/.(.onoviNSKi CAsoi'LS XXVIII r»:4n-4. *. v: w> T one Zor n KULTURNA AVTONOMIJA ZA KOROŠKE SLOVENCE IN NEMŠKA MANJŠINA V SLOVENIJI MED OREMA VOJNAMA V dokumentu, ki ga je v za=etku maja 1972 predložil koroški de- želni glavar deželnemu zboru, najdemo tudi opozorilo, da niso bili pO plebisciti! 10. okotbra 1920 sprejeti za koroške Slovenec nikakršni ukrepi, namenjeni »prnvi manjšinski zaš=iti«.! Kot vemo. je bilo v drugi polovici dvajsetih let opaziti prizadevanja za ureditev položaja sloven- ske skupnosti s posebno kulturno avtonomijo, vendar pa za njuni ni stala težnja ve=inskih politi=nih strank po zagotovitvi narodnostnih pravic slovenski skupnosti, ampak v prvi vrsti pritisk nemških skupin izven avstrijskega prostora, zlasti pa Nemcev v Sloveniji in Jugoslaviji. O vprašanju kulturne avtonomije je bilo že marsikaj napisano.'- vendar Še vedno =akamo na dokon=no obdelavo tega vprašanja, saj zadevna dokumentacija, ki jo hrani koroški deželni arhiv, še vedno ni dostopna zainteresiranim raziskovalcem. Znan je odgovor ravnatelja te institucije dr. \V. Neumnima dr. Theodorju Veilerju, da je v ostalem gradivo o Slovencem ponujeni kulturni avtonomiji iz leta 1927 na razpolago politikom«,3 ali z drugimi besedami: nedostopnost gradiva velja tako za znanstveno prou=evanje kot tudi za neposredno prizadeto manjšino. Neposredni vzgib, da je prišlo v dvajsetih letih do zamisli o posebni kulturni avtonomiji za slovensko skupnost, je treba iskati predvsem v intervencijah predstavnikov nemške manjšine v Sloveniji pri odlo=ujo=ih v Celovcu, da bi ti z ureditvijo položaja koroških Slovencev prispevali k izboljšanju položaja nemške manjšine v osrednji Sloveniji. Prizade- vanja te vrste najdemo že leta 1924, ko je predstavnik jugoslovanskih Nemcev predlagal takratnemu slovenskemu poslancu v rimskem parla- mentu dr. Josipu Vilfanu skupen obisk koroškim Slovencem, da bi tako prispevali k .modusu vivendi* na podlagi enakega postopanja s slovensko manjšino na Koroškem in nemško v Sloveniji. so zastopniki Nemcev iz Slovenije posredovali pri odgovornih na Koroškem za uredi- tev položaja koroških Slovencev, še posebej pa je tako prošnjo zajemala spomenica Politi=nega in gospodarskega društva za Nemce v Sloveniji, 1 1'riin. Kiirr.lncr Tucetrritunfr, V mnjo 1972, 110. > Npr. Tone Zorn, StnIUca komikih Mrunk fcIrUr kulturne »Tlonomije H koroške Slovence \ letih l°25-l%8. Z|ro7l, str. 271-277. » klritie Zeilung. 24. oktnlirn 1072. 224. _, ... • Tone Zorn, KoroKkl Slovenci v letih J42O-1930, v: Koroški plel>i»cit. Ijul.ljan* 1^0. »tr. 517. 347 ZGODOVINSKI Nemske hiše« njeno premoženje pripasti znani Siidrnarki. Utemeljitev še pravi, da je deželna vlada za Slovenijo 2. ju- nija 1919 prepovedala delovanje Siidmarke in njenih podružnic, ker da je »njih statutaritvn namen nasprotoval namenu Kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev«. Zato je z odlokom z dne 18. decembra 19.24 sklenil izro=iti premoženje >Neinške hiše« društvu >Celjski domc, ki ima namen >pospeševnti in pojiti idejo strpnosti in sporazuma med domorodnimi celjskimi slovenskimi in nemškimi meš=ani«.9 Dolo=eni ukrepi so bili namenjeni tudi ko=evarskim Nemcem, tako razpust njihovega šolskega in =itnlniškega društva.10 Februarja 1925 so oblasti razpustile zadnje tri razrede nemške gimnazije v Vrbasu, medtem ko se je v petem razredu te gimnazije uvedel izklju=no pouk v srbskem jeziku.11 Tej razpustitvi so sledili še drugi ukrepi na šolskem podro=ju. O=itani ukrepi jugoslovanskih oblasti so odmevali tudi v Avstriji. 3. marca 1925 so v štajerskem deželnem zboru vložili nujnostmi vpra- šanje deželnemu glavarju, še zlasti pa je bil v tem =asu zanimiv odgovor avstrijskega kanclerja dr. Rameka na podobno vprašanje nekaterih koroških poslancev. Ko se je dotikal koroškega šolstva, je kancler govoril o veliki priljubljenosti takratnih utrakvisti=nih Šol med sloven- skim prebivalstvom. Dejal je tudi. da koroški Slovenci radi >upornb- ljajo* dvojezi=no ( = utrnkvisti=no) šolo, da bi se tako tudi njihovi otroci nau=ili enega svetovnih jezikov, se pravi nemš=ine. Ko je govoril o kriti=nih glasovih do te šole, je izjavil, da >celotna agitacija (proti utrakvisti=ni šoli op. T. Z.) ...ne izhaja od staršev, ampak od (sloven- skih op.) organizacij (namenjenih op.) osvoboditvi koroških bratov«. Na o=itne glasove o neizpolnjevanju obveznosti do slovenske skup- nosti, je Kamele odgovarjal, da je Avstrija v šolskem vprašanju »po- polnoma izpolnila senžermensko pogodbo... tako da ima Jugoslavija komaj kako podlago za povra=ilni ukrep«. V odgovoru je tudi prote- stiral proti pisanju nekaterih jugoslovanskih =asnikov, po katerih je iskati vzrok za zapiranje nemških šol v Jugoslaviji pri avstrijskih, oziroma koroških šolskih oblasteh radi njihovega nastopanja proti slo- venski manjšini, ki da menda ni v skludu z mirovno pogodbo. Ob za- klju=ku je še napotil vlado SHS, da se lahko, v kolikor meni, da so kršena manjšinska vprašanja, obrne na Društvo narodov. Govoril pa je tudi o možnosti medsebojnih, avstrijsko-jugoslovanskih stikov." Svctozar Pribi=cvi7 je na Ramekovo pritoževanje zagotovil, da uki- nitev nemških paralelk no nekaterih jugoslovanskih gimnazijah ni imela 1 Cillirr Zeitunjf. II. januarja 1925, 4. I Prar lam. 15. in 18. januarja 1925, 5 in 6. • PffSf lam, 12. februarja 1925, 15. 10 Prav lam, 12. aprila in 6. aTguita 1925, 50 in 65. II Prar lam, 26. februarja 1925, 17. u ProT tam. 8. in 12. marca 1925, 20 in 31. 