Murska Sobota 16. junija 1955 Leto VӀӀ — Štev. 24. — Cena din 10.— Obmurski tedni k - glasilo SZDL za Pomurje. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Jože Vi 1 d. — Uredništvo in uprava M. Sobota, Trubarjev drevored 2/ӀӀ. — Čekovni račun pri podružnici NB FLUJ v M. Soboti štev. 641-T-5O0. — Telefon 158. — Tisk Obmurske tiskarne v M. Soboti. — Naročnina: četrtletna 100 din, polletna 200 din, celoletna 400 din. — Izhaja vsak četrtek. — Poštnina plačana v gotovini. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE KMETIJSTVO, INDUSTRIJA in sile Socialistične zveze v najmočnejši pomurski komuni V zadnjih dneh maja je bila tudi konferenca SZDL za področje bodoče komune M. Sobota. Konference so se poleg predstavnikov osnovnih organizacij udeležili tudi gostje, med njimi organizacijski sekretar SZDL Slovenije tovariš France Kimovec, sekretar Okrajnega odbora SZDL Jože Gričar in zvezni ljudski poslanec Ivan Kreft. Delo konference je bilo dokaj plodno in temu ustrezni tudi zaključki za bodoče delo SZDL v soboški komuni. Kmetijstvo, industrija in sile SZDL v bodoči komuni — ta tri vprašainja, načeta že v uvodnem referatu predsednika začasnega odbora SZDL, Vaneka Šiftarja, so obravnavali delegati kot najvažnejša. Soboška komuna ni le med največjimi po obsegu, temveč z lendavsko obenem tudi gospodarsko najmočnejša med desetimi komunami v Pomurju. Dejstvo, da bo v M. Soboti obenem tudi sedež okrajne skupnosti, pa nalaga SZDL le še toliko resnejšo skrb in odgovornost za razvoj bodoče občine. Na površini nekaj nad 19.000 ha skoraj 22 tisoč prebivalcev, od teh 1370 zaposlenih v industriji, 1333 v obrtništvu, 5800 v ostalih poklicih in okrog 13.000 v kmetijstvu — že to so številke, ki dovolj povedo, kam bo morala predvsem usmerjati svoje šile Socialistična zveza. Kmetijstvo vključuje 4069 zasebnih kmetijskih gospodarstev in 18 socialističnih obratov, industrijo pa predstavlja 7 večjih podjetij in 22 obrtnih podjetij in delavnic. Med večjimi podjetji so izven M. Sobote opekarne, separacija peska v Puconcih in žaga v Mačkovcih. Kmetijstvo bo torej panoga, kateri bo treba posvetiti posebno skrb. saj ima na tem področju vse pogoje za mnogo večjo rast in razvoj. Zdaleka večjo pozornost kot doslej pa bo morala SZDL posvečati tudi lepo razvijajoči se industriji in obrti, saj je ta že v doslejšnji soboški mestni občini ustvarjala velik del dohodkov okraja. Če velja pri kmetijstvu vsa pažnja zadružništvu, skrb za dober vodilni kader v zadružnih organizacijah — teh je sedaj 18 na področju snujoče se velike občine in nekatere se bodo še morale združiti, ker so same gospodarsko prešibke — potem velja isto tudi za delo v sindikalnih organizacijah. Tem bo treba pomagati mnogo bolj kot doslej. Pri združevanju kmetijskih zadrug gre za močnejšo ekonomsko zaokroženost, v kateri bo prišla do izraza gospodarska moč in veljava zadruge. Sicer visoki finančni uspehi nekaterih zadrug v lanskem letu — poslovno dobo so aktivno zaključile vse — ne smejo popolnoma zadovoljiti SZDL. če pri tem taka zadruga še vedno ne posveča prave skrbi svoji poglavitni nalogi: pospeševanju kmetijstva. Tako je na področju dosedanje občine Tišina in deloma tudi M. Sobote še vse premalo zaznaven prav ta vpliv zadruge na razvoj kmetijstva. Obnova sadjarstva, melioracije in po- dobno, je čestokrat šlo skoraj mimo zadruge. Kakor ne smejo omenjeni problemi iti mimo zadruge, tako ne sme tak pojav uteči pozornosti Socialistične zveze. Sindikati bodo najmočnejša organizacija v bodoči komuni. V 33 podružnicah je zdaj vključenih nad 3000 članov. Dosedanje delo organizacij SZDL pa kaže, da se te niso dovolj bavile s problemi podjetij niti z družbenim upravljanjem. Tako je potem umljivo, zakaj