Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 2 Oglasi TD NAŠ KRAJ FLOSARSKI BAL 20. 7. 2019 – 4. 8. 2019 LJUBNO OB SAVINJI Sobota, 20. julij 2019 13. Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ZGORNJA SAVINJSKA 2019 Organizator Društvo ljubiteljev kulturne in tehnične dediščine Zgornjesavinjski starodobniki 8.30 – 10.00 Zbiranje starodobnih vozil - Prireditveni prostor Vrbje 10.00 – 14.00 Panoramska vožnja po Zgornji Savinjski dolini - Smer: Ljubno ob Savinji – Luče – Solčava – Logarska dolina 18.00 Priprava in prižig kope za »kuhanje« oglja - Piknik prostor GRIL - organizator TK Gril Nedelja, 21. julij 2019 14.00 9. Pohod prijateljstva - organizator Savinjsko gozdarsko društvo. Smer pohoda: Radmirje (gasilski dom) - Jelovnik - Trbovšek - Vrtnik - Žačnik - Budna - Kotnik - Jrgl - Oprčan - Hojnik - Glojek - Gostišče Kegljišče Sreda, 24. julij 2019 17.00 Otvoritev informativne table pri lipi na turistični kmetiji Kladje - organizator Savinjsko gozdarsko društvo in družina Podlesnik - Turistična kmetija Kladje Petek, 26. julij 2019 15.00 Turnir v odbojki - organizator OK KLS Ljubno - OŠ Ljubno (telovadnica) 20.00 Flosfest 2019 (Siddharta, Kingston) - organizator KZSŠ - Prireditveni prostor Vrbje Sobota, 27. julij 2019 10.00 Festival nogometa - organizator NK Ljubno - Gostujoče ekipe NK Zagorje, NK Slovenj Gradec, NK Peca (selekcije U7, U9, U11, U13, U15 in članska tekma NK Ljubno – NK Zagorje) - Športni park Foršt 13.00 - Razsek in konfekcioniranje mesa drobnice ter kulinarična priprava izdelkov - Turistična kmetija Loger 17.00 Popoldansko druženje s piknikom z ovčerejci društva Raduha - Turistična kmetija Loger 18.00 Razdiranje kope za oglje - Piknik prostor Gril 20.00 Flosfest 2019 (Parni Valjak, Pop Design) - organizator KZSŠ - Prireditveni prostor Vrbje Nedelja, 28. julij 2019 9.00 Tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Flosarja - organizator SSK Ljubno BTC - Smučarsko-skakalni center Savina 14.00 Sv. maša po namenu flosarjev - Cerkev v Rastkah 16.00 Nedeljsko popoldne z Ljudskimi godci, sledi glasbeni večer z ansamblom Savinjski kvintet - Bar Lovski dom Ponedeljek, 29. julij 2019 10.00 – 12.00 Interaktivno doživetje vrtičkanja za otroke od 6. leta starosti dalje - organizator Zavod Savinja – projekt Jejmo lokalno - Fašunova hiša Torek, 30. julij 2019 9.00 Turnir v tenisu za Pokal Flosarja in memorial Franja Jakopa - poteka od torka do sobote - Športni center Jakop 16.00 Vezanje flosa - organizator Flosarsko društvo Ljubno ob Savinji - Prireditveni prostor Vrbje Sreda, 31. julij 2019 10.00 Srečanje društva upokojencev Ljubno ob Savinji - Prireditveni prostor Vrbje 17.00 Tekmovanje v kegljanju za pokal Flosarja - organizator KK Ljubno - Kegljišče Ermenc Četrtek, 1. avgust 2019 17.00 Pohod po Ljubnem - organizator PD Ljubno - Štart: Osnovna šola Ljubno ob Savinji 20.00 S pesmijo po Radmirju - organizator KD Radmirje - Štart: stara šola Radmirje Petek, 2. avgust 2019 19.00 Svečana proslava ob občinskem prazniku - Kulturni dom Ljubno 20.30 Srečanje z Ljudskimi godci - Pod šotorom v Vrbju Sobota, 3. avgust 2019 8.00 Binetov memorial - organizator Ribiška družina Ljubno ob Savinji - Ribiški dom Ljubno ob Savinji 9.00 Nogometni turnir za pokal Flosarja in memorial Srečka Solarja - organizator KMN Ljubno - Športni park Foršt 12.00 FIS tekma v smučarskih skokih - organizator SSK Ljubno BTC - Smučarsko-skakalni center Savina 20.00 Flosarski večer z ansamblom MODRIJANI - Prireditveni prostor Vrbje Nedelja, 4. avgust 2019 9.00 – 14.00 FIS tekma v smučarskih skokih - organizator SSK Ljubno BTC - Smučarsko-skakalni center Savina 14.00 Etnografska Povorka - Smer: Foršt – Trg – Vrbje 15.00 Flosarsko popoldne z ansamblom Žarek in nastop folklorne skupine Flosarček - Prireditveni prostor Vrbje 15.30 Pričetek tekmovanja v kiparstvu z motorno žago - Prireditveni prostor Vrbje 16.30 Udiranje in spust flosa po reki Savinji - Prireditveni prostor Vrbje 17.30 Flosarski krst s Flosarskim društvom Ljubno ob Savinji - Prireditveni prostor Vrbje 18.30 Flosarski večer z ansamblom FRANCA MIHELIČA - Prireditveni prostor Vrbje Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Ka- njir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla- gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred- nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto LI, št. 29, 19. julij 2019. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no- vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od- govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na- zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po- šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra- fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Tema tedna: Ekstremna neurja krojijo letino tudi v naši dolini ........................................................................... 4 Zdravstvo: Zdravnici iz tujine prišli, najkasneje v mesecu dni bosta lahko delali samostojno .. 6 Luče: Obeležili 50 let Zveze delovnih invalidov Slovenije .............................................................................. 9 Zlata maša p. dr. Viktorja Papeža: Pol stoletja duhovništva praznoval v domačem kraju ............................................................... 11 Nova Štifta: Atraktivna nočna lokostrelska tekma ............. 15 Šaljive igre med naselji na Rečici: Prehodni pokal že drugo leto v lasti Rečičanov ......................................................................... 18 Slovenija se segreva vse hitreje Podnebne spremembe so dejstvo, ki ga nih- če, razen ameriškega predsednika Donalda Tru- mpa, ne more več zanikati. Meritve namreč ka- žejo, da je na Zemlji vedno bolj toplo, kar prinaša s sabo številne negativne posledice, zlasti pogo- stejše in bolj intenzivne vremensko pogojene do- godke. Celine se segrevajo hitreje kot oceani, za- to tudi v Evropi in tudi v Sloveniji opažamo bolj in- tenzivno segrevanje, kot kažejo povprečja. Če se je v zadnjih 135 letih temperatura zraka na globalni ravni dvignila za 0,7 stopinje Celzija, na kontinentih pa za eno stopinjo, je bil ta trend v Sloveniji še bolj intenziven. V zadnjih 50 letih smo zabeležili dvig za 1,7 stopinje Celzija. Devet do desetih najtoplejših let v tem obdobju je bi- lo po letu 2000. Slovenija se najhitreje segreva poleti in spo- mladi, nekoliko počasneje pozimi. Temperatu- re površinskih voda se dvigajo za 0,2 stopinje, temperature podzemnih voda pa za 0,3 stopinje Celzija na desetletje. To pomeni daljše rastne dobe rastlin, a tudi suše in poplave. Zaradi višjih temperatur se je izhlapevanje vode v letih od 1971 do 2012 povečalo za peti- no. Ta podatek je pomemben zaradi tega, ker vo- da določa velik del vremenskega dogajanja. To- plejši zrak lahko sprejme več vode, zato so lah- ko neurja močnejša. Rast temperatur se bo še nadaljevala, napo- vedujejo klimatologi, dvig pa bo v največji me- ri odvisen od izpustov toplogrednih plinov. Po optimističnem scenariju bodo temperature do konca stoletja v povprečju višje za 1,3 stopinje Celzija, po pesimističnem scenariju pa za 4,1 stopinje Celzija. Po istem optimističnem scenariju se bo pov- prečno število vročih dni v Sloveniji, ko tempe- ratura zraka preseže 30 stopinj Celzija, do konca stoletja povečalo za šest, po pesimističnem sce- nariju pa za 27 dni. Po vseh scenarijih je predvide- no povečanje števila in trajanja vročinskih valov. Slednje pomeni dvig temperature površinskega sloja tal, s tem pa zgodnejši razvoj rastlin in dalj- šo rastno dobo. A to ni nujno dobro, kajti spomla- danskih pozeb zaradi tega ne bo manj. Količina padavin se je v letih od 1961 do 2011 zmanjšala za 15 odstotkov, najbolj poleti in spo- mladi. Na količino vode v rekah vpliva tudi koli- čina snega. Skupna višina snežne odeje se je v istem obdobju zmanjšala za 55 odstotkov, viši- na na novo zapadlega snega pa za 40 odstotkov. Najbolj neposreden vpliv imajo podnebne spremembe na kmetijstvo. Ekstremni vremen- ski pojavi, kot je toča, povzročajo veliko škodo na poljščinah, sadnem drevju, vinogradih in tudi travnikih. O tem smo se pogovarjali s sogovorni- ki v tokratni temi tedna. (PV) (TG) (MŠ) Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 4 Tema tedna, Anketa Naša anketa Kako ekstremni vremenski pojavi vplivajo na kmetijstvo v naši dolini? Kmetijstvo je zaradi odvisnosti od vremena in podnebja med najbolj občutljivimi sektorji, ki jih ekstremni vremenski dogodki prizadenejo. Škoda, ki jo ljudje utrpijo zaradi tega, je iz leta v le- to večja. Največ so jo letos utrpeli zaradi toče, pozebe, preobilnih padavin, kar vse vpliva na količino in kvaliteto pridelka. Kaj meni- jo o tem Zgornjesavinjčani? Marija Fužir, Lepa Njiva Preteklo neurje, ki je pustošilo po Mozirju, nam v primerjavi z Mozirjani ni naredilo tako velike škode. Vrtičkarji bomo že nekako preži- veli. Bolj so nastradali kmetje, ki so odvisni od kmetijskih pridelkov. Živina je tako ostala brez krme. Zelo pohvalna je akcija deljenja sadik, saj so ljudje s tem pokazali, da znajo prisluh- niti sočloveku v nesreči. Anton Kumer, Krnica Sam se ukvarjam s čebelarstvom, mladi pa s kmetijstvom. Kar se kmetijstva tiče, ve- like škode nismo utrpeli, pridelali bomo do- volj krme za živino. Je pa katastrofa v čebe- larstvu. Vse do srede junija je bilo tako hla- dno, da smo morali čebele hraniti, same na- mreč niso mogle leteti. Že lanska sezona je bila slaba, letos pa sploh ne medi. Anica Bider, Žlabor Letošnji kmetijski pridelki bodo zelo slabi. Zara- di obilnih padavin v spomladanskem času vse za- muja. Prav tako je na sadnem drevju pozeba nare- dila svoje. Tako pri nas ne bo sadja. Velike količi- ne dežja v spomladanskem času nam niso naredi- le velike škode, naše obdelovalne površine so na- mreč v bolj strmem delu in tako voda hitro odteče. Silva Letojne, Ljubija Vreme letos ni naklonjeno kmetovanju. Spo- mladi je bila velika pozeba, potem dolgotrajno deževje, sedaj pa je še toča naredila veliko ško- de. Ostali smo brez skoraj polovice letošnje- ga pridelka. Živina bo nekako preživela, saj bo, vsaj upam, krme dovolj. Bo pa zelo malo zele- njave in sadja za ljudi. Letos bo komaj kaj zras- lo, da bomo lahko imeli doma za preživetje, ne bo pa za prodajo oziro- ma bo zelo slabe kvalitete. Dejan Ugovšek, Spodnje Pobrežje Ekstremni vremenski dogodki so posledica globalnega segrevanja. Za slednje pa smo kri- vi ljudje. Nam je nekaj škode na sadnem drevju naredila spomladanska pozeba. V junijskih na- livih je na območju naše občine škodo delala predvsem meteorna voda. Sicer pa je naša do- lina usmerjena predvsem v živinorejo in hrano pridelamo le v manjših količinah, tako da upam, da ne bo občutiti po- manjkanja pridelkov. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo NEGATIVNI VPLIVI VREMENA NA KMETIJSTVO Ekstremna neurja krojijo letino tudi v naši dolini Majsko in junijsko vreme je bilo nenavadno hladno in deževno. (Foto: IS) V letošnjem juliju je vreme izredno spremen- ljivo in je do sedaj postreglo z visokimi tempera- turami ter številnimi nevihtami s hudim vetrom, nalivi in točo. Ta je nedavno klestila tudi na na- šem območju, najhuje je bilo v občinah Mozirje in Nazarje. Tudi sicer je bilo letošnje leto glede na padavine netipično. VZROK KLIMATSKE SPREMEMBE? Številni strokovnjaki opozarjajo, da se izje- mne vremenske spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih, posledica globalnega segrevanja ozračja. Tudi če vprašamo starejše ljudi, bodo potrdili, da je bilo vreme včasih drugačno. Naša bralka iz Solčave je oni dan dejala: »V letošnjem juliju se vreme menja na vsakih nekaj ur, kakor da bi bil april. Julij je nekoč res postregel s kako nevihto in kdaj tudi s točo, nato pa je bilo nekaj časa lepo vreme.