349 /CODOVI.NSKI ili tudi naši Nemci zadovoljni, =e bi imeli namesto ljudskih šol z nemškim u=nim jezikom utrakvisti=ne šole takega tipa, kot so za Slovence v Avstriji«. Menil je tudi, da s>e »državljani nemškega jezika« ne morejo priu=iti ldržavnega jezika' v =isto nemških šolah z državnim jezikom kot obveznim predmetom. Ob zaklju=ku je še pribil, da se »argument, s katerim gospod zvezni kancler dr. Ilnmck opravi=uje utrukvisti=ne šole za Slovence v Avstriji, more popolnoma lahko uporabiti tudi za Nemce v naši državi, kjer je naš jezik (Nemcem) skorajda prav tako potreben, kot je avstrijskim Slovencem nemški'.'1 V prora=unski debati v beograjskem parlamentu pa je Pribi=evi= kanc- lerjevo zagotovilo, da se koroški Slovenci no=ejo u=iti slovenš=ine in da so zato zanje slovenske Šole nepotrebne, polemi=no prenesel to izjavo na jugoslovanske Nemce, =eš, »da se naši Nemci iz politi=nih interesov in ljubezni do te države (~- Jugoslavije) no=ejo u=iti nemškega jezika«.H Omenimo naj še izjavo jugoslovanskega delegata na takratni seji inter- parlamentarne unije, da »Jugoslavija lojalno izpolnuje prevzete obvez- nosti (na manjšinskem podro=ju op.) in jih bo tudi v prihodnje-.!S II Že podana dejstva opozarjajo, da so jugoslovanske oblasti leta 1925 opravi=evale ukrepe proti nemški manjšini tudi s postopki koroško- nemikega nacionalizma do slovenske koroške skupnosti. V ta =as pada tudi misel po ureditvi položaja posameznih evropskih manjšin s posebno kulturno avtonomijo, ki je, kot je znano, prišla iz Estonije ter našla pozitiven pomen v takratni evropski manjšinski organizaciji, znani pod imenom Kongresi evropskih narodnosti (manjšin). Med prizadevanji organizacije je bilo tudi priznanje pravic do samouprave manjšin na kul- turnem podro=ju. Zna=ilno je, da je na zasedanju kongresa tega leta v Ženevi dr. Franc Petek, predstavnik koroških Slovencev, govoril tudi o »morebitni« (Cillicr /eitung) samoupravi za koroške Slovence v okviru avstrijske države1* dejstvo, ki kaže, da je manjšina pri=akovala podobno rešitev manjšinskega vprašanja. Na kongresu je tudi prišlo do posebnega dogovora med predstav- niki manjšin iz Italije, Avstrije in Jugoslavije. Priprave za ta »regio- nalni« sporazum so po besedah predstavnika nemške manjšine v Slo- veniji dr. Camilla Morocuttija segale še v april 1924, ko je bil pri- pravljen poseben »Osnutek za skupno varstveno akcijo manjšin« (Min- derhcitsvolker). Osnutek je med drugim pozival vse evropske manjšine k solidarnostni politiki na narodnostnem podro=ju ter se zavzemal za » Prav tam. 12. rnnrrji 1921, 21. >* Prim. Cillicr /=ilim«, 5. aprila 1925, 28. 11 Cillicr Zeitung, ">. novembra 1927, 69. '* Prim. Cillirr Zcitung, 29. novembra 1927, 67. 350 ZGODOVINSKI omenjenem apelu Politi=nega in gospodarskega dru- štva za Nemce v Sloveniji celovški deželni vladi o ureditvi slovenskega vprašanja s posehno kulturno avtonomijo (/.lasti na šolskem podro=ju). Morebitna vloga koroških Slovencev pri pripravi apela iz dokumen- tacije ni vidna, z gotovostjo pa lahko re=emo, da je aktivnost slovenskih predstavnikov na ženevskem kongresu apel vsaj pospešila, =e že ne pogojila. V tej smeri je še posebej zanimivo Morocuttijevo opozorilo, dano tik pred ženevskim kongresom.,B Opozorilo uvodoma pod=rtuje. da se nemški voditelji v Sloveniji zavedajo, da imn zanje »koroško manjšinsko vprašanje odlo=ilen pomen« pa tudi to, da ne le Nemci na Slovenskem, ampak tudi »sosednji manjšinski voditelji iz Gorice in južne Tirolske priznavajo, da sta obe manjšini, Slovenci na Koroškem in Nemci v Sloveniji, med seboj usodnostim povezani*. Položaj Nemcev v Sloveniji se je po njegovih besedah vedno primerjal s položajem Slo- vencev na Koroškem. Tudi odgovorni uradi v Jugoslaviji imajo >do- zdevno tla=enje in brezpravnost« koroških Slovencev za pretvezo za od- klanjanje zahtev jugoslovanskih Nemcev po enakopravnosti. Pri tem se je Morocutti skliceval na usmerjenost slovenskega tiska, pa tudi ano- nimno publikacijo takratnega Manjšinskega inštituta v Ljubljani Ca- rinthiaticus »Položaj Slovenaca pod Austrijom i položaj Neumen u Kra- ljevini Srba, Hrvata i Slovenaca«, Ljubljana 1925 (tudi v nemškem je- ziku). Ocenjeval je, da ta publikacija govori o tla=enju in brezprav- nosti slovenske manjšine na Koroškem, kakršnega nima nobena druga manjšina v Evropi, medtem ko imajo Nemci v Sloveniji in v Banatu vse tiste pravice, ki se jih manjšina lahko le želi. V nadaljevanju opo- zarja, da je na omenjenih »regionalnih« razgovorih v Ženevi veljala beseda predvsem aktualnemu vprašanju politike represalij in še pose- bej vprašanju sosednjih manjšin na Koroškem in v Jugoslaviji. Ob tej priložnosti je vodja nemške delegacije Kraft v navzo=nosti dr. Franca Petka ter »ostalih delegatov iz Jugoslavije, južne Tirolske in Gorice« poudaril, da je pripravljen zavzeti se za pravi=ne in dejansko doka- zane zahteve koroških Slovencev. Ostali nemški zastopniki iz Jugosla- vije so v celoti soglašali z njegovo izjavo. Zavzeli so se tudi za ustano- vitev >paritctne« komisije, sestavljene iz nemških in slovenskih zastop- nikov, ki naj bi strokovno prou=ila položaj slovenske manjšine na Ko- roškem in nemške v Sloveniji. Rezultati komisije naj bi na podlagi >obojestranskc solidarne politike« služili podpori pravi=nim zahtevam posameznih manjšin. Medtem pa je prišla iz Koroške \cst o socialno- demokratski pobudi namenjeni izboljšanju slovenskega položaja.10 Po tej pobudi sta bili 10. novembra 1925 ustanovljeni v okviru koroškega deželnega zbora dve komisiji: komisija za šolska vprašanja ter komi- sija za pritožbe, namenjena pritožbam narodnostnega, kulturnega in •• Prnr tnm. " Cillier Zeitung, 22. novembra 1925, 94. * Ve= o trm ,:i op. 2. 