so bili delavci često pasivni v organizacijah SZDL. Tudi sama vodstva — SZDL in sindikati — bodo morala imeti tesnejše stike, obenem pa bo nujno najti tudi primerno obliko za delo sindikalnih organizacij kot celote v združeni občini. In sile SZDL? V 49 osnovnih organizacijah je vključenih nekaj manj kot tretjina volivcev. Edino v M. Soboti je v SZDL okrog 70% volivcev, na podeželju pa je ta odstotek mnogo prenizek. V zadnjem času je sicer opazen porast članstva SZDL, še vedno pa je, na slabše stanje v vaseh sedanje tišinske, bodonske in tudi mačkovske občine. Dejstvo je, da je stanje članstva slabše tam, kjer so vodstva zanemarjala skrb za družbeno upravljanje, kar se odraža tudi v ljudskih odborih, dalje problemom zadružništva. tako da ljudje v organizaciji SZDL niso čutili dovolj naprednih teženj. Za vse področje pa velja, da je med člani SZDL vse premalo žena. Trditev, da je stanju SZDL podobno tudi delo ostalih družbenih organizacij. LMS, gasilstva, delo ljudskoprosvetnih in drugih društev, se odraža povsod: kjer je večja aktivnost SZDL — tam so delavnejša tudi društva in ostale družbene organizacije. Primeri nekaterih krajev, ki že gredo po tej poti, pa obenem nazorno kažejo, da se to stanje lahko izboljša in da se tudi bo — le če bodo organizacije SZDL skupaj z novoizvoljenim občinskim vodstvom dosledno težile za tem in Socialistično zvezo zaposlile v vsa- kodnevnem gospodarskem, kulturnem in političnem dogajanju. To je stanje, ob kakršnem se loteva dela za napredek in razvoj soboške komune Socialistična zveza in 420 komunistov v njej. -vj. Vanek Šiftar — predsednik občinskega odbora SZDL za M. Soboto Deset let socialistične graditve v svobodni domovini so prebivalci Prlekije dostojno proslavili z velikim manifestacijskim zborovanjem predzadnjo nedeljo. — Na sliki: Pogled na večtisočglavo množico Ijudi v času nastopa godb na pihala. NOV PRISPEVEK k zdravstveni zaščiti naših delovnih Ijudi Izdelan je osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev Nedavno je skupina strokovnjakov po obširnih razpravah sestavila osnutek zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev. O njem bodo v prihodnjih dneh razpravljali tudi pristojni državni organi. Predvidevajo, da bo s sprejetjem novega zakona v glavnem uresničena poslednja faza nacionalnega zdravstvenega zavarovanja prebivalcev naše dežele, kajti v bodoče bo le malo državljanov ostalo izven zdravstvenega zavarovanja. Na temelju zbranih statističnih podatkov ho namreč novo zdravstveno zavarovanje zajelo devet milijonov 200.000 kmetijskih proizvajalcev, članov kmečko-obde- lovalnih zadrug in zasebnih kmetovalcev. V LR Sloveniji bo število novih »zavarovancev predvidoma znašalo okrog 530.000. V zdravstveni zaščiti kmetijskih proizvajalcev — uresničena bo na na temelju novega zakona — predvidevajo dve vrsti pravic zavarovancev: tako imenovane temeljne in razširjene pravice. Temeljne pravice bi bile enotne za vse kmetijske proizvajalce, dočim bi v okviru razširjenih pravic posamezne zadruge oziroma ljudski odbori v skladu s svojo gospodarsko močjo in zmogljivostjo svojih zdravstvenih ustanov sklenili posebne pogodbe z ustanovami za zdravstveno zavarovanje. Na temelju bodočega zakona bi kmetijski proizvajalci uživali brezplačno zdravstveno zaščito in pomoč v primeru nesreč pri delu, nalezljivih boleznih in porodih. Za ambulantno in bolniško zdravljenje ter zdravila bi del stroškov plačali sami zavarovanci. Po oceni strokovnjakov bi zdravstveno zavarovanje lahko uvedli že prihodnje leto. Mnenja niso enotna le v tem, ali naj bi novo zavarovanje uvedli istočasno za vso deželo ali pa postopoma. Sprejetje novega zakona bo potemtakem velik prispevek k zdravstveni zaščiti vseh naših