« Ekonomisti menijo, da bo verjetna posledica uničenih pridelkov in posledično zmanjšane ko- ličine ponudbe le-teh rast cen nekaterih osnov- nih živilskih proizvodov. DEŽEVNA MAJ IN JUNIJ Majsko in junijsko vreme je bilo nenavadno hladno in deževno. To je precej vplivalo na raz- mere v kmetijstvu. Še posebej v naši dolini, kjer se na kmetijah v veliki meri ukvarjajo z živino- rejo in pridelavo mleka. Paša je v takem vreme- nu sicer možna, so pa na udaru strmejši tereni, kjer živali s hojo po razmočenem zemljišču lah- ko povzročajo erozijo. Košnja je bila otežena, količinsko je bila pri- delava travne krme zadovoljiva, je pa ta slabše kakovosti zaradi pozne košnje. Ko je vreme do- puščalo košnjo, je bila krmna trava že ostarela in je zgubila na kakovosti, pravijo na mozirski sve- tovalni službi. TOČA HUDO OKLESTILA POLJŠČINE IN VRTNINE Štefka Goltnik z mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je predstavila posledi- ce nedavnega neurja z močno točo: »Toča je zelo močno klestila v samem kraju Mozirje, v Lokah in Ljubiji ter delu Nazarij, predvsem na Prihovi. Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 5 Tema tedna, Aktualno Štefka Goltnik: »Toča je ponekod povsem uničila pridelek zelenjadnic.« Blaž Jan: »Dokončno hmeljsko letino bosta krojila še preostanek julija in avgust.« Na območju Mozirja so bile zelenjadnice uni- čene, ocenjujemo med 80 in 100 odstotki. Pri krompirju je bil ponekod nadzemni del povsem uničen. V tem primeru je treba pridelek, kolikor ga pač je, izkopati. Kjer nadzemni del krompir- ja ni bil povsem uničen, smo svetovali ustrezno varstvo posevka in škropljenje z aminokislinski- mi pripravki.« KORUZA SE BO LAHKO ŠE OBRASLA Veliko škodo so utrpela tudi žita, ki so bila tik pred žetvijo. Klasje je bilo polomljeno oziro- ma so žitna zrna iz klasov izpadla na tla. Pri žitih ocenjujejo izpad pridelka med 50 in 70 odstot- ki. Koruza je bila takoj po toči videti izredno sla- bo, saj so bili listi povsem scefrani. »Kljub temu se posevki koruze obraščajo. Rastline se obraš- čajo oziroma rastejo naprej, saj srce rastlin ni bilo poškodovano. Bo pa seveda pridelka manj, ker so spodnji deli rastlin ostali poškodovani. Te rastline bodo bolj dovzetne za bolezni, manj bo pridelka,« je še povedala Goltnikova. PRAZNO DREVJE IN LAČNE ČEBELE Zaradi hladnega in deževnega vremena rav- no v času cvetenja sadnega drevja, ki je kaza- lo dobro, čebele in drugi opraševalci niso mog- li opraviti svojega dela; sadno drevje je marsikje ostalo prazno, gospodarske čebelje družine pa je bilo potrebno krmiti, saj čebele v naravi niso nabrale dovolj za svoje preživetje. Tako kot drugod po Sloveniji so začetek me- dene sezone na našem območju čebelarji ozna- čili kot katastrofalen. Tudi nadaljevanje zaenkrat ni nič kaj boljše. KAKO KAŽE LETOŠNJI HMELJ? Če večina pridelovalcev v naši dolini s svoji- mi pridelki zadovoljuje predvsem potrebe po kr- mi in za lastno porabo, je pridelava hmelja čis- to tržna. Na Rečiškem polju že nekaj let hmeljari družina Jan iz Spodnje Savinjske doline, ki imajo skupaj 22 hektarjev hmeljišč. Blaž Jan je povedal: »Letošnje leto vreme pridelovalcem ni najbolj naklonjeno. Na začet- ku sezone je bilo zelo hladno, kar je oviralo rast hmelja, potem pa kar naenkrat ekstremna vro- čina. Zelo veliko bo odvisno od preostanka julija in avgusta. Če ne bo ugodnih razmer v avgustu, zna biti letina pod povprečjem. Globalno gledano se s hmeljem posajene po- vršine vsako leto širijo, razmere na trgu so odvi- sne od letnih pridelkov v ZDA in Nemčiji, ki sta največji pridelovalki hmelja.« Tekst in foto: Marija Lebar Med 80 in 100 odstotki naj bi bile zaradi toče uničene zelenjadnice na območju Mozirja. OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Svetniki za selitev Komunale in Občine Zgradba na Kocbekovi cesti, kjer domuje Komunala in kamor se bo selila gornjegrajska občina. (Foto: Marija Lebar) Javno podjetje Komunala Gornji Grad se sreču- je s prostorsko stisko. Še zlasti so omejeni pri pro- storu za vozni park in opremo ter pri skladišče- nju posipnih materialov za vzdrževanje cest. Pro- stori, kjer je sedaj gornjegrajska občinska upra- va, pa so za maloštevilno zasedbo preveliki, zato je župan Anton Špeh občinskemu svetu predla- gal idejno rešitev o zamenjavi, prodaji in nakupu prostorov, ki jo je ta tudi soglasno podprl. KOMUNALA V INDUSTRIJSKO CONO Direktor Komunale Zdenko Purnat je svetni- kom razložil sedanji položaj in predstavil pred- log, da bi Komunala odkupila del objektov nek- danje Smreke, in sicer poslovno halo in odpr- to skladišče. Pogovarjali so se že z lastnikom – Gozdnim gospodarstvom Slovenj Gradec, ki je zainteresiran za prodajo. Komunala bi bila tako na lokaciji, kamor tudi sodi, to je v poslovni coni, je še dodal Purnat. NOVI OBČINSKI PROSTORI V PETELINJEKU V izpraznjene prostore na Kocbekovi cesti, v tako imenovani Petelinjek, bi se preselila občin- ska uprava. Kot je dejal župan, so sedanji pro- stori preveliki, dostop za občane je otežen, za in- valide pa povsem onemogočen, kar bo možno dobro urediti na predvideni novi lokaciji. V zgradbi so tudi stanovalci, s katerimi so se dogovorili glede prestavitve sedanjega par- kirišča. Tega bo potrebno prestaviti tudi zaradi nameravane nove gornjegrajske obvoznice. Ob- stoječe občinske prostore bodo ponudili v od- kup nazarski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, saj se gozdarji, ki so zaposleni na gor- njegrajski krajevni enoti v Petelinjeku prav tako srečujejo s premajhnimi prostori. Marija Lebar Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 6 Aktualno, Zdravstvo SOLČAVSKO Kmalu dodatne električne polnilnice Ena od polnilnic za električne avtomobile stoji na parkirišču ob cerkvi v Solčavi. (Foto: Marija Lebar) Doslej sta v občini Solčava delovali dve pol- nilnici za električne avtomobile. Ena je v Logar- ski dolini pri TIC-u, druga pa na parkirišču pri cerkvi Marije Snežne v Solčavi. V nekaj mesecih bodo bogatejši še za tri take polnilnice. NEPOVRATNA FINANČNA SPODBUDA Občina in občani so se zavezali trajnostno na- ravnanemu razvoju in zelenemu turizmu, zato že dolgo posvečajo pozornost tako imenovanim mehkim oblikam mobilnosti, med katere sodijo tudi električni avtomobili. Na podlagi poizvedb med občani se je občina nedavno prijavila na razpis Eko sklada in že dobila pogodbo za ne- povratno finančno spodbudo za postavitev treh polnilnic za električna vozila. Eko sklad je za na- ložbo odobril 8.700 evrov. 9 MESECEV ZA PROJEKT Nove polnilne postaje bodo nameščene ob objektih posameznih turističnih ponudnikov na Solčavskem. Projekt mora biti zaključen v roku devetih mesecev. Marija Lebar 8.700 evrov je za naložbo odobril Eko sklad. NA PODROČJU ZDRAVSTVA BO VROČEMU POLETJU SLEDILA ŠE BOLJ VROČA JESEN Zdravnici iz tujine prišli, najkasneje v mesecu dni bosta lahko delali samostojno V Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazar- je sta prišli zdravnici iz Bosne in Hercegovine. Sedaj ju čaka enomesečno uvajanje v Zdra- vstveni postaji Vojnik. Zaradi letnih dopustov in uvajanja novih zdravnic bo delo v ambulan- tah redno steklo šele v drugi polovici avgusta. Takrat bodo ponovno zasedene tri ordinacije v nazarskem zdravstvenem domu. Koliko in ali bosta zdravnici v času uvajanja smeli že de- lati v svojih ambulantah, bo, če bodo doseglji- vi pristojni na zdravstvenem ministrstvu in na Zdravniški zbornici Slovenije, znano v tem ted- nu. V nazarski zobni ambulanti se bo s 1. av- gustom zaposlila nova zobozdravnica Vjollca Ahmetaj. DVE AMBULANTI ZAPOLNJENI Ambulanto zdravnika Pozniča (ambulanta 3) bo prevzela Sanja Kecman Prodan, ambulan- to Podbregar Marševe (ambulanta 2) pa Lilja- na Potkonjak – Panić. Obe imata veliko delov- nih izkušenj, saj sta v Bosni in Hercegovini dela- li kot družinski zdravnici, Kecman Prodanova je tudi inštruktorica prve pomoči. Obe sta zaključili podiplomski študij in objavljata članke v zdrav- niških revijah. LE ENOMESEČNO UVAJANJE Zaradi znanja in delovnih izkušenj sta obe dobili le enomesečno uvajanje pred sa- mostojnim delom, predvsem zato, da se sez- nanita s pravili zdravstvene zavarovalnice. Večina tujih zdravnikov, ki pride delat v Slo- venijo, ima od tri- do dvanajstmesečno uvaja- nje, kar pomeni delo pod mentorstvom zdrav- nika mentorja in obvezno kroženje iz posa- meznih strokovnih področij. KMALU ZNANE VSE PODROBNOSTI Direktorica nazarskega zdravstvenega doma Darja Es je zadovoljna, da sta se v tem tednu obe zdravnici uradno zaposlili pri njih. Z njima je šla na zdravniško zbornico urejat zadnje po- drobnosti in k mentoricama v Vojnik. NADOMEŠČANJA V ČASU DOPUSTOV Da pacienti v tem času v Nazarjah niso brez oskrbe, prihajajo zdravnice iz drugih zdravstve- nih postaj in koncesionarki. V tem času sta zara- di obremenjenosti ambulant v vsaki po dve me- dicinski sestri, ki skrbita za naročanje pacien- tov, preveze in sprejemata naročila za recepte, napotnice in bolniške liste. V AMBULANTAH SESTRE PRISOTNE VSAK DAN Sestre so v ambulantah vsak dan v rednem delovnem času ambulante. Paciente prosijo za strpnost in razumevanje, saj imajo obilo te- lefonskih klicev. Prav tako se v tem času, zara- di manj ur dela v ambulantah, ne morejo toč- no držati urnika naročenih pacientov. Razpo- red dela v času dopustov je objavljen na sple- tni strani zdravstvenega doma. Zaradi letnega dopusta ne dela ambulanta Bojana Leskovška. Trikrat tedensko v času dopusta pediatrinjo Bri- gito Pukmeister Rožič nadomešča pediatrinja iz Slovenj Gradca. V Civilni iniciativi za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov ugotavljajo, da glede večine zahtev nimajo informacij s strani sveta zavoda, županov ali vodstva zavoda. (Foto: Štefka Sem) Razpored dela v času dopustov je ob- javljen na spletni strani zdravstvenega doma. Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 7 Zdravstvo, Iz občin PRITOŽBA PACIENTKE O kaotičnih razmerah, ki trajajo od junija dalje, takrat se je po odpo- vedih treh zdravnikov vsem iztekel odpovedni rok, je javno pismo ob- javila ena od pacientk, ki po njenih besedah ni dobila potrebne oskrbe v nazarski zdravstveni postaji. Eso- va je potrdila, da je tudi do nje prišla pritožba pacientke, to pa je bila tu- di edina pritožba, ki jo je prejela. Za- veda se, da so za vsemi težki mese- ci, ko ni bilo lahko pacientom, sama pa je vso energijo vlagala v prihod zdravnic, kar je bilo tudi najnujnej- še. Meni, da je s prihodom zdravnic izboljšanje na vidiku. AKTIVNA CIVILNA INICIATIVA Na svoji spletni strani se je na začetku julija oglasila tudi Civil- na iniciativa za ohranitev zdravja Zgornjesavinjčanov. Objavili so se- znam zahtev, ki so jih postavili na protestnem shodu v maju, in ugo- tovitve, kako se zahteve izvršujejo. Civilna iniciativa ugotavlja, da gle- de večine zahtev nima informa- cij s strani sveta zavoda, županov ali vodstva zavoda. Edina izpolnje- na zahteva je prihod obeh zdravnic v juliju. CIVILNA INICIATIVA BO DOBILA ODGOVORE Za pojasnilo smo prosili Esovo, ki je odgovorila, da pripravlja od- govore glede zahtev, ki jih bodo pisno dobili tako v civilni iniciati- vi kot tudi župani in vsi člani sve- ta zavoda. Določene stvari se iz- vajajo, tudi revizijska hiša je že iz- brana, a se postopek revizije še ni začel. Glede izvajanja nujne me- dicinske pomoči dogovor z Zdra- vstvenim domom Velenje velja do konca avgusta, nazarski zdra- vstveni dom pa išče tri zdravnike urgentne medicine na zavodu za zaposlovanje, pri Zdravniški zbor- nici Slovenije in tudi na Hrvaškem za zagotavljanje 24-urne nujne medicinske pomoči. KOMENTARJI OBČANOV Občani na spletni strani civilne iniciative podajajo razne komen- tarje in mnenja. Veliko je nezado- voljstva zaradi čakanja pri zdravni- ku, neizvajanja nujne medicinske pomoči med tednom … Prav tako se je razplamtela burna razprava glede prvih posredovalcev. Občani so podajali tudi pritožbe glede pre- majhnega števila defibrilatorjev po občinah, večina niti ne ve, kje so postavljeni. PRVI POSREDOVALCI Tečaji iz prve pomoči in predsta- vitev projekta prvih posredoval- cev, ki naj bi bili po vseh občinah, so zaradi nezanimanja obstali na mrtvi točki. Prvega je po dogovo- ru z župani v Solčavi izvedel vodja reševalne službe nazarskega zdra- vstvenega doma Leon Ločičnik. Še pred poletjem bi morali obiska- ti vse občine, a se je projekt usta- vil že na prvi točki. Solčavska žu- panja Katarina Prelesnik je takrat komentirala, da bi lahko civilna ini- ciativa spodbudila ljudi k številnej- ši udeležbi. ENOTNOSTI NI Celotno dogajanje okrog zdra- vstva je še dodatno začinila po- nudba podjetnika Iztoka Pod- križnika, da na Ljubnem ob Sa- vinji zgradi moderen zdravstve- ni center, v katerem bi svoj pros- tor imele ambulante, laboratorij, fizioterapija in ostale zdravstve- ne storitve nazarskega zdra- vstvenega doma. Različna stali- šča zgornjesavinjskih županj in županov glede tega so še dodat- no razburila javnost. ČAKA NAS VROČA JESEN Jesen bo zato na področju zdra- vstva v dolini še zelo vroča, saj žu- pane čaka kar nekaj odločitev, ki so nujne za obstoj kvalitetnega zdravstva v Zgornji Savinjski doli- ni. Je pa področje zdravstva v Slo- veniji trenutno tempirana bom- ba, saj se jeseni iztečejo odpove- dni roki zdravnikom v Kranju, Ce- lju in še marsikje, v Slovenj Grad- cu pa se jim je pred časom, tako kot v Nazarjah, podrl sistem nuj- ne medicinske pomoči in dežurno službo le še s težavo zagotavlja- jo. Zdravnikov v Sloveniji pa de- jansko ni dovolj. Štefka Sem OBČINSKI SVET NAZARJE Zlati grb občine Veri Pečnik V začetku julija se je sestala ko- misija za odlikovanja, nagrade in priznanja Občine Nazarje. Pregle- dala je prejete predloge, ki so pris- peli na javni razpis za podelitev ob- činskih priznanj. Komisija je na tej osnovi oblikovala zapisnik in pre- dloge posredovala v obravnavo in potrditev občinskemu svetu. Svetniki so na seji v četrtek, 11. julija, predlog komisije soglasno potrdili. Na občinski slovesnosti, ki bo sredi septembra, bodo tako po- delili zlata, srebrna in bronasta pri- znanja. Zlati grb Občine Nazarje bo prejela Vera Pečnik, srebrni grb gre Martini Zakrajšek in Boštjanu Cigaletu, bronastega pa prejmeta Meri Gluk in Alenka Verbuč. Marija Lebar GORNJI GRAD Prenova okolice šole, zdravstvenega doma in lekarne Zaradi posodobitve okolice šole je bilo potrebno odstraniti tamkajšnje breze. (Foto: Marija Lebar) V času letošnjih počitnic se je Občina Gornji Grad kot investitorka odločila za prenovo okolice Osnov- ne šole Frana Kocbeka, lekarne in zdravstvenega doma. Za dela so objavili javni razpis, na katerega sta prispeli dve ponudbi. Ugodnej- ša je bila ponudba podjetja Karbon iz Velenja, ki je že začel z deli. PROJEKT BO ZAKLJUČEN DO ZAČETKA NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Preuredili bodo parkirišče pri le- karni in šoli ter tam izvedli dostop za invalidske vozičke. Na stenah podzemnega dela objekta zdra- vstvenega doma, kjer domuje gor- njegrajski vrtec, bodo naredi hi- droizolacijo. Za projekt bo občina iz proračuna plačala okoli 45 tisoč evrov, zaključen pa bo do začetka novega šolskega leta. POSEKALI BREZOVA DREVESA OB ŠOLI Zaradi nove ureditve je bilo pot- rebno posekati brezova drevesa ob šoli, pri čemer se je izkazalo, da so bila ta v notranjosti trhla in nagni- ta. Občina načrtuje novo zasaditev. O tem, kakšna naj bi bila, se bodo pred odločitvijo posvetovali s stro- kovnjakom, je povedal župan An- ton Špeh. Marija Lebar Okoli 45 tisoč evrov bo za projekt plačala občina iz proračuna. Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 8 Organizacije SPOMINSKA SLOVESNOST NA MENINI PLANINI Marjan Šarec: »Žrtvam smo dolžni, da naredimo vse za svojo državo in da jo imamo radi« Med udeleženci slovesnosti sta bila tudi nekdanji partizanski poveljnik na Menini planini Franc Sever Franta (tretji z desne) in predsednik vlade Marjan Šarec (drugi z desne). (Foto: Marija Šukalo) Slovesnosti na Menini so se udeležili številni praporščaki. (Foto: Marija Šukalo) Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline, Celja, Kamnika, Trbovelj in Žalca so v sodelovanju z občinami naše doli- ne na prvo julijsko soboto pripravila spomin- sko slovesnost na Menini planini. Dogodek so posvetili 74-letnici legendarnega preboja iz sovražnikovega obroča na Menini in 75-letni- ci osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Slav- nostni govornik je bil predsednik vlade Mar- jan Šarec. Udeležence slovesnosti sta pozdra- vila tudi župana Gornjega Grada in Kamnika, Anton Špeh in Matej Slapar. JUGOSLAVIJA DEL NAŠE ZGODOVINE Predsednik Šarec je orisal dogodke na Menini v času druge svetovne vojne. Dotaknil se je tudi vključitve v skupno Jugoslavijo. Dejal je, da je tu- di to del naše zgodovine, ki je nima smisla zanika- ti. »Danes imamo svojo državo, za katero so mno- gi dali svoja življenja, pri čemer pa nekateri pra- vijo, da vse skupaj ni bilo nič. Bilo je. Vsako življe- nje, ki je dano za narod, za svobodo, je vredno, da se ga objokuje. Hkrati se je treba zavedati, da smo žrtvam dolžni, da naredimo vse za svojo državo in da jo imamo radi,« je med drugim povedal in se zavzel za ohranitev Evrope. NAŠA VLADA NI NE PRORUSKA IN NE PROAMERIŠKA Za vlado, ki jo vodi, je dejal, da ni ne proame- riška ne proruska, ampak proslovenska in pro- evropska. Dotaknil se je tudi aktualnih razmer. Danes nam po njegovih besedah tako kot parti- zanom na Menini sicer ne grozijo nemške divizi- je, obstajajo pa druga pereča vprašanja, ki jih je treba reševati. Med drugim, kako vsem zagoto- viti primerno življenje, kako reševati migrantska vprašanja, kako preprečevati kibernetski krimi- nal in kako zagotoviti, da bo Slovenija ostala v krogu razvitih držav. Da bi se to zgodilo, je treba po njegovem mnenju med drugim narediti vse, da bi Slovenija nastopala enotno. RAZLIČNOST NAS BOGATI V govoru se je zavzel za ohranitev Evrope in za njeno širitev na druge države, saj nas različ- nost bogati. »Vsak, ki pride k nam, je dobrodoš- el, ampak tako, da spoštuje našo kulturo in našo identiteto. Ne bomo se prilagajali samo zato, ker nas je dva milijona. Na svoji zemlji smo mi gos- podar,« je zaključil predsednik vlade. BOGAT KULTURNI PROGRAM Kot že vrsto let je dogodek obogatil zanimiv izbor partizanskih melodij, napevov in recita- cij. Tega so pripravili Godba Zgornje Savinjske doline, pevci in pevke ženskega in moškega pevskega zbora bočkega kulturnega društva, učenci Osnovne šole Frana Kocbeka Gornji Grad. Režijska »palica« je bila v rokah Mije Pil- ko, misli o vojni in legendarnem preboju pa je prispevala moderatorka Alenka Mozgan. K spomeniku padlim na Menini so venec po- leg premiera Marjana Šarca položili predstav- niki Združenja borcev za vrednote NOB Zgor- nje Savinjske doline in drugih borčevskih zdru- ženj. Marija Šukalo Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 9 Organizacije, Iz občin 50 LET ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE OBELEŽILI V LUČAH Praznovali preteklost, izboljšujejo prihodnost Mag. Andrejka Fatur Videtič je dejala, da je zveza prisotna pri oblikovanju smeri razvoja vseh področij, ki oblikujejo politiko invalidskega varstva v državi. Ivan Kostrevc je povedal, da se njihovo poslanstvo odraža skozi skrb za izboljšanje kakovosti življenja delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro. Nastop Mešanega pevskega zbora upokojencev in invalidov Mozirje pod vodstvom Matjaža Železnika V soboto, 6. julija, so se na zaključnem pra- znovanju zlatega jubileja zveze zbrali delovni invalidi Slovenije. Srečanje pod naslovom Pra- znujemo preteklost, izboljšujemo prihodnost je pripravilo Zgornjesavinjsko medobčinsko društvo delovnih invalidov Mozirje v sodelo- vanju z Občino Luče in Zvezo delovnih invali- dov Slovenije. Udeležence sta pozdravila pred- sednik organizatorja Anton Gračner in župan Ciril Rosc. SKRB ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA Podpredsednik Zveze delovnih invalidov Slo- venije Ivan Kostrevc je dejal, da se njihovo pos- lanstvo odraža skozi skrb za izboljšanje kakovo- sti življenja delovnih invalidov in oseb s teles- no okvaro ter izvajanja posebnih socialnih pro- gramov na področju zaposlovanja, usposablja- nja, izobraževanja, informiranja, kulture, športa, pravne pomoči in ohranjevanja zdravja. ZVEZA DELUJE NA NIVOJU POSAMEZNIKA Slavnostna govornica mag. Andrejka Fatur Videtič, predsednica strokovnega sveta zveze, je povedala, da slednji deluje na nivoju posamezni- ka. Pomaga mu namreč reševati njegov socialni položaj, usmerja ga h krepitvi zdravja. S projek- tom Občina po meri invalidov vzpodbuja razvoj lokalne skupnosti, da postaja temeljna nosilka vključevanja vseh invalidov v njeno večplastno delovanje. Kot socialni partner je prisotna pri oblikovanju smeri razvoja vseh področij, ki obli- kujejo politiko invalidskega varstva v državi in s tem položaj delovnih invalidov v njej. K STALNIM PROGRAMOM DODAJAJO NOVE »Pogled na rezultate njenega 50-letne- ga delovanja kaže, da se vsebinsko dograju- OBČINSKI SVET LJUBNO Naziv častni občan prejme Peter Breznik Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Jože Hudej je ljubenske- mu občinskemu svetu predstavil zapisnik seje, na kateri je omenjena komisija obravnavala le- tošnje predloge za občinska priznanja. Svetni- ki so na julijski redni seji predloge podprli in so- glasno sprejeli sklep o podelitvi naziva, priznanj in nagrad. LETOS BO PODELJEN NAZIV ČASTNI OBČAN Naziv častnega občana ni podeljen vsako le- to, tokrat bo. Prejel ga bo Peter Breznik. Srebr- no priznanje bo dobila Ana Kladnik, bronasta pa Jože Orešnik, David Pečnik in Valentin Jeraj. Pri- znanja župana bodo podeljena Mojci Pikl, Miri Cigüt in Blažu Miklavčiču. PREJEMNIKI DENARNIH NAGRAD Priznanja župana se podeli tudi tistim deve- tošolcem, ki so vseh devet let dosegli odličen uspeh in morebitnim zlatim maturantom v mi- nulem šolskem letu. V občini Ljubno podeljuje- jo tudi denarne nagrade. Letošnji prejemniki so Sverjanski gadi, učenci ekipe Zlata kuhalnica in učenci ekipe Turizmu pomaga lastna glava. Naziv, priznanja in nagrade bodo podeljeni na slavnostni seji v okviru občinskega praznovanja. Seja bo v petek, 2. avgusta. Marija Lebar je in širi področje svojega delovanja, tako da svojim stalnim, že utrjenim programom do- daja nove, inovativne, podprte tudi s prime- ri dobre prakse. Ne želi stati ob strani. Soob- likuje nove družbene vrednote, ki slonijo na vzajemnem zaupanju in prevzemanju odgo- vornosti vsakega posameznika, tudi delovne- ga invalida, tako da postajamo družba enakih možnosti za vse,« je med drugim dejala pred- sednica strokovnega sveta. UDELEŽENCI SODELOVALI V RAZLIČNIH IGRAH Slovesnost v Lučah so s kulturnim progra- mom obogatili Mešani pevski zbor upokojencev in invalidov Mozirje, vokalni sestav Oktet Žetev, lučki pevci in osnovnošolci. Udeleženci so lahko sodelovali v različnih igrah, si ogledali znameni- tosti občine in se podali k maši. Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 10 Ljudje in dogodki SREDNJEVEŠKA GOSTIJA V NAZARJAH Dvorišče grada Vrbovec ponovno srednjeveško obarvano Na čelu svečanega sprevoda sta hodila Konrad I. Vrbovški (Bojan Štrukelj) in njegova soproga Cecilija (Sonja Štrukelj). Obiskovalci so se lahko ustavili tudi v srednjeveški lekarni. Člani KUD Galiarda so prikazali, kako so plesali na srednjeveški dvorih. Obiskovalci so bili priča tudi srednjeveškim bojem. Člani Turističnega društva Nazarje so v srednjeveški vasi pripravili otroške delavnice. Četrto leto zapored je plemič Konrad I. Vrbovški (Bojan Štru- kelj) na svojem gradu Vrbovec gostil plemiče in plemkinje, vite- ze, trubadurje, glumače in grajske ogleduhe na Srednjeveški gosti- ji. Prikaz srednjeveškega življenja, ki je potekal 6. julija, je organiziral Muzej Vrbovec v sodelovanju z Ob- čino Nazarje in številnimi društvi. SREDNJEVEŠKI SLAVNOSTNI SPREVOD Kot zdaj že veleva tradicija, je na samem začetku prireditve potekal slavnostni prihod grajskih plemi- čev iz gradu do mesta gostije, ki je potekala na prostoru pred Vrbov- cem. Konradu I. in njegovi sopro- gi Ceciliji (Sonja Štrukelj) so se v sprevodu pridružili vitezi, grajske gospe in njihovi podaniki. NA DVORIŠČU PLESALCI, VITEZI, DVORNI NORCI Osrednje dogajanje je poteka- lo pred samim gradom. Člani KUD Galiarda iz Celja so predstavili ple- se, ki so se v srednjem veku ple- sali na evropskih dvorih. Za njimi so člani Društva Srednjeveški na- jemniki predstavili življenje naje- mnikov, vitezi Reda kraljevega or- la pa so se pomerili na viteškem turnirju. Zavod Enostavno prijate- lji je za najmlajše pripravil srednje- veško gledališko predstavo Dvorni norček Beni, zaplesale so trebušne plesalke Sayyidah, za konec je po- tekala še ognjena predstava. SPREHOD SKOZI SREDNJEVEŠKO VAS S TRŽNICO Obiskovalci so se lahko spre- hodili skozi srednjeveško vas, kjer so se lahko ustavili v kovaški, lon- čarski, tiskarski in drugih delav- nicah, se preizkusili v lokostrel- stvu in mečevanju ali se zavrte- li na srednjeveškem vrtiljaku. Na tržnici so svoje izdelke predstavili lokalni pridelovalci. BOGATA KULINARIKA Posebnost letošnje gostije je bi- la radodarnost gostitelja Konrada I., saj je vsem obiskovalcem omogo- čil zastonj hrano v obliki pečenega vola. Za rujno kapljico so poskrbe- li člani kolektiva restavracije Grada ob sotočju, grajski vinar Miha Faj- far je za goste pripravil grajsko vi- no modro frankinjo, v srednjeveški pivnici pa je bilo moč poskusiti sre- dnjeveško pivo Volk Turjaški. Tekst in foto: Primož Vajdl Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 11 Ljudje in dogodki ZLATA MAŠA PATRA DR. VIKTORJA PAPEŽA Pol stoletja duhovništva praznoval v domačem kraju Pater dr. Viktor Papež Zgornjesavinčanom svetuje, da med sabo sodelujejo v prid doline. Mladim pa, da se dobro pripravijo na prihodnost, ki zna biti včasih težka. Svečan dogodek je obeležil z zlato mašo v nazarski farni cerkvi minulo nedeljo. Zlatomašnik Viktor Papež (peti z desne v prvi vrsti) v družbi vseh, ki so ga spremljali ob njegovem jubileju. Pater dr. Viktor Papež, rojen kot Ivan Papež leta 1943 v Dobletini, le- tošnje leto praznuje petdeset let du- hovniškega poklica. Svečan dogo- dek je obeležil z zlato mašo v nazar- ski farni cerkvi v nedeljo, 14. julija. SOMAŠEVALI ŠTEVILNI DUHOVNIKI Pred obredom se je Viktor Papež z zbranimi poklonil pokojnim star- šem in bratu Ediju, ki so pokopani na nazarskem pokopališču, in za- tem vodil sveto mašo. Somaševa- li so domači župnik Andrej Pollak, nekdanji nazarski župnik dr. Sil- vin Krajnc, nekdanji Nazarčan Kri- zostom Komar, Gregor Gorenc in dr. Tadej Strehovec. DOKONČAL PRAVNO SLUŽBO V RIMU Papež je osnovno in nižjo šo- lo obiskoval v Nazarjah in Mozir- ju, nato je vstopil k frančiškanom v Novem mestu. Kasneje je šola- nje nadaljeval na gimnaziji v Šen- tvidu nad Ljubljano, kjer je matu- riral leta 1964. Po maturi je študi- ral teologijo v Ljubljani, jo nada- ljeval in končal z magisterijem na papeški univerzi Antonianum v Rimu. V Rimu je na pravni fakulte- ti omenjene papeške univerze le- ta 1973 zaključil študij kanonske- ga prava z doktoratom. KOT DUHOVNIK SLUŽBOVAL ŠIROM SLOVENIJE Deset let po vstopu v red manj- ših bratov je slovesne zaobljube duhovništva izrekel 8. oktobra 1967 v domači župniji v Nazarjah. Prib- ližno dve leti kasneje je v Rimu prejel duhovniško posvetilo. Kot duhovnik je služboval v Maribo- ru, ljubljanski Šiški in v Bežigradu. Večkrat je bil spovednik na Brez- jah na Gorenjskem. Slednjo služ- bo opravlja od leta 2016 do danes. SLUŽBOVAL V RIMU Po koncu študija je večino ča- sa služboval v Rimu. Med letoma 1985 in 2002 je bival v Rimu in op- ravljal razne odgovorne službe v Cerkvi. Ves čas je bil hišni duhov- nik pri francoskih sestrah San Giu- seppe de Cluny. Na Pravni fakul- teti papeške univerze je bil profe- sor kanonskega prava, dva manda- ta celo dekan fakultete. Bil je član nekaterih papeških kongregacij, na papeškem prizivnem sodišču Rimska rota je opravil posebni tri- letni študij pravnih znanosti in do- segel akademski naslov advokata Apostolskega sodišča Rimska rota. Imenovan je bil tudi za branilca za- kona (Defensor Vinculi). Po vrnitvi v Slovenijo leta 2002 je bil imenovan za predsednika Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani, kjer je od le- ta 2016 podpredsednik. Bil je tu- di profesor kanonskega prava na Evropski pravni fakulteti s sede- žem v Novi Gorici in frančiškanski provincial v Ljubljani. PREBIVALCI NAŠE DOLINE NAJ SODELUJE MED SABO »Zgornjesavinjčanom bi priporo- čal, da imajo radi Savinjsko dolino, ki je zelo lepa. Veseli me, da so lepo urejena polja, vrtovi, hiše, in to daje čar kraju ter daje znak, da so ljudje delovni in pridni. Prav slednje bi jim želel naprej ter da se razumejo med sabo in sodelujejo v blagor družbe, ki je potrebna zdravih vrednot. Že- lim še, da bi znali sodelovati pri na- predku krajev,« pater Papež svetuje prebivalcem naše doline. »Mladim pa želim, da bodo imeli srečno otroštvo in priho- dnost. Naj se dobro pripravijo na življenje, ki zna biti včasih zah- tevno. A verjamem, da je v njih toliko moči in iznajdljivosti, da bodo znali kljubovati vsem teža- vam, na katere bodo naleteli,« pa zlatomašnik na srce polaga mla- di generaciji. DVA DUHOVNIKA IZ ISTE DRUŽINE Na slovesnost v Nazarje je priš- la tudi Viktorjeva sestra Štefka Vrtačnik, ki sedaj živi v Nemčiji. Iz družine Papež iz Dobletine je bil duhovnik tudi zdaj že pokojni Ma- tej (Jože) Papež. Pater Viktor se je pred dnevi sešel z nekdanjimi so- šolci po 60 letih od zaključka šo- lanja na nižji gimnaziji Osnovne šole Mozirje. Tekst in foto: Primož Vajdl Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 12 Kultura 40. OD LIPE DO PRANGERJA Les preteklosti skozi oči likovnikov, otrok in vezilj O likovnih in literarnih delih osnovnošolcev je spregovorila predstavnica mentoric Sabina Kramer. Veliko zanimanje je na razstavi Živeti z lesom požela krtača za volno, motovilo in kolovrat, ki so jih žene uporabljale za krtačenje, navijanje ter predenje volne in lanu. Obiskovalci so se lahko prepričali, da umetniška risba nosi neko enkratnost in je na papirju na enak način ne moremo ponoviti. Turistično društvo Rečica ob Savinji je v sklo- pu 40. priredite Od lipe do prangerja pripravilo sklop štirih razstav pod naslovom Živeti z lesom. Na ogled so postavili risbe društva Gal, likovna in literarna dela osnovnošolcev ter ročna dela vezilj upokojenskega društva. LES V RISBI O Kulturnem društvu likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal je spregovoril nji- hov predsednik Vinko Jeraj. Dela dvanajstih ustvarjalcev je predstavila podpredsednica Blanka Božič. Dejala je, da umetniška risba no- si neko enkratnost in je na papirju na enak na- čin ne moremo ponoviti. Je prvinski dotik pisa- la pri spopadu z belino papirja. Risba je samos- tojno in popolnoma dokončano delo ali pa slu- ži kot začetna faza pri koncipiranju slike, fiksi- ranju določene zamisli in oblike v prostoru. Kot spremljajoča disciplina likovnega ustvarjanja je le redko namenjena razstavljanju. Čeprav je v li- kovni hierarhiji v podrejeni vlogi, je risba osnova vsem oblikam likovnega ustvarjanja. LES SKOZI OČI OTROK Otroci so skozi leto raziskovali, kako so se v preteklosti izdelovali leseni izdelki in za kaj vse so se uporabljali. Povprašali so svoje dedke in babice, kako se je v preteklosti spravljal les iz gozda, kako so izdelovali opremo za domove in orodja za opravila na polju. Izsledke so strni- li v literarne prispevke in likovna dela v različ- nih tehnikah. Predstavnica mentoric Sabina Kramer je po- vedala, da se otroci z ustvarjanjem iz lesa sreču- jejo redno pri pouku in interesnih dejavnostih. To je bilo opaziti tudi na razstavi del učencev od 1. do 7. razreda, na kateri so bili tako realistični kot domišljijski izdelki. Ti so odražali veliko mero iznajdljivosti, ustvarjalnosti in lepote. VEZILJE SE PREDSTAVIJO Predstavnica vezilj Anica Smolnikar je de- jala, da imajo ročna dela pomembno vlogo pri razvoju finomotoričnih spretnosti, čutnega za- znavanja, sproščanja psihične napetosti, umir- janja uma in bistrenja misli. V preteklosti se je večina vezenja preko ženskih prednic nauči- la že v otroštvu. Danes je »učenkam« te spret- nosti »mentor« internet. Ne glede na to so vse ženske na svoje veščine izredno ponosne. Na druženja z veseljem prinašajo svoje ročno na- rejene izdelke. »Rečiške vezilje, ki delujemo v okviru društva upokojencev, smo prepričane, da vezenine pomenijo toplino doma, ohranjajo spomine na otroštvo in mladost. In v tem pri- meru so vezenine povezane z lesom, saj so ga krasile in dodatno lepšale,« je še poveda- la Smolnikarjeva. ŽIVETI Z LESOM O etnografski razstavi Živeti z lesom je spre- govorila Jožica Jeraj. Meni, da je ljubezen do le- sa vsajena v vsakega zgornjesavinjskega člove- ka. Že tisočletja smo namreč povezani z njim, saj je to dobrina, brez katere bi težko preživeli. Daje nam varnost, toplino in hrano. »Z razstavo se poklanjamo našim prednikom, ki so v koščku lesa našli idejo za ustvarjanje, s tem pa dali izdelkom izjemno praktično vred- nost za pomoč pri delu,« je med drugim pove- dala Jerajeva, ki je prepričana, da je vrednota iz- delka odvisna od ročnega dela, potrpežljivosti, vztrajnosti in velike mere domišljije. Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 13 Kultura Predstavnica vezilj Anica Smolnikar (v sredini) je dejala, da vezenine pomenijo toplino doma in ohranjajo spomine na otroštvo in mladost. Na razstavi so prikazani različni izdelki, v ka- tere je bilo vloženega veliko dela in truda. Poleg uporabnosti imajo tudi dušo in zgodbo. Te so za- pisane ob razstavljenih predmetih. SPOMIN NA NEKDANJE ČASE Županja Ana Rebernik je pohvalila vse sode- lujoče. Meni, da lahko z eksponati iz lesa, ki pri- čajo o iznajdljivosti in spretnosti ljudi v preteklo- sti, mlajši rodovi spoznajo zgodovino prednikov. »Eksponati na razstavah, tako preko ris- be, otroških del, vezenin in lesa, so izdelki, ki so nam prirasli k srcu in so ne dolgo tega bi- li uporabljani v naših domovih. Nam bodo mo- goče ohranjali spomin na nek čas,« je poveda- la županja. Tekst in foto: Marija Šukalo Dogodek je z ljudskimi napevi obogatila instrumentalno vokalna skupina Oljka. ATRIJ ŽUPNIJSKE CERKVE MARIJA NAZARET V NAZARJAH Veselje na vasi za vse generacije Gostitelj srečanja Martinov zbor je zbrane pozdravil z uvodno pesmijo. (Foto: Sebastjan Žvipelj) Za ohranjanje izročila naših prednikov skrbijo tudi v otroški folklorni skupini Stopinjice pod vodstvom Ivane Žvipelj. (Foto: Sebastjan Žvipelj) V atriju župnijske cerkve Marija Nazaret v Na- zarjah so se konec junija zbrali župljani ob pri- reditvi Veselje na vasi. S pesmijo, pripovedjo in plesom so se ob veselem druženju zadržali po- zno v poletni večer. NA SAMOSTANSKEM GRIČU SE JE RAZLEGALA PESEM Gostitelj srečanja Martinov zbor, ki v župniji deluje že deveto leto, je zbrane pozdravil z uvo- dno pesmijo. Za nekaj krajših zgodb z izroči- lom naših prednikov so poskrbeli v KUD STOPi- nJE, otroška folklorna skupina Stopinjice pa se je predstavila z ljudskimi plesi. Učenci OŠ Nazarje z učiteljico Karlo Rednak in pobudnico Ivano Žvipelj so pod okriljem KUD STOPinJE obujali izročilo že v letošnjem ples- nem projektu Šola pleše, radi pa zaplešejo tudi ob kakšni drugi priložnosti. S harmoniko sta jih spremljala David in Peter Suhoveršnik, prav ta- ko učenca OŠ Nazarje. SODELOVANJE RAZLIČNIH GENERACIJ Zapele so tudi Ljudske pevke Lipa iz Šmar- tnega ob Dreti, na harmoniki jih je spremljal Klemen Lamprečnik. Sestri Apšner, Ivana in Mojca, nastopata pod imenom Gmajnice. Nju- na družina izhaja iz Gmajne v Pamečah, ljud- sko petje ju spremlja že od malih nog. Posne- li sta 20 ljudskih pesmi, ki jih bosta jeseni predstavili na zgoščenki Kje s’pa ptička pe- sem čula? Da se je na samostanskem griču razlegala pesem je poskrbel tudi Mešani pev- ski zbor Kulturnega društva Nazarje, za pre- šeren zaključek dogajanja pa ansambel Kraj- carji. Barbara Rozoničnik Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 14 Nasveti, Ljudje in dogodki LOJZE GLUK, revirni gozdar, Zavod za gozdove Slovenije, KE Gornji Grad Lipa in lipovec – dve različni drevesni vrsti (1) Kladnska lipa na kmetiji Kladje v Teru pri Ljubnem ob Savinji (foto: Lojze Gluk) Zdi se, da lipo (pre)pozna praktično vsak Slo- venec, saj predstavlja simbol slovenstva in je pre- cej pogosta tako v naravi, v gozdovih kot tudi v ur- banih delih in na kmetijskih površinah. Vendar je lip več vrst. V Sloveniji v naravi najdemo le dve domači oziroma avtohtoni vrsti, to sta lipa (Tilia platyphyllos) in lipovec (Tilia cordata). Številne druge vrste lip krasijo vrtove, drevorede in par- ke. Vrste se med seboj rade križajo, zato pogosto najdemo drevesa, ki imajo lastnosti obeh staršev. Še vedno pogosto, a povsem zmotno je »lo- gično« razmišljanje, da je lipa žensko drevo, lipo- vec pa moško, na kar bi lahko napačno sklepali iz imen. Tudi naša najdebelejša in po ocenah najsta- rejša lipa, tako imenovana Najevska lipa, ki raste na Ludranskem vrhu nad Črno na Koroškem, je v resnici lipovec in ne lipa. Obseg drevesa meri 1085 cm (premer 3,45 m), v višino meri 24 m. Med drevesnimi vrstami resda obstajajo vrste, pri katerih rastejo moški in ženski cvetovi ločeno na moških in ženskih drevesih (takšnim vrstam pravimo dvodomne), vendar so redke, kot na pri- mer bodika (božji les), tisa, brin, vrbe, topoli itd. Vse vrste lip spadajo med enodomne vrste, torej najdemo dvospolne cvetove na istem drevesu. KAKO RAZLIKOVATI LIPO IN LIPOVEC? Lipo z drugim imenom imenujemo tudi veli- kolistna lipa, saj so listi lipe opazno večji od li- povca, ki ga zato imenujemo tudi malolistna li- pa. Listi pri lipi so dolgi od 7 do 15 cm in imajo dlakav pecelj, pri lipovcu pa od 4 do 10 cm, peclji so goli. Če pogledamo na spodnjo stran lista li- pe, opazimo v pazduhah listnih žil šopke belih dlačic, pri lipovcu so te dlačice rjave. Listna plo- skev je pri lipi svetlejša, pri lipovcu temnejša, prav tako lubje, iz česar izvira tudi poimenova- nje, lipa – bela lipa in lipovec – črna lipa. Pri li- pi so listi nesimetrični, pri lipovcu pa simetrični. Razlike so tudi v cvetju: pri lipi je v socvetju dva do pet cvetov, pri lipovcu po tri do deset. Vrsti se razlikujeta tudi v času cvetenja: lipa zač- ne cveteti teden ali dva prej kot lipovec, v juni- ju ali juliju. Jeseni lahko plodove pri lipovcu med prsti stremo, pri lipi pa ne, ker je njihova lupina močno olesenela. Obe vrsti imata močan kore- ninski sistem z vertikalnimi in stranskimi kore- ninami, kar velja upoštevati pri sajenju v bližini objektov na urbanih površinah. Lipa zraste do 40 metrov visoko in do 5 m v debelino, lipovec pa do 30 m in okrog 1 metra v debelino. Lipa dočaka zelo visoko starost, do 1.200 let, lipovec okrog 800 let. Ugotavljanje starosti lip na osnovi premera je oteženo, saj je pogosto skupaj zraščenih več nekoč tanjših debel, veli- ko dreves pa je znotraj tudi votlih. RAZŠIRJENOST IN EKOLOŠKE ZAHTEVE Obe vrsti v Sloveniji rasteta od nižin do gorskega pasu in ju najdemo kot primes v li- stnatih gozdovih ter kultivirano ob cestah, cerkvah, trgih in kmetijah. V gozdovih je pogo- stejši lipovec, izven gozdov pa lipa. Ekološke zahteve lipe so zahtevnejše od li- povca. Lipa ima najraje globoka, apnena, zrač- na in dovolj vlažna, z mineralnimi hranili bogata tla. Njene potrebe po svetlobi so večje kot pri li- povcu, je občutljivejša na mraz in slabo prenaša sušo in onesnažen zrak. Tudi na območju Zgornje Savinjske doline najdemo številne in mogočne lipe, med kateri- mi jih je veliko zavarovanih kot naravna vredno- ta lokalnega ali državnega pomena. Med najbolj znanimi in prepoznavnimi je na primer Logarje- va lipa v Logarski dolini. Če bomo znali ceniti posamezna drevesa, bo- mo znali ceniti tudi gozd. Naj nas drevesa in gozdovi povezujejo in ne razdružujejo, da si bo- mo lahko v slogi in enotnosti skupaj zapeli »Pod lipo domačo najraje sedim, v domačem veselju zadovoljno živim.« KLADNSKA LIPA Kladnska lipa raste ob gozdnem robu v bližini kmetije Kladje. Gre za drevo izjemnih dimenzij, saj v prsni višini meri 153 cm, v višino pa kar 31 metrov. Pobudo za označitev lipe so lansko leto podali lastniki kmetije, saj se zavedajo pomena ohranitve drevesa. Označitev bo hkrati pripomogla k turistič- ni zanimivosti in obisku kmetije. Naslednjo sredo bo tako na turistični kmetiji Kladje v Teru otvoritev informativne table. Dogodek bo pospremil kulturni program in prijetno druženje ob pokušini lipovega čaja ter ostalih domačih dobrotah. SLIKOVITA PREDSTAVA OB BOK SREDNJEVEŠKI GOSTIJI Bernarda Štiglic se poslavlja od ledik stanu Bernarda Štiglic (v belem), njene sorodnice in prijateljice so zbudile nemalo pozornosti na Srednjeveški gostiji v Nazarjah. (Foto: Jože Miklavc) Skupina prijateljic in sorodnic znane glas- benice in pedagoginje Bernarde Štiglic se je z njo vred v soboto, 6. julija, vključila v dogaja- nje okoli Srednjeveške gostije v Nazarjah. Od prijaznih obiskovalcev dogodka so zbirale de- nar za dobro zabavo na Bernardini dekliščini. Glasbenica izpod Tirskih peči se bo namreč to soboto poročila, posebna najava pa je zagoto- vo uspela. Jože Miklavc Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 15 Organizacije, Šport, Oglasi ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI Pred njimi je osrednja sezona srečanj voznikov starodobnikov Udeleženci srečanja iz naše doline ob mercedesu starodobniku (foto: Jože Miklavc) Člani društva Zgornjesavinjski starodobniki so se 6. julija v Šmar- tnem ob Paki udeležili srečanja starodobnih vozil iz vse Slovenije. Pod Goro Oljko že 70 let deluje Dru- štvo ljudske tehnike, Šmartno ob Paki. V njegovem okviru deluje tudi sekcija lastnikov starodobnih vozil, srečanja pa prirejajo kot tradicio- nalni Pilihov memorial. ODPRLI MUZEJ 70 LET TEHNIČNE KULTURE Na odprtju Muzeja 70 let tehnič- ne kulture v Šmartnem ob Paki so bi- li prisotni številni člani društev in klu- bov starodobnikov. Sodelovali so tu- di prijatelji iz občin Zgornje Savinjske doline, ki bodo svoje veliko druženje, 13. srečanje na Ljubnem ob Savinji, z vožnjo po slikoviti Solčavski pano- ramski cesti priredili 20. julija. PREDSEDNIK ZVEZE IZPOSTAVIL ZGORNJESAVINJČANE Na dogodku je spregovoril tudi predsednik Slovenske veteranske avtomoto zveze Franci Škrjanc. Med drugim je izpostavil odlično sodelovanje s krovno organizaci- jo in posameznimi društvi v Savinj- sko-šaleški regiji. Posebej je kot primer omenil najbolj aktivno dru- štvo Zgornjesavinjski starodobniki. Jože Miklavc KMETIJA SLAPNIK NAD NOVO ŠTIFTO Atraktivna nočna lokostrelska tekma Zmagovalec tekme Boštjan Oprešnik (desno) in zmagovalec srečelova Roman Kostanjevec se bosta na kmetijo Slapnik še zagotovo vrnila. (Foto: Tina Gutman) Konec junija so člani Lokostrel- skega kluba Gornji Grad v okviru občinskega praznika na smučišču Slapnik pripravili nočno lokostrel- sko tekmo, ki se je pokazala za ze- lo atraktivno. Zadovoljivo število strelcev na tekmi in bogat sreče- lov sta privabila kar nekaj obisko- valcev, ki so uživali v nočnem do- gajanju na kmetiji Boštjana Rihter- ja nad Novo Štifto. KLOBASE NAMESTO ODLIČIJ Zmagovalec tekme je bil Bo- štjan Oprešnik iz Lokostrelskega kluba Dramlje, ki je s sestavljenim lokom dosegel absolutno najboljši rezultat – 445 krogov. Zmagovalec je prejel prehodni pokal – domačo salamo kmetije Slapnik, namesto odličij pa so tekmovalci dobili do- mače klobase. LOKOSTRELSKI SREČELOV Pestro je bilo tudi na lokostrel- skem srečelovu. Ljubenski župan Franjo Naraločnik je z rezulta- tom 24 krogov vodil skoraj do kon- ca dogodka, ko je bil njegov rezul- tat izenačen. Kasneje ga en krog premagal Roman Kostanjevec in odnesel glavni dobitek. Udeležen- ci tekmovanja in obiskovalci so po- hvalili gostitelja, kmetijo Slapnik, ki je za vse, tako tekmovalne pogoje kot pogostitev, poskrbela odlično. Prizorišče bodo lokostrelci za tek- me prav gotovo še uporabili, saj so na njem odlične razmere. Štefka Sem LJUBNO OB SAVINJI Med 20. julijem in 4. avgustom vabljeni na Flosarski bal! Na Ljubnem je že vse priprav- ljeno za otvoritev letošnjega, že 59. Flosarskega bala, ki bo po- tekal med 20. julijem in 4. avgu- stom. Organizatorji s Turističnim društvom Naš kraj na čelu so za udeležence pripravili več kot 40 različnih dogodkov. ENA NAJSTAREJŠIH PRIREDITEV V DRŽAVI Flosarski bal sodi med najsta- rejše prireditve v Sloveniji. Tradici- onalna prireditev vsako leto pote- ka v drugi polovici julija in se za- ključi s prvo nedeljo v avgustu. Obiskovalci imajo priložnost aktiv- no sodelovati na športnih in kultur- nih dogodkih ter uživati v koncer- tnih in plesnih večerih. PESTRO DOGAJANJE Letošnji Flosarski bal bodo v soboto, 20. julija, otvorili staro- dobniki z Mednarodnim sreča- njem ljubiteljev starodobnih vo- zil, prireditev pa bodo organiza- torji sklenili v soboto, 3. avgusta, na flosarskem večeru z ansam- blom MODRIJANI ter seveda v ne- deljo, 4. avgusta, s tradicionalno etnografsko povorko po Ljubnem. Prav tako si bodo udeleženci lah- ko ogledali udiranje in spust flosa po reki Savinji ter se zabavali na flosarskem večeru z ansamblom FRANCA MIHELIČA. Organizator- ji oznanjajo: »Vabljeni na Ljubno, vabljeni na Flosarski bal!