352 ZGODOVINSKI v duhu naših ženevskih posvetovanj in v duhu našega regionalnega sodelovanja«. Menil je tudi, da koroški sklep ni le >akt kurtoazije«, ampak da »izraža voljo k stvarni manjšinski politiki«. Pri=akoval je še, da bo enaka komisija ustanovljena tudi v Jugoslaviji, pri =emer je omenjal recipro=nost. III Videti je, da je estonska uveljavitev kulturne avtonomije imela Še pred ženevskim manjšinskim kongresom odmeve med nemško manjšino v Sloveniji. V listu Cillicr Zeitung najdemo prvi zadevni odmev v do- pisu, poslanem iz Talina 1. marca 1925. V njem je posebej zanimiva ozna=itev previAenoga predstavnika manjšine, imenovanega .Narodni svet, z >ncke vrste manjšinski parlament«. V zaklju=nem delu dopis med drugim pod=rtuje, da je Estonija prva vzhodna državu, ki je uredila manjšinsko vprašanje. Prav zato, ker je majhna država, naj bi bila vzgled za vse ostale zahodnoevropske države. Pri orisu odmevnosti estonske ureditve med Nemci na Slovenskem pa izstopa razgovor dr. Morocuttija z novim jugoslovanskim prosvetnim ministrom Stjepanom Radi7em, tik pred ženevskim manjšinskim kon- gresom. Na vprašanje o uveljavitvi kulturne avtonomije za manjšine, je Radi= pritrdilno odgovoril: >Ali sem za kulturno avtonomijo naših manjšin v tujini? Prav gotovo! Iz tega mojega stališ=a samo po sebi izhaja, da boni... odlo=no priporo=al kulturno avtonomijo tudi za manjšine v Jugoslaviji, ker se mora prav dvojna morala v manjšinskem vprašanju ozna=iti kot najve=ja škoda«.11 S Pribi=evi=evim padcem je nemška manjšina v Sloveniji upala, da pomeni Hudi=ev nastop izboljšanje položaja nemške skupnosti. V tem so manjšino podpirale tudi ustrezne Rodi7cvc izjave. Med bivanjem v Mariboru je Radi= 12. decembra 192"> sprejel deputacijo Politi=nega in gospodarskega društva za Nemce v Sloveniji; ob tej priložnosti so se predstavniki manjšine zavzeli zu lastno nemško Šolstvo z nemškimi u=i- telji. Hudi= jim je odgovoril, da vprašanje manjšinske šole gotovo ni le politi=no, ampak tudi kulturno vprašanje. Pri tem je opozoril na žalo- sten položaj Nemcev na južnem I irolskem. pa tudi nu položaj >Gori=a- novc (primorskih) ter koroških Slovencev. Dejal je tudi, da je osebno dale= od tega, da bi se nemški manjšini povra7alo, kar je bilo drugod storjeno slovanskim manjšinam. Deputacija je Radi7u tudi izro=ila spo- menico o problematiki nemškega šolstva v Sloveniji.21 V za=etku leta 1926 je Morocutti pisal, da lahko postane manjšin- sko vprašanje Nemcev v Sloveniji in Slovencev na Koroškem, osrednje :i Cilllrr /riiunp, -*>. DOTcmbr« 1929, 93. " J'rnv Ura, 101. 353 ZGODOVINSKI v svo- ji kulturni avtonomiji« ne bodo priklju=ili vzhodnemu kulturnemu krogu balkanskih Slovanov (!). Nasprotno, nadaljevali bodo s tradicijo nemških duhovnih voditeljev, ki so se nadrobno ukvarjali z raziskavo jugoslovanske kulture ter takoreko= vpeljali jugoslovansko poezijo v svetovno literaturo. Nemške skupnosti se ne more oropati znpadno-gcr- manskih kulturnih dobrin ter ji vsiliti jugoslovansko kulturo, ('.lavna misel prispevka je seveda zagovor potrebe po uveljavitvi kulturne avto- nomije za nemško skupnost; zagovarjajo= tako avtonomijo je MorOCUtti pisal, da manjšinsko vprašanje v Sloveniji ni le življenjsko vprašanje za Nemce in »vsaj toliko* za Slovence, ampak tudi za slovensko manj- šino na Koroškem, ter s tem znova pokazal na o=rtano povezanost polo- žaja nemške manjšine v Sloveniji s slovensko skupnostjo na Koroškem. Razli=nost obeh manjšin pa bi se po njegovem kazala v nemški pripad- nosti zapadno-germanskemu kulturnemu krogu, medtem ko se skuša (»tako je vsaj nedavno zahtevala slovensko-nacionalna strnil') »rcvolu- Cionirati koroške Slovence za jugoslovanski nacionalizem!''. Ob koncu prispevka je dr. Morocutti povzel osrednji del uvodoma omenjene spomenice Politi=nega in gospodarskega društva za Nemce v Sloveniji koroški deželni vladi; Cillior Zeitung je celotni dokument pred- stavila javnosti 17. januarja. Ob tej priložnosti je javnost izvedela, da so =lani odbora in zaupniki nemške organizacije soglasno sprejeli tekst spomenice na seji dne 16. decembra 1<>25 (se pravi le nekaj dni potem, ko je deputacijo društva sprejel Stjepan Radi=). Spomenica je opozar- jala na dejstvo, »da se vedno znova preslišijo ter zvra=ajo prošnje Nem- cev v Sloveniji za državljanske) enakopravnost z opozorilom na polo- žaj koroških Slovencev«'. Tudi Stjepan Radi= je pri nedavnem obisku zastopnikov nemške manjšine opozoril na »šolske razmere slovenske manjšine na Koroškem*. Spomenica nadalje pravi, da zastopniki Nem- cev v Sloveniji pozdravljajo sklep koroškega deželnega zbora z dne 10. novembra 1925 o ustanovitvi dveh komisij za pritožbe in za šolsko vpra- šanje, dn bi prou=ile »razmere slovenske manjšine na KoroškeiiK. Iz- vemo tudi, da so konec novembra 1925 zastopniki nemške manjšine opo- zorili »kompetentne urade (Stollen)« na Koroškem o sklepih, ki so jih Sprejeli skupaj z dr. Petkom na ženevski manjšinski konferenci. Prosili so tudi za ureditev slovenskega manjšinskega vprašanja v duhu ženev- sko konference ter v »duhu narodne tolerance in iincionnlno-kulturno samoodlo=be in samouprave Spomenica je pozivala koroško deželno vlado, da bi, slede= baltskemu vzgledu, kot prvi zakonodajni organ »v vseh nasledstvenih državah zakonsko uredila in dolo=ila pravice koro- ških