delovnih ljudi. NEDELJSKA PROSLAVA V LENDAVI vrhunec številnih prireditev v občinskem tednu Pretekli teden je bil v Lendavi prepreden z mnogimi dogodki in kulturnimi prireditvami, ki so dule pravi smisel in vsebino domačemu prazniku — 10-ietnici osvoboditve — vernemu odrazu doseženega v letih po zadnji vojni. In prav v Lendavi in njeni okolici je polno prepričljivih dokazov o gospodarskem in splošnem napredku, ki so ga dosegli delovni ljudje Pomurja v boju za novo in pravičnejšo ureditev v svoji deželi. Zato pa se je tudi mesto belih rudarjev tokrat praznično ode- lo v zastave in zelenje, z odprtimi rokami sprejemalo številne goste in manifestiralo svojo pripravljenost zn nadaljnje napore in prizadevanja, ki nuj bi že dosežene desetletne plodove vztrajnega delu še obogatila in požlahtila. Gospodarsko razstavo je v Času občinskega tedna obiskalo več tisoč Ijudi iz mesta in bližnje okolice. V knjigo obiskovalcev so sc vpisali celo gostje iz drugih predelov Slovenije in Hrvaške. Živinorejci so prišli na račun na svoji prireditvi — razstavi, ko so številnim obiskovalcem pokazali, kakšno živino premorejo njihovi hlevi. In dalje: promenadni koncert godbe na pihala domače Svobode, kolesarske dirke, kulturna prireditev dijakov nižje gimnazije, vaje gasilcev, koncert pevskega zbora KUD »Karlo Mrazovič« iz M. Središča, promenadni koncert domačega tamburaškega zbora in uprizoritev zgodovinske drame dr. Bratka Krefta »Celjski grofje« — vse to so bili pomembni deli dostojne proslave. ki je dosegla svoj višek v nedeljo, 12. junija dopoldne — na manifestacijskem zborovanju Lendavčanov in ljudi iz okolice. Tako so praznovali v Rogaševcih Nedeljo za nedeljo se vrste po vsem našem lepem Pomurju proslave desete obletnice osvoboditve, še prav pogoste pa so v zadnjem mesecu, pred glavno prireditvijo, ki bo 26. t. m. v M. Soboti. Tako so praznovali zadnjo nedeljo tudi delovni ljudje zgornjega dela Poledavske doline, tokrat na proslavi v Rogaševcih. Že od jutra so se zbirali od blizu in daleč v tej lepi vasi, prav na začetku zelene dolinice ob Ledavi. Zastave ob cesti, raz hiš, zelena narava in pisani slavoloki — vse je dihalo praznično in vedro. Ko se je iz zgornjega konca vasi utrgala svečana povorka telovadcev Partizana in gasilcev z zastavami in godbo na čelu — med njimi krajevni voditelji, gostje in predstavniki množičnih organizacij — in se ob koncu zlila v čakajočo pisano množico, je šlo po klancu navzdol na zboroval ni prostor kakih 1500 Ijudi. Sredi zelenja in zastav jih je prvi pozdravil velik napis: Deset let v svobodi — deset let naših uspehov. Svečanost je začel predsednik Občinskega ljudskega odbora Janez Težaš. med gosti pa sta bila predsednik OLO tovariš Franc Rogl in član Okrajnega odbora SZDL Jože Vild. Besede govornika, predsednika OLO, so segle v srca ljudi: razumeli so njih pomen, tako kakor iz dneva v dan vse bolj dojemajo živo resnico okrog sebe srečnejšo domovino, ustvarjeno s trudom lastnih rok. Zn njim je spregovoril o delu in uspehih Socialistične zveze v rogaševskem predelu podpredsednik Občinskega odboru SZDL tovariš Špilak, nakar je v imenu Občinskega odbora izročil priznanja šestindvajsetim. najzaslužnejšim elanom Socialistične zveze. V množičnem kulturnem sporedu po zborovanju so nastopili pionirji iz Rogaševec in Cankove; ob spremljavi združenih pihalnih godb so zapeli štiri pesmi. Sproščeno in mladostno je odmevala čez zeleno pokrajino lepa slovenska pesem, pojoča o svobodnih ljudeh. Popoldne je praznovala mladost. Nastopili so pionirji, pionirke, mladinci in mladinke Partizana iz Cankove, ki so polno- številno prihiteli k svojim sosedom v zgornji konec skupne bodoče komune in prikazali gledalcem lepe telovadne točke. Srečanje