Kronika
Oh osemdesetletnici dr. Danila Furlana
20. marca 1993 je praznoval visok življenjski jubilej priznani slovenski klimatolog dr. Danilo Furlan. Rojenje bil v Trstu, od koder je po 1. svetovni vojni z družino pribežal v Ljubljano. Tu je najprej končal srednjo šolo in leta 1937 zaključil visokošolski študij z diplomo iz geografije in zgodovine. Po dveh službah v prosveti in več priložnostnih zaposlitvah med 11. svetovno vojno, seje leta 1950 zaposlil v takratni Upravi hidrometeorološke službe, sedanjem Hidrometeorološkem zavodu R Sloveni je, kjer je preživel svoja najbolj ustvarjalna leta in sc leta 1970 upokojil kol svetovalec zavodovega predstojnika za raziskave.
Opus njegovih klimatskih in meteoroloških objav ter elaboratov presega stopetdeset enot. Ob Furlanovi 70-letnici je slavljenčevo življenje in delo predstavila tudi naša revija (GV 1983). I/. tega pregleda bi želeli ponovno omeniti nekatere študije, mimo katerih nc more noben resen raziskovalec podnebnih razmer v Sloveniji. Temeljnega pomena ostaja študija "Padavine v Sloveniji” (GZ 1961), s katero je dr. Furlan pridobil naziv doktorja geografskih znanosti. Še vedno sta nepogrešljivi njegova knjiga “Temperature v Sloveniji” (Dela SAZU, 1965) in razprava “Ugotavljanje evapotranspiracije s pomočjo normalnih klimatskih pokazateljev” (Letno poročilo MS 1966), v kateri je dr. Furlan pripravil prv i pregled humidnosti v Sloveniji. Od mednarodnih objav pa moramo posebej omeniti njegov “Klimatski opis jugovzhodne Evrope” v seriji “Svetovni klimatski pregled” (World Survey of Climatology. Vol. 6, Amstcrdam-Oxford-Ncw York, 1977).
V zadnjih desetih letih je dr. Furlan nadaljeval svoje ustvarjalno delom in objavil več razprav. Rdeča nit večine razprav je raziskovanje vremenskih singularitet, za katere sc jc začel zanimati že ob koncu petdesetih let. V prispevku “O časovni skladnosti singularitet ustaljenega vremena na celinah severne poloble" (GV 1982) jc analiziral povprečne in dnevne, višinske in prizemne cirkumpolarnc karte v času srednjeevropskih singularitet. Postavil jc hipotezo, da so singularitete, katerih verjetnost nastopa jc vsaj 50 %, posebnost Evrope in da so pogojene z orientacijo gorstev.
V razpravah “Osončenje v Jugoslaviji” (GV 1983) in “O skladnosti padavinskih singularitet v Jugoslaviji” (GV 1984) jc raziskavo singularitet osredotočil na teritorij nekdanje skupne države. V prvi razpravi jc analiziral osončenje v juliju, deccmbru in celolctno osončenje ter vpliv grebenov in dolin na spremembe v osončenju med letom. Ugotovil jc, da sc srednjeevropske singularitete uveljavljajo nad cclotnim ozemljem nekdanje Jugoslavije.
Do podobnega zaključka jc prišel pri raziskovanju padavinskih singularitet. Obdelal jih jc na osnovi srednjih dnevnih višin padavin za pet reprezentativnih postaj.
Dr. Furlan seje tudi po upokojitvi še naprej ukvarjal s praktično klimatologijo, h kateri jc veliko doprinesel že z elaborati, ki jih jc izdelal v okviru dela na HMZ Slovenije. V razpravi “Jakost vetra v Jugoslaviji in ocena njegove energetske
vrednosti” (G V 1985) jc ugotovil, daje na šibke vetrove in tišine odpadlo 84 % vseh opazovanj, zato vetrna energija v nekdanji Jugoslaviji ni predstavljala pomembnega energetskega vira.
Ukvarjal seje tudi s točo in sodro (GV 1986). V razpravi je zlasti zanimiva primerjava med obdobjem 1971/80, ko je bila obramba pred točo že vpeljana in prejšnjim obdobjem, ko obrambe še ni bilo. Ugotovil je, da je bila v obdobju, ko obrambe še ni bilo, pogostost toče manjša. S tem je prispeval dodaten argument v prid zagovornikov opustitve obrambe pred točo zaradi njene neučinkovitosti.
Ob stoletnici rojstva velikana slovenske geografije dr. Antona Melika, je dr. Furlan pripravil pregled Mclikovcga klimatološkega ustvarjanja (GV 1990). Vseskozi pa je sodeloval tudi pri obsežnem delu priprave in obdelave gradiva za načrtovani nacionalni atlas Slovenije, za katerega je pripravil padavinske in temperaturne karte.
Kratek prikaz znanstvenega in strokovnega dela uglednega slovenskega geografa in klimatologa izkoriščamo za naše iskrene želje, da bi jubilantu zdravje še dolgo služilo in mu omogočilo izpolnitev začrtanih ciljev, tudi tistih na področju klimatologijc. s čimer bomo vsi, še zlasti pa stroka, pridobili nova dragocena spoznanja.
Darko Ogrin