencem v Ameriki se nudi izvanredna prilika po posebni ceni dobiti štiri jako zanimive nov knjige. 1. "KRI MUCENIKOV, interesantna povest iz tretjega stoletja po Kristusu, ki pripovedpje o trpljenju kristjanov ............................................. 60c 2. "SOCIALNA ČITANKA", vsebuje poučno socialno berilo za naše slovenske delavce. Vsak slovenski delavec bi jo moral citati ................45c 3. "NEVESTA IZ KORINJA, je zanimiva slovenska kmečka povest ................................................25c Skupaj .................................................................... $1.30 iTriim»imm!vi»Tmn»m»nTT«iT7tTTi KDOR JIH NAROČI SKUPAJ PLAČA ZA VSE SAMO................................................... IN DOBI ZRAVEN BREZPLAČNO ŠE VE LIKI KOLEDAR GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. KI JE POLN , KORISTNIH IN ZANIMHIH SPISOV. ' $1 .00 LTXXXXXrXXT rXTTTIXXXXXXXXTTTXYTX^XIXXXXXXTXXXXJ Naročite te knjige takoj, dokler so v zalogi! Naročilu je pridjati Money Order ali bančni draft. Naročila se naslavlja na: KNJIGARNA "AMERIKANSKI SLOVENEC" 1849 West 22nd Street Chicago, 111.