Slovencev«. Zakonska ureditev manjšinskega vprašanja na Ko- 354 ZGODOVINSKI o (udi odlo=ilno vplivala na priznavanje in uresni=itev manjšinskih pravic za »sosednje nemške in dnigojezi=ne manjšine. Zato zastopniki Nemcev v Sloveniji tudi naslavljajo koroški deželni vla- di citirano spomenico. Spomenico je tisk nemške manjšine pospremil z mislijo, da ho morda »zgodovinska zasluga nemške manjšine V Sloveniji« da je kot prva »podvzela prvi korak v tej smeri«. »Ta prvi korak (pa) je v tem. da apelira s pristno nemško objektivnostjo na pristojne vladne organe tuje nacije... ter jih prosi, da slovanskim manjšinam na svojem pod- ro=ju tudi formalno pripusti prakso ženevske resolucijec Na naslov osrednjega slovenskega tiska pa je bilo naperjeno zagotovilo, da so ; Nemci v Sloveniji... dokazali, da ne poznajo dvojne morale v manj- šinskem vprašanju in da to. kar pri=akujejo za-sc. ne želijo le za so- rojake državnega naroda v tujini, ampak se (tudi) sami javno, navzven ter s poudarkom prizadevajo tudi zanje«. Pri=akujejo še. da se bodo zastopniki koroških Slovencev v enakem duhu zavzeli za enako rešitev manjšinskega vprašanja v Jugoslaviji. W januarja je odbor Politi=nega in gospodarskega društva za Nem- o= v Sloveniji poslal tekst spomenice prosvetnemu ministrstvu v Beograd. Spremni dopis se je dotikal položaja nemške manjšine v Sloveniji, v nadaljevanju pa pozival k politiki narodnostne tolerance. Med drugim je podcrtavali da se bo z uradno prošnjo Nemcev na Slovenskem ko- roški deželni vladi »našla pot do mirne in sporazumne ureditve manj- šinskih problemov ne le na Koroškem, ampak bo (prošnja op.) imela odmevnost tudi v naši kraljevini C, Podobno obvestilo SO predstavniki nemške manjšine poslali tudi »zainteresiranim parlamentarnim oziroma deželnnzborskim zastopnikom sosednjih manjšin v Avstriji. Italiji in Jugoslaviji: koroškima Slovencema dr. Krancu Petku in Vinku Poljan- CUt predstavnikoma primorskih Slovencev dr. Josipu Vilfanu in dr. Engclhcrtu Besednjaku, južnima Tirolccma pl. Sternbachu in Heuth- Nicolussiju ter dr. Stephanu Kraftn za poslanski klub nemške stranke v kraljevini SHSc. Podobno kot dopis prosvetnemu ministrstvu, so tudi ta obvestila izražala upanje, da se bodo s to -moralno in idealno pod- poro koroškim Slovencem, z uradno in neuradno prošnjo koroški de- želni vladi*, našle poti ne le zn »mirno in sporazumno rešitev manjšin- skega problema na Koroškem*, ampak bo ta imela odmevnost tudi za Nemce >v kraljevini SI IS ter za manjšine v sosednjih državah.. Obve- stilo je v nadaljevanju povezovalo pobudo Politi=nega in gospodarskega društva za Nemce v Sloveniji z nedavnim ženevskim manjšinskim kon- gresom.-3 Ob objavi Spomenice je vsekakor dobro pou=ena graška I agespost 15. januarja 1926 pisala, dn v kolikor se bosta koroška deželna in av- strijska osrednja vlada odlo=ili dati koroškim Slovencem šolsko in kul- turno avtonomijo, imajo avstrijski politiki še nadalje v rokah možnost pogojiti uveljavitev ^zakona o šolski in kulturni avtonomiji« z enakim ali podobnim zakonom za Nemce v Sloveniji. Ijst je tak postopek ozna- » OIM •pnmiio «Iopi*o je objavil« Cillicr Zrilung 17. januarja 1926, 3, 355 ZGODOVINSKI CASOIMS XXVIII 1974 =il za »pozitivno mornlno represalijo v najboljšem pomenu besede« ter pribijal, da »imajo tako slovenski politiki v SIIS usodo svojih bratov na Koroškem s celotno odgovornostjo v svojih rokah«. List pa je tudi že naštel zadržke pri ureditvi slovenskega vprašanja s kulturno avto- nomijo, saj je menil, da »ekstremno nacionalisti=na skupina koroških Slovencev, kljub lojnlnostni izjavi dr. Petka v Ženevi, no=e ni=esar ve- deti o šolski in kulturni avtonomiji v okviru avstrijske republike«. Odgovornost za to, da bi šolska in kulturna avtonomija spodleteli, v tem primeru gotovo ne zadeva nemške politike na Koroškem, ampak samo slovenske kroge (sic!), ki stavljajo prednost iredentisti=ni ureditvi koroškega manjšinskega vprašanja >v nasprotju s plebiscitom in mednarodnimi pogodbami«. Potem se bo tudi pokazalo, da Nemci v Sloveniji. >kljub svojim miroljubnim in razumnim poskusom urediti raanjiinsko vprašanje«, niso žrtev lastne politi=ne >ncspumctnosti« in tudi ne -dozdevnega« >zatiranja« koroških Slovencev, ampak >nedolž- na žrtev majhne, umetno vzdrževane iredente na Koroškemu.2* =e koroški Slovenci ne dobijo kulturne in šolske avtonomije«.26 Iz tisku je razbrati* da je prišlo ob spomenici Politi=nega in gospo- darskega društva za Nemce v Sloveniji do nasprotovanja predložitvi apela koroški deželni vladi. 16. junija 1926 je tisk namre= sporo=il, da je na zahtevo vodstva organizacije nemške manjšine v Sloveniji dr. Moro- CtttU izstopil iz Politi=nega in gospodarskega društva,28 vzrok izsto- pa pa nuj bi bil Morocuttijev =lanek v berlinskem manjšinskem gla- silu Kultunvchr, po katerem je bilu januarska spomenica sprejeta kljub mo=nemu odporu nemških iredentistov (v Sloveniji).26 Morocuttijev iz- stop je seveda zbudil pomisleke slovenske manjšine o iskrenosti poziva koroškim deželnim oblastem, dejstvo, ki ga je opazil tudi tisk nemške manjšine v Sloveniji.27 1. marca 1926 je v jugoslovanskem parlamentu govoril predstavnik jugoslovanskih Nemcev Samuel Schumacher. V debati o prora=unu pro- svetnega ministrstva je govoril o vprašanju >splošne oblike, ki bi bila primerna za zadovoljitev nujne želje jezikovnih skupin in ki bi bila sprejemljiva tudi za ve=inske narode« ter pri tem opozoril na estonski zakon o kulturni avtonomiji. O=rta] ga je za >prvi primer odgovorne rešitve tega važnega vprašanja«. Kot primer sijajne nnrodnostno-kul- turnc avtonomije v preteklosti pa je ozna=il ve= kot dvestoletni položaj »srbske nacionalne cerkve ter šolsko avtonomijo na južnem Ogrskem ter na Hrvaškcm-Slavoniji«. Ob zuklju=ku je poudaril zahtevo nemške manjšine po popolni nacionalni avtonomiji, enako >kot so jo imeli :< Cll. po ponatisu T Cillicr Zcituajr, 21. januarja 1926, 6. " Cillicr Zcitung, 31. januarja 1926, 9. 