« NN Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 16 Kultura, Oglasi 60 LET SOLČAVSKIH FANTOV Obletnico želijo praznovati z ljudmi, za katere so igrali minulih šest desetletij Eden od sestavov Solčavskih fantov Franci Podbrežnik, eden izmed članov krea- tivne ekipe organizatorjev Solčavskih dni, je »iz naftalina izbrskal« zgodbo, ki jo bodo predsta- vili v nedeljo, 28. julija, »zacajta« popoldne na solčavskem prireditvenem prostoru. »Zgodilo« se bo 60 let Solčavskih fantov. ZAČETEK Z OPRČANOM, NADALJEVANJE S PODBREŽNIKOM Mlajšemu rodu Zgornjesavinjčanov verje- tno ni znano, da je leta 1959 prenehala z delo- vanjem Oprčanova skupina godcev, v kateri je deloval tudi najstarejši član zdajšnje zasedbe Franc Podbrežnik st., Kovačev Francl iz Solčave. Oprčan je bil pravi oče solčavskega godčevstva, Podbrežnik pa je muzikant z nasledstvom po- membne skupine godcev na Solčavskem, ki je obvladovala predalpski »lustig kulturniški svet v tistih cajtih« tudi čezmejno. ZGODILO SE JE LETA 1959 V letu 1959 so sestavili trio Solčavski fantje, v ka- terem so se harmonikar Jože Prepotnik, Havdejev Joža, kitarist Kristjan Prepotnik, Havdejev Kristl, in že omenjeni klarinetist Franc Podbrežnik, Kova- čev Francl. Občasno jim je priskočil »na pomoč« še kontrabasist Tone Mlačnik, Gričarjev Tona. POGOSTE SPREMEMBE V SESTAVU Leto kasneje se je skupini pridružil kitarist Mirko Prelesnik, s kontrabasom pa še Havde- jev Kristl. Havdejevega Joža je leta 1968 zaradi bolezni zamenjal harmonikar Kristjan Germelj, Ravnski Kristl, in ker so bile kadrovske spre- membe v sestavu pogoste tudi po letu 1970, tok- rat le še nekaj besed o dogodku, ki bo zadnjo ju- lijsko nedeljo v Solčavi. PREDSTAVITEV VSEH ŠE ŽIVEČIH ČLANOV SKUPINE Šlo bo za predstavitev vseh še živečih članov skupine in aktivnih potomcev Solčavskih fantov. Kakšno vlogo so igrali (in prepevali) dolgoletni harmonikar Branko Lenko, Prušnikov Vido, Jaka Zamernik in pa priložnostni basisti Fužirjev Ma- ks, Slapnikov Franjo, Volovljekov Jože, Vavdijev Zoran, Prušnikov Rok ter kitarista Šlangerjev Da- ne in Rajko Prepadnik, bo prišlo na dan šele na sami prireditvi. ŠEST DESETLETIJ »SERVISIRALI« RAZNE PRIREDITVE Razgiban in vedno glasbeno operativen se- stav ljudskih godcev je šest desetletij »servi- siral« razne prireditve, kjer so jih potrebova- li in povabili. No, včasih so se povabili kar sa- mi, je dodal eden od znancev iz te legendarne skupine. Zraven so bili ob otvoritvi večnamen- skega objekta v Solčavi (1981), na šolskih prire- ditvah, na otvoritvah cest, na raznih pomemb- nih društvenih obletnicah, na domala vseh gor- skih postojankah, v »Zadružneku«, pa na mno- gih ohcetih, proslavah, veselicah, silvestrova- njih, abrahamskih feštah in tudi kar tako. ZLATO PRIZNANJE ZA KAKOVOST PRI IZVAJANJU LJUDSKIH VIŽ Kot ljudski godci so sodelovali na števil- nih kulturnih prireditvah, državnih in lokal- nih slovesnostih, za kar so med drugim pre- jeli zlato priznanje za doseganje kakovosti na srečanju ljudskih godcev pri izvajanju ljud- skih viž leta 2016. »Glasbeni voz sta skozi ve- čino let vlekla Francl Podbrežnik in Kristl Ger- melj, ki še vedno, skupaj z Jakčem Zamerni- kom, dajeta veselje plesnim korakom udele- žencev prireditev. VABILO VSEM, KI SO JIM SOLČAVSKI FANTJE KADARKOLI IGRALI Solčavski fantje vabijo vse, ki so kakor- koli povezani z njimi, da pridejo na njihovo obletnico in s seboj prinesejo svoje dožive- te zgodbe, fotografije ali inštrumente. Tako bo 60-letnica še bolj zanimiva in še bolj slove- sna. Jože Miklavc Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 17 Zgodovina in narodopisje, Oglasi Stavbna dediščina mozirskega trga (1) Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradi- va za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu. Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje : Občinska kulturna skupnost, 1985. Mozirje. Mozirje : Občina, 2008. Upodobitev Mozirja iz začetka 19. stoletja Upodobitev Mozirja iz druge polovice 19. stoletja Mozirje je eden starejših trgov na Štajerskem. Kot kraj se v listi- nah omenja že leta 1146, kot trg pa 5. maja 1318. Nekatera naključna ar- heološka najdišča v Mozirju in oko- lici potrjujejo domnevo, da je kraj še starejši. V nekaterih starih zapi- sih je večkrat izražena misel, da je v Mozirju že v rimskem obdobju stal »castrum« ali utrjen kraj. V POŽARU UNIČENE VSE LISTINE TRGA Trg je leta 1580 povsem uni- čil požar. Trške hiše so bile prete- žno lesene oziroma krite s skod- lami. Požar je uničil tudi vse listi- ne trga, zato ni znano, kdaj je Mo- zirje dobilo trške pravice. V listi- nah se Mozirje omenja kot kraj že leta 1146, in sicer v darilnem pismu oglejskega patriarha Pelegrina, iz- danega v Tolminu, kjer se omenja kot priča Pelgrinus de Mosiri. V li- stini z dne 5. maja 1318 se Mozirje prvič omenja kot trg. Zapisano je: »Listina je izdana v Mozirju trgu« (Der Prif ist geben datz Prausper- ch in dem Marchet). ARHEOLOŠKE NAJDBE POTRJUJEJO DOMNEVE O TRGU Domneva se, da je Mozirje bi- lo trg že pred omembami v najde- nih listinah, kar lahko sklepamo iz dejstva, da je tod skozi peljala rim- ska cesta do tedanje Emone. Ob ta- kih cestnih povezavah so hitro na- stajala naselja in tržni kraji. To do- mnevo potrjujejo nekatere arheo- loške najdbe. Žiga Laykauf je v svoji kroniki pi- sal, da je bil leta 1825 najden zlat- nik iz dobe prvih rimskih cesar- jev 30 cm pod zemljo na nekda- njem pokopališču v Mozirju. Nada- lje je pisal o loncu, polnem rimskih kovancev, ki je bil najden v nižini proti Soteski. Prav tam je bil naj- den predmet iz rimskih časov, ki ga je mozirski župnik in zgodovinar Ignac Orožen narisal v župnijski kroniki. Tudi v Šmihelu so našli sta- ri rimski zlatnik. Pod sedanjo ces- to (nekdanjo rimsko) na Prihovi je stala rimska stavba, ki jo je opisal Ignac Orožen v svojih zapisih. Tam je bil najden tudi nagrobni spome- nik, ki je sedaj vzidan v stari hiši ob cesti v Spodnji Rečici. Kronist Franc Hribernik je v svo- ji kroniki zapisal: »Mozirje se odli- kuje po najlepšem, najbolj harmo- ničnem licu z vzgledno razvršče- nostjo hiš po dolgem v pravilnem obcestnem tločrtu, z enakomerno nadstropnimi hišami.« POMEMBNA STAVBNA DEDIŠČINA Na današnjo podobo trga so vpli- vali pogosti požari. Najstarejše oh- ranjene stavbe v trgu datirajo v čas po uničujočem požaru leta 1580. Na svojo starost opozarjajo z ohranje- nimi arhitekturnimi elementi, zna- čilnimi za kakovostne trške arhitek- ture. V starem trškem jedru še ved- no veje duh preteklosti, največji de- lež stavb pa je bil grajen v poznoba- ročnem času in začetku 19. stoletja. Portali na stavbah so iz zelene- ga tufa, značilnega materiala za Savinjsko dolino, ki je bil upora- bljen tudi za klopi pred stavbami, kar je arhitekturna posebnost trga. Gre za pomembno stavbno dedi- ščino, zato je bil trg temeljito pre- novljen leta 2008. Danes sodi med najlepše slovenske trge. V nada- ljevanju so predstavljene trške hi- še in osebe, ki so živele v njih in so pomembno zaznamovale kraj. Pripravili v Osrednji knjižnici Mozirje Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 18 Šport, Organizacije 24-URNI MARATON ODBOJKE NA MIVKI V VARPOLJAH Maratonci še šestič na preizkušnji Na maratonu ni manjkalo znanja, vrhunskih potez in vzdržljivosti, kar je pripeljalo do visokega točkovnega izkupička. (Foto: Cvetka Pukart) Igrišča pokrita z mivko v varpolj- skem športnem parku so šestič za- pored gostila 24-urni maraton od- bojke. Na prireditvi, ki spada v sklop praznovanj občinskega pra- znika Rečice ob Savinji, je sodelo- valo 24 ljubiteljev »beach volleya« iz Zgornje Savinjske doline. Njim se je tako kot lani priključila skupina rekreativcev iz Maribora. ZMAGA SKUPINI A Kljub peklenski vročini in zani- mivo zelo hladnem jutru so gledal- ci spremljali všečno odbojko, na kateri ni manjkalo znanja, vrhun- skih potez, šaljivih vložkov, borbe- nosti in seveda vzdržljivosti, kar je na koncu pripeljalo do visokega točkovnega izkupička. Skupina A je zmagala z rezultatom 2005 : 1839. Izpostaviti je potrebno odličen ambient in dobro organizacijo s stra- ni domačega športnega društva. Za trud in vzdržljivost so bili nastopajo- či od organizatorja in županje občine Rečica ob Savinji Ane Rebernik na- grajeni s spominsko medaljo in prak- tičnimi nagradami. FP ŠALJIVE IGRE MED NASELJI NA REČICI OB SAVINJI Prehodni pokal že drugo leto v lasti Rečičanov Metanje podkev v slamnice se je odvijalo pod budnim očesom sodnikov. Da je moški s prevezanimi očmi lahko vozil žensko, je ta morala dajati natančna, jasna in glasna navodila. Rečiška ekipa je ob zmagi v vlečenju vrvi le-to potegnila tako močno, da so popadali po tleh. Zadnji junijski dan so v vročem popoldnevu temperaturo na špor- tnem igrišču na Rečici ob Savinji dodatno dvigovali razburljivi boji. Turistično društvo je namreč v okvi- ru 40. prireditve Od lipe do pranger- ja pripravilo Igre med naselji. VELIKA BORBENOST EKIP Ekipe Rečica, Spodnja Rečica, Poljane–Dol-Suha, Homec–Grušo- vlje–Šentjanž in Pobrežje so se po- merile v vožnji samokolnice, teku okoli količkov, metanju podkev, šta- feti z vodo, sestavljanju grba in vle- čenju vrvi. Manjkala je edino ekipa Varpolj. V vlečenju vrvi sta se v finalu po- merili ekipi Poljane–Dol-Suha in Re- čica. V izenačeni borbi so z zadnjimi močmi vrv na svojo stran potegni- li Rečičani. To jim je prineslo naziv najboljšega, pokal in prehodni po- kal, ki je ostal v njihovi lasti od pre- teklega leta. Za ovratnik so jim skozi vse igre dihali Spodnjerečičani, a so se morali zadovoljiti z drugim mes- tom. Tretji so bili Pobrežani. KOMIČNE SITUACIJE ZAČINIL FRANCI PODBREŽNIK Že tako komične situacije ob opravljanju nalog je z značil- nim humorjem začinil moderator Franci Podbrežnik – Solčavski. Igre in druženje prispevajo h kre- pitvi prijateljskih vezi, kljub temu da so igre na trenutke prerasle v pravo rivalstvo med ekipami. Za borbenost in dobro igro se je zah- valila županja Ana Rebernik, ki je čestitala ekipam in jim podeli- la pokale. Tekst in foto: Marija Šukalo Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 19 Šport, Oglasi DRUŠTVO TABORNIKOV ROD SOTOČJE NAZARJE-KOKARJE Učenje številnih veščin na jubilejnem taborjenju Teden dni se je družilo skoraj štirideset otrok. (fotodokumentacija društva) Taborni prostor na Lazah je bil prvi teden v juliju v zname- nju različnih aktivnosti. Te so na jubilejnem 20. taborjenju izvaja- li člani taborniškega društva Rod Sotočje Nazarje-Kokarje. Teden dni se je družilo skoraj štiride- set otrok. Ob taborovodji Alenki Verbuč so spoznavali bivanje v neokrnje- ni naravi. V tabornih kotičkih so se učili številnih veščin, ki so potreb- ne za preživetje v naravi. Dneve so pričenjali z dvigom zastave in učenjem. Nato so se zabavali s kolektivnimi igrami in se urili v medsebojni pomoči ter sočutju. Na pohodih so spozna- vali okolico in preizkušali teles- no vzdržljivost na bivakiranju. Dokazali so, da znajo preživeti brez mobitelov in urbanega oko- lja. Streljali so z lokom, igrali dru- žabne igre in se ob večerih dru- žili ob tabornem ognju. Prizadevni vodniki so v organi- zacijo in izvedbo aktivnosti vloži- li veliko prostovoljnega dela. Z raz- ličnimi aktivnostmi so v otrocih spodbujali samostojnost, iznajdlji- vost in odgovornost. Marija Šukalo Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 20 Šport, Organizacije POHOD PO JURČKOVI POTI Zaradi vročine gob skoraj ni bilo najti Skromna udeležba na pohodu po Jurčkovi poti je bila posledica najbolj vročih dni v tem poletju. (Foto: Franc Pustoslemšek) SMUČARSKI SKOKI Jernej Presečnik odlično začel sezono V novem skakalnem centru v kazahstanskem Šučinsku se je pretekli teden začela sezona FIS po- kala v smučarskih skokih. Naša predstavnika Ce- ne Prevc in član ljubenskega skakalnega kluba Jernej Presečnik sta nastopila odlično. Kasneje je prizorišče gostilo še tekme celinskega pokala. Na prvi tekmi FIS pokala v tej sezoni je zma- gal Avstrijec Maximilian Lienher. Odlična sta bi- la Prevc, ki je zasedel tretje mesto, in Preseč- nik, ki je končal tik za njim na četrtem. Na dru- gi tekmi je Presečnik zasedel peto mesto, Prevc pa je le za malenkost iz rok izpustil zmago in os- vojil drugo. CELINSKI POKAL Druga postaja tekem celinskega pokala v no- vi sezoni je bila prav Šučinsk. 