24 Trav lam, 17. /unija 1926, 48. " Cit. po Cillicr Zcilunj, 2. septembra 1926, 69. 356 ZGODOVINSKI saj Danska varuje nemški manjšini iste pravice«, dodajal pa tudi. da se bo kulturna samo- uprava »v doglednem =asu« razširila tudi na ostali manjšini v Nem=iji, na Poljake in Lužiške Srbe. Cillier Zeitung je še pisala« da ni Še ni= znanega, ali bo to odvisno od recipro=ne ureditve, za LuŽiSke Srbe pa je ob tem treba Še ugotovili, ali so samostojno pleme (Volksstamm), ali pa jih je imeti za del slovanskega državnega naroda.29 Omenimo naj tudi. da so po prejemu obvestila Politi=nega in gospo- darskega društva za Nemce v Sloveniji voditelji južnotirolske manjšine s posebno vlogo koroški deželni vladi zavzeli za Uveljavitev predlagane šolske in kulturne avtonomije za slovensko manjšino na Koroškem." Kako pa je Celovec sprejel o=rtane sugestije, je 15. marca 1926 pokazalo pisanje celovškega publicista Bernharda Scheichelbauerja v graški Ta- gespost. Videti je, da je bila celovškim krogom najbližja pruska rešitev. O tem ne pri=a le Scheichclbauerjevo pisanje, ampak tudi opozorilo tiska nemške manjšine v Sloveniji, da je Nem=ija prva velesila, ki je na >rescn in zgleden« na=in na=ela vprašanje narodnostnih manjšin.81 O=itno pa je, da so odgovorni koroški krogi skušali dati »kulturni avtonomiji« za nemško-koroški nacionalni tabor najugodnejšo vsebino, ali po Scneicnelbauerjevih besedah. Izpeljati kulturno avtonomijo na na=in, ki je »najbolj prilagojen krajevnim pogojem«. V tem okviru je Scneicnelbaner tudi razmejil novo šlezvig-holšteinsko šolsko ureditev s položajem koroških Slovencev. Potem, ko je poudaril, da je bistvo (manjšinskega) problema šolsko vprašanje, je nakazal, da so >do sedaj« Danci imeli le eno javno osnovno Šolo v Klensburgu ter privatno osnovno šolo. ki so jo sami vzdrževali, ima Koroška »tako imenovane« javne utraktivisti=ne osnovne šole, ki popolmna zadostujejo kulturnim po- trebam »tistega dela Slovencev, ki ho=e živeti v miru in slogi z nem- škimi deželami«. Tisti del Slovencev pa, ki je pod >nncionalno-slo- venskim vplivom . .. pa želi =isto slovenske šole«. Zanje je utrakvisti=na šola »nepopisen nesmisel«, =eprav ima po Scheichelbauerju tu šola >iz- » Cillier ZciluDC. 7. marca 1926, 1». » 1'rar lam, 21 februarja 1926. 16. N Trav lom. 1«. marca 1926, 22. " Gl. op. 29. 24 Zeodot inski ffiMipj* 357 ZGODOVINSKI kajti le ta del dežele prihaja v poštev za kulturno avtonomijo . v kolikor pa bi bil potreben »narodni davek , bi ga morala zbrati manjšina sama. Privatne osnovne šole v primerjavi z Danci za Slovence »sploh ne pridejo v poštev. vendar pa je njihova ustano- vitev >z enostavno prijavo' možna na podlagi veljavnih zakonov. \ primerjavi s Sehlesuigom je Schcichelbauer menil, da na Koro- škem pri nastavitvah u=iteljev ni potrebno soglasje staršev, saj krajev- nim šolskim svetom pripada dolo=en vpliv* pri njihovem imenovanju. Ob dolo=ilu pruski? odredbe, ki je danski manjšini zagotavljala pravico gojiti lastno narodnost (Volkstum) V šoli, je koroški odmev zagotavljal dovoljnost obstoje=ih u=nih na=rtov za utrakvisti=ne šole. Omenjal je sicer, »da bodo =isto slovenske šole gotovo bolj poudarjale to vrsto pouka«, vendar z omejitvijo, da je »vendarle izklju=eno, povezati s tem kakršnekoli državi sovražne tendence. Zato tudi ne smejo — pa= v nasprotju s prusko odredbo - delovati v tem okviru tuji (pa= jugo- slovanski) državljani na koroških šolah. Po Scheiehelhauerjti so na- kazane »smernice pomenile »popolno šolsko avtonomijo', njeno uresni- =enje pa je povezoval z »voljo slovensko-uacionalne manjšine in z njeno kulturno zmogljivostjo v kolikšni meri bo uživala ta liberalna dolo=ila'. Ker pa Slovenci brez tega uživajo po obstoje=ih zakonih volivno pravico, svobodo delovanja društev, svobodo zborovanj ter tiska, pravico do upo- rabe lastnega jezika itd., bodo z zagotovitvijo šolske avtonomije dani najvažnejši kriteriji za kulturno avtonomijo. Odlo=ujo=i koroški krogi pa so pripravljeni iti še dalje: Slovencem naj bi bila zagotovljena pravica, da oblikujejo lastne kulturne ob=ine. Te naj bi se ustanovile v vseh tistih krajih, kjer bi se na podlagi »narodnostnega priznanja« prištela petina volivcev k slovenstvu. Imele bi javnopravni zna=aj pravico pobiruti »lastni davek« namenjen kulturnim potrebam, ter se »posluževati slovenskega jezika-. .Ob=ine bi upravljali izvoljeni kulturni odbori na =elu s predstojništvom. Schcichelbauer piše, da bi bila z »ureditvijo takih upravnih teles izpolnjena zahteva po .popolni kulturni avtonomiji'«, in samo želeti je, da bi bile nemški manjšini v Jugoslaviji zagotovljene enake pravice. 2e v tem zapisu pa je opazna delitev slo- v,s ZGODOVINSKI i veljala le za prve, medtem ko hi zn druge >se nadalje veljala dosedanja skrb (namenjena) ohranitvi njihovih pravic in utrakvisti=ne sole= »Nemcem prijazne« Slovence je Sclieiclicl- baucr ozna=il za tisti »del prebivalstva jezikovno mešanega ozemlja, ki stavlja =ustvo do domovine nad ljubezen do ljubljanskih oblastnikov«« s tem pa je o=itno postavil »nacionalne« Slovence v položaj iredentizma in protiavstrijstva. Zna=ilno je. da zaenkrat še ne najdemo danes toliko opevane >\Vindischcr. ki jih pri=enja koroška ueniško-nncionalnn stran poudarjati šele =ez leto dni in to z namenom, da hi =imbolj zožila napovedano kulturno avtonomijo. Zna=ilna je tudi Scliciclielhauerjcva navedba i da je šla s predlogi za »ureditev problema slovenske manjšine« Koroška do skrajne meje možnega, da hi hile lako zagotovljene »aspi- racije manjšine in ne tvegani interesi dežele«. Pisal je tudi, da poleg delu tiska v Sloveniji tudi >Koroška slovenska stranka« (prav Politi=no in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) ne kaže »nobenega pravega veselja nad ponujeno avtonomijo. Oh koncu pa je prihil. da ho ponujena avtonomija med drugim onemogo=ila napade na Koroško; iz =lanka je videli, da je pri tem omenil napade iz Jugoslavije, pa tudi s strani manjšine.*1 V tem =asu so postale znane prve eslonske izkušnje na podro=ju manjšinske zaš=ite. Predvsem je do tega =asa uspelo urediti organiza- cijo aparata kulturne avtonomije za nemško manjšino. Razdeljen je hil na pet podro=ij. Finan=ni urad se je ukvarjal s pripravo prora=una za kulturne potrehe manjšine in predvsem z Vprašanjem obdav=itev. Katastrski urad je opravljal opravila, povezana z registracijo pripad- nikov manjšine ter s statistiko, Šolski urad je zajel celotno dotedanje privatno šolstvo manjšine, medlem ko je imel urad za kulturo skrh zn ureditev ostalih vprašanj iz kulturnega podro=ja; zajemal je tudi gledališ=e, knjižnice in druge dejavnosti. lTrad se je tudi delil na tri sekcije. Prva je obravnavala visoko šolstvo, cikluse predavanj, name- njene akademski mladini v Dorpatu in podobno. Druga sekcija se je ukvarjala z ostalimi vprašanji Splošnega kulturnega zna=aja, medtem ko je tretja sekcija zajemala delovanje obstoje=ih znanstvenih društev in organizacij. V urad za kulturo je hila vklju=ena tudi sekcija za šport in telesno kulturo. Do tega =asa je hil tudi že izdelan prvi predlog kulturnega davka. prilagojenega državnemu dohodninskemu davku. Sestavljen naj hi hil iz osnovnega in dodatnega davka. Predvideno je bilo. da hodo osnovni davek pla=evali vsi pripadniki kulturne avtonomije (z izjemo tistih brez dohodkov). Tisk je pisal« da ho davek predstavljal ; zelo majhno obremenitev*. Dodatni davek pa je hil po predlogu progresiven, izhajal pa hi iz na=ela socialne pravi=nosti. Na šolskem podro=ju je izšla odredba, s katero so prešle vse do- tedanje privatne manjšinske Šole v upravo nemške manjšine.33 " POTZCIO po ponafUu v Cillirr Zritimg, IS. mnrrn 1926, 22. » Cillirr Zoitutiir, II. aprila 1**26. 29. 24- 359 ZGODOVINSKI \\ indisehe . ki .sedaj zamenjajo >Nemcem prijazne Slovencc<. Po predložitvi zakonskega osnutka deželnemu zboru, so Slovenci znova sodelovali v delu šolske komisije. Med slovenskimi zadržki do osnutka je omeniti opozorilo, da je bil osnutek sprejet brez sodelovanja manjšine. Predvsem pa je manjšina zavra=ala izklju=no uveljavitev subjektivnega principa pri ugotavljanju narodnosti posameznika. Ko pa so Slovenci sprejeli tudi to dolo=ilo, so predlagatelji zakonskega osnutka postavili v ospredje šolsko vprašanje, kon=no pa 17. moja 1929 s posebno izjavo pretrgali nadaljnje razgovore s Slovenci, krivdo r.a neuresni=enje kulturne avtonomije pa prevrgli na slovensko stran. Objavo osnutka zakona o kulturni avtonomiji je tisk nemške manj- šine v Sloveniji pozdravil. Pisal je tudi. da bolj >vclikodušnego. libe- ralncga in idealnega »zakonu* si ni mogo=e misliti*. Pozdravljal je subjektivni princip pripadnosti k dolo=eni narodnosti ter menil, da je »naravna in edino mogo=o^ podlaga vsake kulturne avtonomije prosto- voljni in svobodni vpis v narodni kataster, ter pri tem omenjal dejstvo. da morajo na podlagi objektivnega kriterija nemški u=enci v Sloveniji obiskovati šole s poukom v »državnem jeziku*. Nn o=itke, <\n koroški Slovenci ne bodo v »za=etku izkoristili kulturne avtonomije v primernem obseguc, najdemo odgovor, da od »nemške države« ni mogo=e zahtevati, da bi »s prisilo in nasiljem* prisilila manjšino k temu. V polemiki z ljubljanskim »Jutrom* najdemo poudarjanje nemš=ine kot svetovnega jezika. I isk je tudi poudarjal, da bi imel na koroških manjšinskih šolah »nemški svetovni jezik tisto mesto, ki gn prebivalstvo zahteva*. Cillier Zeitung je še posebej poudarila izhodiš=e celovškega predloga, po katerem bo imel vsak državljan možnost »urediti si kulturo, kakršno si želi«.35 Vse kaže. da so v Politi=nem in gospodarskem društvu za Nemce na Slovenskem do tega =asa poravnali spor z dr. Morocuttijem. Tako je bil Morocutti 20. julija 1927 izvoljen na ustanovnem zboru »Nemške lige za Društvo narodov in za razumevanje med narodi; v Sloveniji za njenega predsednika.30 — I-iga je bila ustanovljena po sudetskem vzgledu. — Prihodnji mesec je list nemške manjšine v Sloveniji povzel po berlinskem listu Tugliehc Rundschau obsežen Morocuttijev zapis o " Pia* Inm. 17. julija 1927, 55. * 1'rnv Ijitn. 24. julija 1927, 57. 