17-letni Presečnik je na prvi tekmi zasedel 6. mesto, na drugi pa je bil 28. Cene Prevc je prvo tekmo končal na 9. mes- tu, na drugi je bil enajsti. V konkurenci 37 skakal- cev je na drugi tekmi zmagal Keiči Sato, ki vodi v celinskem pokalu. Timi Zajc, ki na teh tekmah ni nastopil, je četrti, Cene Prevc pa deseti. Celinski pokal se bo 10. avgusta nadaljeval v poljski Wisli. Štefka Sem BALINANJE Prijateljska tekma med sosednjimi društvi upokojencev Prijateljski tekmi v Gornjem Gradu je sledilo druženje balinarjev treh društev. (Foto: Nuša Žerovnik) V Gornjem Gradu so se konec junija sreča- li balinarji treh društev upokojencev. Domačini so v goste povabili balinarje iz Nazarij in Šmar- tnega ob Dreti ter se pomerili na prijateljski tekmi. Med ženskami so bile Gornjegrajke nep- remagljive, sledile so jim Nazarčanke in Šmar- čanke. V moški konkurenci so bili najboljši ba- linarji Šmartnega pred balinarji Gornjega Gra- da in Nazarij. To je bilo prvo tekmovalno in družabno sre- čanje balinarjev teh treh društev, prav gotovo pa ne zadnje. Kljub vročini so v senci dreves in hišice, ki so na balinišču za centrom starejših, uživali ob balinanju in pogostitvi. Domačini so se namreč izkazali za dobre gostitelje in vseh šest članov obeh gostujočih ekip je dobilo da- rila, ki so jih organizatorji dobili od Občine Gor- nji Grad in sponzorjev. Štefka Sem Pohod po Jurčkovi poti je stal- nica, ki jo vsako leto organizira in izvede Gobarsko društvo Ajdovec Gornji Grad konec junija. Potekal je po ustaljeni trasi: Gornji Grad– Tajna–kmetija Požežnik–Spodnji trg–Gornji Grad. Udeležba je bi- la letos precej skromna, najverje- tneje je bil vzrok za to v precej hu- di vročini v tistih dneh in začetek počitnic. NAJDENE ZAŠČITENE VRSTE Na pohodu so malo pogledali tudi za gobami, vendar je bil us- peh bolj pičel, saj v takšnem vre- menu gobe pač ne rastejo. Našli so le kakšno bisernico, citronasto mušnico, lisičko, žametni goban. Presenetljivo so videli kar nekaj črnih kuštravcev, redke in zaščite- ne gobe iz družine gobanov. GOBARSKA SEZONA ZA ZDAJ ZELO SKROMNA Cilj pohoda seveda ni le v nabi- ranju, ampak predvsem v druže- nju in rekreaciji. Letošnja gobarska sezona je za zdaj zelo skromna za razliko od lanske, ki je bila tudi po spominu najstarejših gobarjev re- kordna. Sicer pa čakajo, kaj bo pri- nesla jesen. Štefka Sem Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 21 Šport Maja Mihalinec je s časom 11,27 le za tri stotinke zgrešila normo za svetovno prvenstvo. (Foto: Alexander Shegelov) MARATON SLO24ULTRA Rosenstein tretjič evropski prvak v 12-urnem kolesarjenju Najbolj strastna Erikova navijača sta sin Tine in hči Trine, ki ga spremljata in spodbujata na dirkah. (Foto: osebni arhiv) Maraton SLO24ultra je cestni ko- lesarski maraton, na katerem se ko- lesarji pomerijo v 6-, 12- ali 24-ur- nem maratonu. Zmaga v 12-urni preizkušnji se je odločala med tre- mi tekmovalci. Rečičan Erik Rosen- stein (Društvo Erik Team) je ponov- no pokazal svojo premoč in v sprin- tu premagal Davida Rihtariča in Bo- risa Praznika. Vsi trije so odpelja- li 462 kilometrov oziroma 42 krogov. DRUGOUVRŠČENEGA PREMAGAL ZA POL METRA Erikova povprečna hitrost je bila 38,39 kilometra na uro. Odločilen je bil ciljni sprint, v katerem je prema- gal drugouvrščenega Rihtariča za pol metra in se znova veselil naslo- va evropskega prvaka. Lani je Erik prevozil 487 kilometrov s povpreč- no hitrostjo 40 kilometrov na uro. ODLIČNE RAZMERE »Letos so bile odlične vremenske razmere za tekmovalce. Razen ene plohe na začetku dirke je bilo vre- me lepo, ne preveč vroče,« je po dir- ki povedal Erik. Kot da bi pričakoval tesno zmago, je v priprave vključil krajše razdalje hitre vožnje po ravni- ni s kakšnimi petdesetimi kilometri na uro, ki jih je zaključil s sprintom. Ravno takšna situacija ga je tudi pripeljala do zmage. »Vesel sem, da sem pri štiridesetih še vedno na ta- ko visokem nivoju, kar se tiče hitro- sti in vzdržljivosti,« je dodal trikratni evropski prvak, ki je zmagal tudi na prvi tekmi pred štirimi leti, ki pa še ni štela kot evropsko prvenstvo. ŠE BOLJŠA PODPORA Na tekmi je imel Erik kot vedno podporo družine in tokrat tudi pri- jatelja Jona Kanjirja. Spremljeval- ci so mu priskrbeli vse, kar je po- treboval, in se izkazali kot odlična podpora pri monotonem 12-urnem kolesarjenju v krogih. Za takšno dirko je namreč potrebna tudi dob- ra psihološka, ne le telesna pripra- va. Konstantno kroženje v krogih postane kmalu bolj naporno za psiho kot telo, je dodal Erik. »Dirka je bila težja kot lanska. Lani so šti- rice ves čas vlekle naprej tudi po- sameznike, saj so se kolesarji me- njali, in vedno je bil na progi spočit tekmovalec. Letos smo tempo na- rekovali posamezniki in po tej stra- ni je bila dirka precej težja.« DVA CILJA IZPOLNJENA, PRIPRAVE NA TRETJEGA Trenutno o daljših dirkah ne raz- mišlja, saj nima dovolj časa za tre- ninge. Največkrat opravi osemur- ni trening, kar je premalo za 24-ur- ne dirke. Služba in družina, ki ga na uspešni kolesarski poti sprem- lja in podpira od vsega začetka, mu vzameta preveč časa za daljše tre- ninge. Pomembna je tudi psihič- na priprava, ki je odločilna na dalj- ših dirkah. Štefka Sem 38,39 kilometra na uro je bila Erikova povprečna hitrost. MEDNARODNA ATLETSKA MITINGA V ITALIJI IN NA MADŽARSKEM Mihalinčeva na 100 metrov s svojim osebnim rekordom Mozirjanka Maja Mihalinec iz tedna v teden niza odlične rezul- tate. Potem ko je pretekli teden na Madžarskem tekla na 200 me- trov in si v hudi konkurenci izborila šesto mesto, je ta torek na medna- rodnem atletskem mitingu v Pado- vi zasedla drugo. V Italiji si je čla- nica Atletskega društva Mass Lju- bljana v teku na 100 metrov pritek- la svoj osebni rekord. S časom 11,27 je le za tri stotinke zgrešila normo za svetovno prvenstvo, ki bo konec septembra v Dohi. V PADOVI POD MAGIČNO MEJO 11,30 »V Padovi se je vse poklopilo, vse je bilo super, o čemer priča tudi moj osebni rekord. Tega sem še posebej vesela, saj sem se spustila pod me- jo 11,30, ki se mi je nekako zdela ma- gična. Startna reakcija je bila dobra, a sem vseeno prvih deset metrov ne- koliko zaostajala za najboljšimi. Dru- lo. Konkurenca na tekmi je bila na nivoju diamantne lige in ker sem imela najslabši osebni rekord med prijavljenimi, mi je organizator do- delil prvo stezo, na kateri je žal ne- koliko težje teči res hitro. TEKLA KAKŠEN METER DALJŠO RAZDALJO Drugi del krivine sem se ne- koliko lovila, saj je ta bila ostra, zato sem porabila več energije. Prav tako sem jo odtekla povsem po sredini steze, ker je bil ob ro- bu namesto črte robnik, ki sem se ga »bala«. Zato sem verjetno tek- la kakšen meter daljšo razdaljo. To se je potem poznalo na koncu,« je izkušnjo na Madžarskem opisa- la Mozirjanka, ki ni skrivala vese- lja, da je tudi na 200 metrov na- stopila v močni konkurenci in tek- mo jemlje kot dobro popotnico za prihodnje. Marija Šukalo gi del teka pa sem odtekla zelo dobro in si v zadnjih 20 metrih pritekla dru- go mesto,« ni skrivala veselja Miha- linčeva, ki je tudi v Szekesfehervar- ju v hudi konkurenci tekla svoj najhi- trejši tek na 200 metrov (23,18). KONKURENCA NA MADŽARSKEM NA NIVOJU DIAMANTNE LIGE »Na Madžarskem sem startala zelo dobro, iz krivine sem prišla v odličnem položaju potem pa me je v zadnjih metrih nekoliko zmanjka- Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 22 Kronika • Z BENCINSKEGA SERVISA ODNESEL IZ POLICIJSKE BELEŽNICE POMOR JAGNJET V PODVOLOVLJEKU Ko se trga srce in se obrača želodec Presunjen stoji Ivan Pečovnik ob dveh od pomorjenih jagnjet. (Foto: Marija Lebar) Ovca mati je s presunljivim blejanjem klicala svoje mrtvo jagnje, ki sta ga pregledovala ocenjevalca škode. (Foto: Marija Lebar) Zakonca Marinka in Ivan Pečovnik sta se v četrtek, 11. julija, kot vsako jutro iz hiše v Podvo- lovljeku, kjer živita s svojo družino, nič hudega sluteč odpeljala do svoje nekaj kilometrov od- daljene kmetije pri Žagarju. Že s ceste je žena Marinka opazila, da na pašniku leži mrtvo jag- nje. Takoj, ko sta na domačiji stopila iz avta, sta zaslišala prestrašeno in zmedeno oglašanje ovc na pašniku. Po podrobnem pregledu zemljišča na strmini, kjer je pašnik, pa sta ostala brez be- sed in solznih oči. SEDEM JAGNJET IN BREJA OVCA Na različnih delih pašnika sta naštela šest mrtvih jagnjet, eno pa je še kazalo znake življe- nja, vendar je bilo hudo ranjeno. Ograda, kjer je trop preživljal noč, je bila podrta, preživele ovce pa so se razbežale po bližnji okolici. Pri iskanju sta našla še poginulo visoko brejo ovco, ki se je na begu pred plenilcem ponesrečila. »Bila sva popolnoma pretresena. Še sinoči, ko sva odha- jala, so se živali strnile okoli naju kot vedno zve- čer, preden sva odšla,« je povedal Ivan. ROJENO IN UMORJENO V ISTI NOČI Pečovnikova sta o dogodku obvestila nazar- sko območno enoto Zavoda za gozdove Sloveni- je in upravo Lovišča s posebnim namenom Ko- zorog, na teritoriju katerega se nahaja omenje- ni pašnik. Ker je bilo potrebno počakati, da bos- ta predstavnika ocenila škodo, so morala trupla ostati tam, kjer so bile živali pomorjene. Skupaj z lastnikom smo se podali na pašnik in bili od najdbe do najdbe bolj pretreseni. Živa- li si bile pogrizene po glavi in vratu. Jagenjčki so že imeli v ušesih identifikacijske številke, razen enega, ki je bil po Ivanovih besedah skoten prav to noč in ni živ dočakal jutra. HUJE KOT V KLAVNICI Plenilci so nekaj živali pomorili in jih pustili ležati, nekaj pa so jih raztrgali in delno pojed- li. Ostanki so bili razvlečeni daleč naokoli. Bilo je videti kose reber, jeter, mesa …, nad prizori- ščem pa je vladal vonj po krvi, raztrganem čre- vesju in razpadu. Vse kadavre in ostanke je kasneje po pred- pisih odstranil in odpeljal uslužbenec veterinar- sko higienske službe. Tudi tega je bilo namreč potrebno obvestiti o pomoru. VOLK, ŠAKAL ALI KAJ DRUGEGA? Pred prihodom uradnih predstavnikov sta Ivan in njegov bližnji sosed, ki je bil tudi priso- ten, ugibala, da je bilo plenilcev najbrž več. Je bil volk ali šakal? »Jaz imam koze in samo čakam, kdaj se bo zverjad lotila še mojega pašnika,« je mimogrede omenil sosed. Po uradnem ogledu kadavrov sta predstav- nika zavoda za gozdove in lovišča s strokovno analizo širine ugriza ugotovila, da je šlo za vol- ka. Na ugrizu je bil razmak med kočnikoma 40 milimetrov, je bilo zapisano. Značilen je bil tudi način usmrtitve: »Sveža kri na kadavrih, ugriz v lobanjo in vrat, po dva ugriza na komad,« stoji v zapisniku o nastali škodi in vzrokih. VAROVALNA OGRAJA NI POMAGALA Ivan Pečovnik se z drobnico ukvarja že dolgo. Do lanskega leta je bil predsednik Ovčerejske- ga društva Raduha. Pretresen je povedal: »Živa- li redimo za prehrano, vendar morajo do svoje smrti živeti dobro, nuditi jim je treba ustrezne pogoje, usmrtitev pa mora biti humana.« Razložil je, da ima za varovanje pašnika ogra- do s štirimi žicami pod električno napetostjo, ki je bila vključena tudi to noč. Tudi če bi bila ograja še mnogo višja, bi jo volk lahko preskočil, je pojas- nil. Nočno uganjanje v hlev ne pride v poštev, saj se živali v teh vročih dneh večinoma pasejo zgo- daj zjutraj in zvečer v hladu, poleg tega so Pečov- nikovi prijavljeni v kmetijski ukrep Dobrobit živali, ki določa, da morajo te biti na paši vsaj 180 dni na leto, kar je kar zahtevno zagotoviti. Do zdaj takega napada niso imeli, so pa letos v začetku junija zaradi napada krokarja izgubi- li štiri jagnjeta. A škoda ni samo v izgubi pobitih živali. Ovce matere so dojile in kako bo potekalo presuševanje, ali se ne bo morebiti pri njih poja- vil še mastitis, je v skrbeh Ivan Pečovnik. Marija Lebar KASETO Z DENARJEM Nizka: V noči na 9. julij je neznani sto- rilec vlomil v prostore samopostrežnega bencinskega servisa v Nizki, od koder je odnesel kaseto z denarjem. Z vlomom je na objektu nastala tudi posredna material- na škoda v višini okoli 3.000 evrov. • VLOMILCA PREGNAL ALARM Ljubno ob Savinji: Na Ljubnem so po- licisti obravnavali vlom v gostinski lokal v ribiškem domu, ki se je zgodil v noči na 10. julij. Ker je bil objekt varovan z alarmno napravo, ki se je sprožila, je storilec kraj zapustil, ne da bi kaj ukradel. Na objektu je kljub temu povzročil za okoli 1.000 evrov škode. • VLOMILCI ODNESLI ORODJE Ljubno ob Savinji: Mozirski policisti so 11. julija opravili ogled vloma v stanovanj- sko hišo na Ljubnem ob Savinji. Neznani storilci so pregledali prostore in odnesli več kosov električnega orodja. Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 23 Ljudje in dogodki, Zahvale, Oglasi Umre prerano vsaka mama, četudi sto let doživi, ker mama je ena sama, na svetu druge ni. ZAHVALA Ob izgubi dragega brata, botra in strica Frančiška KAKERJA iz Primoža pri Ljubnem 30. 11. 1935 - 7. 7. 2019 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za vso pomoč, izrečena sožalja, za darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku Martinu Pušenjaku za lepo opravljen obred in pevcem za lepo petje. Posebna zahvala pa gospe patronažni sestri Angelci Šušter za nena- domestljivo pomoč v času njegove bolezni. Žalujoči domači ZAHVALA Dne 10. 7. 2019 je prenehalo biti srce naše drage žene, mame in stare mame Marije RAJTER rojena Beričnik iz Ljubije 71 pri Mozirju Od nje smo se poslovili dne 13. 7. 2019 na pokopališču v Mozirju. Zahvaljujemo se g. župniku Fonzi za lepo opravljen obred in besede slovesa. Hvala ge. Gumzej, ki je nosila večno lučko in ji velikokrat de- lala družbo in poskrbela za karkoli. Hvala pogrebni službi Morana in njenim pogrebcem za vsa lepo opravljena dela. Hvala g. Romanu Čretniku za ganljiv govor. Hvala vsem sorodnikom, sosedom vseh nas, prijateljem in znancem za vse prejete darove, izrečena sožalja in podporo. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo pospremili na njeni zad- nji poti. Žalujoči mož Jože in hčere z družinami Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite lepo ... (A. M. Slomšek) Julija Pred 40 leti OB 30-LETNICI STRELSTVA V OBČINI MOZIRJE Prva organizacija strelstva v občini se pojavlja že leta 1948 na Rečici ob Savinji pod imenom Strelska družina Slavka Šlan- dra, katera pa je v začetku delovanja delovala z zelo skromnimi sredstvi, imela je nekaj starih trofejnih zračnih in vojaških pu- šk, celo nekaj še avstroogrskega porekla. Jačanjem materialne baze naše družbe v naslednjih letih, pa predvsem v letu 1949, se ustanavljajo nove strelske družine in kasneje občinski strel- ski odbor Mozirje. Danes imamo v občini osem osnovnih strel- skih organizacij in nekaj sekcij združenih v občinsko strelsko zvezo Mozirje z okrog 1.000 člani. Pred 30 leti PITNE VODE JE ZAENKRAT ŠE DOVOLJ Za področje v spodnjem delu doline so že pred dvema dese- tletjema ugotovili, da je oskrba s pitno vodo kritična, da jo iz- boljšajo, pa so pričeli razmišljati leta 1971. Za pospešeno sta- novanjsko in industrijsko izgradnjo vodna zajetja v Lokah in Kokarjah niso več zadoščala, največja dela pa so opravili v le- tih 1974–1976. Odkrili so namreč bogat vir Letošča pod ogrom- nim pobočjem Menine in malo pred Bočno. Izvir Letošč sedaj daje preko 50 litrov vode na sekundo, voda iz nedrij Menine je čista, nima stika s površino, do okužbe ni prišlo še nikoli, oskr- bo dnevno kontrolirajo, pretok tudi v najhujših sušnih obdob- jih ni bil kritičen. Pred 20 leti 20 LET OD LIPE DO PRANGERJA Prizadevni člani TD Rečica ob Savinji so v dnevih od 26. juni- ja do 4. julija organizirali že 20. prireditev Od lipe do pranger- ja. V tednu dni se je zvrstila kopica prireditev na športnem, na- rodopisnem in kulturnem področju. Nekakšna zlata nit celot- nega dogajanja so postale tradicionalne razstave slikarskih del domačih slikarjev. Drugo nit so Rečičani stkali z ocenjevanjem zgornjesavinjskih želodcev. Dvajsetletnico svoje osrednje pri- reditve so dostojno praznovali. Na njih je, da z dobrim delom nadaljujejo tudi v prihodnje. Pripravila Tatiana Golob Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 24 Za razvedrilo (Foto: MŠ) (Foto: BR) (Foto: MŠ) (Foto: MŠ) (Foto: MŠ) DESKA V SLOVO Po primopredaji poslov nekdanjega direktorja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Antona Breznika (levo) novemu šefu dr. Dariju Krajčiču so v Cirkovcah na žagarski prireditvi člani Društva lastnikov gozdov Šaleške doline izrazili zahvalo za dolgoletno korektno sodelovanje. To so zapisali na težko desko s portretom upo- kojenca Tonija, ki je po zapisu na lesu veliko storil za složno in stro- kovno sodelovanje. Vidno vesel je bil tudi novi direktor Darij . DRUŽI JU ISTO VESELJE Ana Potočnik, obiskovalka šaljivih iger na Rečici ob Savinji: »Ko poprimem za mikrofon, dobijo igre čisto drugačno formo. A vsebina ostaja šaljiva že zaradi tebe, dragi Franci.« Franci Podbrežnik - Solčavski, moderator šaljivih iger na Rečici ob Savinji: »Včasih tak predah ob mojem otresanju »gobezdala« kar prija. Imava pa seveda nekaj skupnega, oba nosiva klobuke, da zašči- tiva najin organ, in imava veselje do govorjenja.« GLEJ, KAM USMERJAŠ POGLED Zvonko Krumpačnik, glasbenik in pomočnik ozvočevalca na spo- minski slovesnosti na Menini (levo): »Moram ugotoviti, ali so te tipke tudi take kot na moji harmoniki. A imam ob silni žeji nekaj problemov. Ne vem, ali bi gledal v steklenice ali na tastaturo.« Primož Bitenc, ozvočevalec: »Ob tej vročini se mi zdi, da bova mo- rala to najino vodo s hmeljem uporabiti za zalivanje tipk, da jih bom lažje premikal. A ne skrbi, tudi za najini grli bo nekaj ostalo. Zato je bolje, da gledaš pod moje roke in ne po občinstvu.« (Foto: JM) Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 30. številki SN 2019 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije, Oglasi KNJIGA MESECA JULIJA V KNJIŽNICI MOZIRJE Robert Louis Stevenson: Popotovanje z oslico čez Sevene Čeprav je Stevensov potopis po hribovju južne-osrednje Franci- je star že 140 let, je pisatelj, najbolj znan po knjigi Otok zakladov, po mnenju prevajalke Anje Radaljac »izumil pohodniški potopis, kakor ga poznamo danes, pohodniški po- topis torej, ki brezšivno spaja stvar- no poročilo in leposlovno izmišljijo.« Gre za doživeto opisano potepa- nje čez francosko hribovje, obogate- no s popotnimi pripetljaji in opažanji pohodnika, ki ugotavlja sedaj že zna- ni rek, da smisel potovanja ni v cilju, ampak v poti sami. Zgodba se giblje med leposlovnim in stvarnim bese- dilom ter je, po merilih angleške- ga časopisa Guardian, še vedno na vrhu najboljših neleposlovnih knjig vseh časov in zato zgled za mnoge kasnejše potopisce. Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 26 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalite- tno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ Naročila in montaža vseh TELEMACH in TO- TAL TV paketov! gsm: 041/688-094. Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (me- njava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje. Napovednik dogodkov Petek, 19. julij ob 19.00. Kamp Menina Tradicionalni Sejem domačih dobrot ob 21.00. Gornji Grad Trot žur Sobota, 20. julij ob 8.30. Prireditveni prostor Vrbje, Ljubno ob Savinji 13. Mednarodno srečanje ljubiteljev starodobnih vozil ob 9.00. Gornji Grad Turnir v malem nogometu ob 9.30. Medgen borza Rečica ob Savinji Igrarije pod lipo ob 16.00. Igrišče pri OŠ Mozirje Tekmovanje za memorial Viktorja Lukšeta ob 16.00. Gornji Grad Streetball turnir ob 20.00. Mozirje Vražja veselica z Vražjimi muzikanti ob 20.00. Gornji Grad Čebelarska veselica z ansamblom Vikend Nedelja, 21. julij ob 14.00. Gasilski dom Radmirje Pohod prijateljstva ob 17 .00. Gornji Grad Čebelarska povorka z ansamblom Hec Torek, 23. julij ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 24. julij ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico ob 17 .00. Turistična kmetija Kladje Otvoritev informativne table pri lipi ŽIVALI – PRODAM Prodam prašiče domače vzreje, različnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam kozla plemenskega, tri leta star, sanskoburski; gsm 041/413-180. Prodam 10 dni starega bikca rj/ lim; gsm 041/533-658. Prodam telico, pasme limuzin, staro 10 dni; gsm 041/324-438. Prodam bikca križanca (RJ/ČB)/ LS, star 3 mesece, cena po dogo- voru; gsm 031/800-046. ŽIVALI – PODARIM Podarimo štiri prijazne mlade mucke, 2 črna, 2 siva tiger, nava- jeni psa; gsm 041/324-377 . ŽIVALI - KUPIM Kupimo krave in telice za zakol, plačilo takoj; gsm 031/832-520. Kupim kravo, telico za zakol, do- pitanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO – PRODAM Prodam el. cepilec za drva, 220 in 380 W, na kolesih; gsm 041/783- 448. Motokultivator odlično ohranjen, z novim motorjem, akme in prikoli- co in priključki; gsm 041/696-802. Tračni obračalnik sip 200, sip 220 prodam; gsm 041/696-802. Zgrabljalnik 3 m delovne širine pro- dam, 750 eur; gsm 041/767-805. Za simbolno ceno prodam okrog 250 kom opeke modelar; gsm 031/582-897 . Prodam drva, hlodovino in suha razžagana; gsm 031/698-055. Prodamo jasenova drva, 49 EUR/ m2; gsm 041/318-297 . Ugodno prodam novo obešalno steno s policami, 60 x 190 x 28, smreka; gsm 031/642-353. VOZILA – PRODAM Prodam volkswagen golf 3, le- tnik 97 , zelo dobro ohranjen; gsm: 031/284-175. Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 27 Oglasi Savinjske novice št. 29, 19. julij 2019 28 Oglasi