361 ZGODOVINSKI prisiljeni* 80 »nedvomno postaviti na tla avstrijske republike?. /, nacionalno in kulturno samoupravo bo tudi odstranjena možnost doslej stalnih pritožb in nezadovoljnosti koroških Slovencev, pa= zanimivo opozorilo, ki o=itno kaže na eno izhodiš= zakonskega osnutka, namenjenega kulturni avto- nomiji za slovensko skupnost. Iz predzgodovine spomenico Politi=nega in gospodarskega društva za Nemce v Sloveniji je Morocutti opozoril na jugoslovansko postavljanje vzajemnosti koroškega položaja s polo- žajem nemške manjšine (ozna=il ga je zu »negativno recipro=nosti) ter na ustrezne jugoslovanske ukrepe na šolskem podro=ju (tako šolski odlok z dne 7. aprila 192"», s katerim so po Morocuttijevih besedah dolo- =evale narodnost u=encev oblasti in ne starši). V skladu s koroškimi stališ=i je zavra=al upoštevanje objektivnih znakov pri dolo=evanju na- rodnosti posameznika, slovensko zavra=anje kulturne avtonomije pu ozna=il za »te/ko in nenazadnje zunanjepoliti=no obremenitev ." Kas- neje je pisal. ni plašil« s poskusom, bi »kongresno vodstvo po- stavilo glasovanje o nezaupnici proti koroškemu osnutku kulturne avtonomije«.** Za oris stališ= koroško-nemške strani do predlagane kulturne avto- nomije izstopa takratno poro=anje lista Deutsche Allgemeine /citiing.** Med drugim je list 6. avgusta 1927 pisal, da koroški Slovenci niso »narodno zavedna manjšina*. 27, 62; ponatis » Camillo Morocutti: Crossriruttrh- I.UMI (.ro-.N-Sil(l«liiwicii, \\irn -Leipzig 1928, str. 19—26 (vklju=eno v ftirii trkat). w Cit. knjigu, str. 5*». M -šlo je zu serijo =lankov pod mitlovotn lH-ut*ch-*lowcnischc Trohlrnir; razdelek o koroški kulturni uvtonomiji je povzet po ponatisu v Cillicr Zrituiijf z doc 21. avgusta 1927, 6V 362 ZGODOVINSKI na tak nakonscrvirati narodnostno posestno stanje do nove odlo=itve o teritorialnih vprašanjih', ali z drugimi besedami: do spre- membe karavanške meje. Kako so narodnostne manjšine v Nemeiji ocenjevale pruski vzorec šolske avtonomije, pri=a dopis Zveze narodnostnih manjšin Nem=ije nemški vladi z dne "50. septembra 1927. 2(). Zna=ilno je, da SO tudi ta stališ=a, zajetu v posebni odredbi, uveljavljala izklju=no na=elo subjektivnega principa pripad- Prim. Cillirr Zritunj, 4. ilrcrmlir« 1**27, M. %3 ZGODOVINSKI tem pisal, da se za pripadnost k obema »priznanima« manjšinama, poljski in danski, ne zahtevajo ve= objektivni znaki. Ureditev poljskega Šolstva naj hi sedaj zajela tudi Porcnje in Vestfalijo. Zanimivo je bilo dolo=ilo po katerem so lahko podobno kot je to veljalo na danskih privatnih šolah, tudi na poljskih šolah pou=evali poljski državljani; manjšina je dobila tudi pravico ustanavljati lastne srednje in strokovne šole.41 Za stališ=e nemške manjšine v Jugoslaviji do šolskega vprašanja je vsekakor omeniti nemški predlog k jugoslovanskemu predlogu zukona o osnovni šoli. Do zakonske ureditve »celotnega šolstva narodnostnih manjšin« je predlog pod=rtava] dejstvo, da mora biti pouk za u=ence nacionalnih manjšin v posebnih manjšinskih šolah. Obstoje=e paralelke ali pa posebni šolski oddelki namenjeni pripadnikom manjšin, naj se spremene v samostojne šole z materinš=ino kot u=nim jezikom. Na njih naj pou=ujejo u=itelji, pripadniki manjšine. Kur se ti=e jezika ve=in- skega naroda (srbohrvuški ali slovenski), je predlog omenjal obveznost pouka tega jezika od tretjega razreda dalje (po šest ur tedensko). Dotikal se je tudi problematike šolskega nadzorstva ter ureditve Šol- skih okolišev. Tam pa, kjer so javne šole z razli=nimi u=nimi jeziki, naj se take šole upravlja lo=eno. Omenimo naj tudi predlog, po katerem imajo manjšinske organizacije pravico ustanavljati ustrezne šole ali druge vzgojne zavode. Tako kot pruska dolo=ila, je predlog nemške manjšine predvideval možnost pripustitve u=iteljev, tujih državljanov; ti bi se morali v petih letih nau=iti jezika ve=inskega naroda ter se potegovati za jugoslovansko državljanstvo.41 Tisk nemške manjšine v Sloveniji dokazuje, da so odgovorni na Koroškem ocenjevali slovensko manjšinsko vprašanje kot politi=no in ne kot kulturno »zadevo«. To velja tudi za pogajanja o uvedbi kulturne avtonomije." Tuko postaja razumljivo celotno dogajanje, ki se je odvi- jalo ob slovenskem vprašunju. Izstopa dejstvo, da so skušali predvsem iz politi=nih vzrokov deliti manjšino na »nacionalne Slovence«, ki da jim gre manjšinsko varstvo in na »Nemcem prijazne Slovence«, ki jim ne gredo pravice, kakršnih naj bi bili deželni prvi. Se ve=, z letom 1927 opazimo poskuse po preimenovunju »Nemcem prijaznih Slovencev« v tako imenovane »Windische«, po zavesti nemštvu vdani element, ki ga je treba odšteti od manjšine. Zna=ilno dejstvo je, da je bil utemeljevalee take delitve predsednik osrednje protimanjšinske organizacije, imeno- vane Karntncr Ileimatbund, dr. Martin Wuttc. Isto=asno skušajo nem- ški nacionalisti z naseljevanjem rajhovskih Nemcev na obmo=je južne Koroške utrjevati tumkujšnjc koroško nemštvo.44 41 1'rirn. Dcnturhe Zeitim* (Olje), 21. marca 1929, 23. 41 l>cut«che Zeilunr, V in 6. januarja 1929, It. 1 in 2. 41 Plim, I>cut«-hc Zritunff, 21. maja 1929, 41. 44 Vrf r» trm: Tone Zorn, Iz Kermanizncijnkih prizadetanj na Koroškem med ol.ema nvcloi nima vojnama, Ze»dovin*ki faiopifl, XXIV/1970, str. 279—281. 364 ZGODOVINSKI vrsto =lenov« zakonskega osnutku namenjenega taki av- tonomiji.45 Res pa je, da se je med razgovori v šolski komisiji koroškega deželnega zbora zutikalo. Prvo, o=itno politi=no oviro, je kot smo sami videli, stavila koroško-nemška strun z zahtevo po izklju=ni uporabi subjektivnega principa pripadnosti k narodnosti. Ko pa so Slovenci to zahtevo sprejeli, je nemška strun nastopila s šolskim vprašanjem. V nasprotju z manjšino, ki je zagovarjala vklju=itev utrakvisti=nega šolstvu v okvir nu=rtovnne avtonomije, je koroško-nemška stran vztra- jala na delitvi šolstva na manjšinske šole ter na utrakvisti=no Šolstvo, na knteregu ne bi imela manjšinn nobenega vpliva. Dr. Zeiniztcr, eden tvorcev zakonskega osnutka o kulturni avtonomiji, je 1930. leta ozna=il nakazano stališ=e manjšine za >neuresni=ljivo« slovensko zahtevo, mo- rebitni prenos utrakvisti=nega šolstvu v okvir kulturne avtonomije pa celo za prisilno vklju=itev vseh otrok v slovenske avtonomne šole.40 In kako je gledal tisk nemške munjišne v Sloveniji nn to doguju- ianje? Zna=ilno je, do je že v za=etku leta 1928 nukazul možnost, da kulturna avtonomija ne bo uresni=enn. Tisk je dulje opnzil odpor nem- ških Korošcev do take ureditve slovenskega vprašanja, pisal pa je tudi, du so >nacionnlni Slovenci« tako nn Koroškem kot v Sloveniji, najod- lo=neje zavrnili kulturno avtonomijo.47 V celoti lahko re=emo, da je bil nemški manjšinski tisk v pravdi o kulturni avtonomiji na koroško- nemški strani. Ob tem je poudarjul. t\a bi bilu nemška manjšina v Slo- veniji sre=na, ko bi uživala pravice, kakršne so se obetale koroškim Slo- vencem. Tem je tudi o=itali da ne vrednotijo ponujeno kulturno avto- nomijo kot »koncesijo« koroškega nemštva manjšini. Poudarjajo= lasten položaj je tisk nemške manjšine pisal, da koroški Slovenci >nikakor ne žive nn popolnoma zaklju=enem« prostoru Koroške, zato bi imelu odprava utrukvisti=ne (>dvojczi=ne«) šole in njenu vklju=itev v ob- mo=je kulturne avtonomije posledico po kateri bi bili »prisiljeni«: po- šiljati otroke v avtonomne slovenske šole ne le tisti Slovenci, ki so za- dovoljni z utrakvisti=no Šolo, nmpnk tudi >Ncmci, pripudniki ve=in- skegu naroda«. V zugovor koroških stališ= najdemo tudi omenjunjc nemš=ine kot svetovnega jeziku. Dulje beremo, dn se slovensku inteli- genca prizadeva >z materialnimi žrtvami: nau=iti svoje otroke nemškega svetovnega jezika in kdo ne bi potem razumel dejstva, da se slovenski koroški kmet »v nemški drŽavi« (Avstriji) ne bi poslužil brez- pla=ne možnosti nau=iti se tega jezika, v zavesti, dn njegovi otroci >tako ali tako« ostanejo Slovenci. Nemš=ine pa ne cenijo le slovenski kmetje na Koroškem ter Inteligenca v Sloveniji, ampak tudi delavci in kmetje v Sloveniji. Najdemo tudi zagotovilo, dn se kmetu (ki je bil med koroškimi Slovenci v ve=ini) sploh ne da raznnroditi.4* Iz prispevka « Drnl*rlir Zcilunf. M. oktobra I9V), 87. 44 1'rnv fom. *: Cillirr Zcilunir. I. jonunrjn 192«, 1. « 1'rnv Inin, 19, junija 192», 56. -i,- ZGODOVINSKI CA.NONS X\\ III |«/74 dr. Morociiiiiju. objavljenega decembra 1928 je videli, da je nemška manjšina v Sloveniji tudi v tem =asu vrednotila kulturno samoupravo kot ^trajno in zndovoljujo=o«. ureditev manjšinskega šolstva; pri tem pa je manjšina zavra=ala morebitne »vmesne rešitve*. O=itno upoštevajo= soodvisnost položaja koroških Slovencev in nem- ške manjšine v Sloveniji, je tisk pisal, da se manjšina že leta prizadeva, dn hi »negativno in hujskaško recipro=nost nadomestila pozitivna in moralna vzajemnost (Kcprozitiit)*. Jasna šolska delitev otrok manjšin- skega in ve=inskega naroda hi bila po njegovem možna le s šolsko sa- moupravo na podlagi nacionalnega katastra, vpis vanj pu bi moral hiti »brez prisile in prostovoljen'49 ter na podlagi subjektivnega principa.50 V okviru nakazanih stališ= je posebej zanimiv komentar, objavljen ol> prekinitvi razgovorov o kulturni avtonomiji maja 1929. V njem naj- demo zagotovilo, <\n je krivec za »razbitje« razgovorov vodja slovenske manjšine (dr. Petek), kot vzrok >ruzbitju< pa je ponovljena zahteva manjšine po izro=itvi utrakvisti=nego šolstva »slovenski narodni skup- nosti«, /nova najdemo zagotovilo, da hi v tem primeru ne le »številni pripadniki državnega naroda«, ampak tudi »mnogi ostali državljani (se pravi Slovenci op.), prisiljeni pošiljati (svoje otroke op.) v šole. ki jih ne upravlja država, ampak manjšina*. Za politi=no ozadje name- ravane delitve južnokoroškega šolstva j«* bilo zna=ilno pisanje nemškega tiska, da se vendarle »ne more zahtevati, da bi država prisilila... (te) svoje zveste (sic!) pripadnike, da bi pošiljali svoje otroke v Šole slovenske avtonomije.. .t Kot vidimo, se tudi na tem mestu pojavlja vedno znova poudarjena politi=na delitev koroškega slovenstva na >na- Cionalne« in »iredentisti=ne« Slovence na eni ter na ulomovini zveste, Nemcem prijazne Slovence* (>\V indisehe) na drugi strani. Slovenski manjšini je nemški tisk na Slovenskem še o=ital, da ni za kulturno, ampak za regionalno avtonomijo, ki naj hi služila 'prisilni nacionalizaciji* (slovenizaciji) »Nemcem prijaznih Slovencev*. Po tej oceni je ta cilj »samposebi sicer razumljiv*, toda na njegovo uresni=itev »v nemški državi* tudi zagovorniki (se pravi voditelji slovenske manj- šine) *nc verujejo v take zahteve*. Glasilo nemške manjšine je še pi- salo, da je treba predvsem iz tega zornega kota ocenjevati ne le slo- vensko odklonitev kulturne avtonomije, ampak tudi prihodnje »tožbe slovenske manjšine na Koroškem*. '/, u s n in m e n f a s s u n g DIE KULTURAUTONOMIE FOR DIE KARNTOER SI.OUKNKN UNO DIK DEUTSCHE M1NDERHEIT IN JUGOSLAWIEN Der Verfusscr schildert die Kiitstchung der Idee einer Kultimiutonomie fiir die Karataer Movveneii, \vie sic in der zucilen lliilftc der /\wuizigcr Jalirc in Erscheinung getreten ist. Dabei werden namentlich die Stellungsnahmon der deutsclispracliigen Minderlieit in Slovvcnien zu dieser Krap- eriirtert. I,s \vird fcstgestclll. dass die Deiitschen in Slovvcnicn eine solehe Losung BDgeregt haben, selbstverstiiridlich in der IlofTnung, durch beiderseiligc Regelungen der Minderlieitsfragcn ilire eigene Liige verhessern zu konncii. •• Prav lam, 9. rfrcrmlira 1938, 98. * l'tu» lam, 19. januarja 1928, 6. 366