nogometašev, odbojkarjev in pionirjev v igri z žogo je zaključilo nedeljsko popoldne v Rogaševcih. Vedro razpoloženje zbrane množice pa se je stopilo s toplo nočjo. Tako so praznovali v Rogaševcih in priznati je treba — lepo! f lepotah goričkega dela Prekmurja je svojstvena dolina Ledave, s prijaznimi Rogaševci. MAJHNA SKUPŠČINSKA KRONIKA Petnajstdnevno junijsko obdobje Zvezne ljudske skupščine označuje predvsem razprava in sprejetje prvega zakona o novi komunalni ureditvi naše dežele. Njemu bo v skorajšnji bodočnosti sledil zakon o pristojnosti novih občin in okrajev. Razen tega pa je ob tej priložnosti treba omeniti še eno pomembno stvar. Zadeva poslaniško dejavnost ali bolje — izvira iz nedavnega obiska skupine zveznih ljudskih poslancev v severo-vzhodni Sloveniji in Radencih. Člani zakonodajnega odbora zveznega zbora, ki so bili v glavnem v prvi skupini poslancev ob tem obisku, so se zavzeli za to, da bi predlog zakona o vinu uvrstili na dnevni red skupščinskih odborov in plenarnega zasedanja še pred začetkom letošnje trgatve. Uresničitev teh prizadevanj bi bila za vinogradniške pridelovalce dokaj pomembna in koristna. Za Radence in sploh za Pomurje pa je pomembna tudi iniciativa zveznega ljudskega poslanca dr. Zaima Šarca, ki se skupaj z nekaterimi drugimi poslanci zavzema za sklicanje širše konference oseh predstavnikov zainteresiranih slatinskih podjetij. Na tej konferenci naj bi proučili investicijske in druge probleme v teh podjetjih. Ob tem je treba zapisati še to, da nekateri poznavalci slatinskega podjetja o Radencih menijo, da bi s primernim povečanjem investicij lahko načrpali letno namesto sedanjih 11 milijonov 22 do 25 milijonov steklenic znane radenske slatine. To bi, kajpa, prineslo tudi veliko povečanje dobička v korist, skupnosti. Obisk zveznih ljudskih poslancev v Prlekiji je bil potemtakem pozitiven in 'ploden. Za nedeljo so prebivalci mesta še posebno skrbno okrasili svoja poslopja in ulice. Številne zastave so plapolale z njih in z zato nalašč postavljenih drogov. Proti deveti so se začeli ljudje pomikati proti zborovalnemu prostoru. Na okrašeni tribuni je najprej spregovoril predsednik Ljudskega odbora mestne občine tov. Slavko Lindič in pozdravil navzoče goste in voditelje, med njimi predsednika Okrajnega odbora SZDL za Pomurje tov. Miloša Ledineka, republiškega poslanca dr. Marijana Ahčina in druge. Nadaljevanje na 2. strani Predsednik Okr. odbora SZDL tov. Miloš Ledinek je govoril na proslavi v Lendavi Nadaljevanje s 1. strani Slavnostni govor je na tej množični prireditvi imel tov. Miloš Ledinek. ki se je najdlje ustavil pri naši socialistični graditvi. Med drugim je dejal, da je socialistična Jugoslavija v zadnjih letih dosegla zavidljive uspehe in si, spričo tega pridobila zasluženo spoštovanje in ugled na svetu. Ko je govoril o delavskem samoupravljanju in naši socialistični demokraciji, je zlasti naglasil: »Med nami je še peščica ljudi, katerim smo odvzeli možnost izkoriščanja. Čeprav so obupali nad vrnitvijo starih časov, nas po- izkušajo ovirati na raznih področjih. Ta peščica nezadovoljnežev nas ovira v posameznih organih ljudske oblasti, v nekaterih industrijskih podjetjih, v kmetijskih zadrugah in drugod, kamor se je vrnila zato, da bi sejala nezadovoljstvo in vzbujala nezaupanje v ljudsko oblast.« Ko je nadalje govoril o zunanjepolitičnih vprašanjih, se je dotaknil tudi spremenjenih odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Po govoru tov. Ledineka, katerega so Lendavčani tokrat toplo pozdravili v svoji sredini, je sledil kulturni program, v katerem so sodelovale godbe na pihala iz M. Sobote, Lendave in Varaždina, mešani pevski zbor domače Svobode, madžarski pionirski pevski zbori iz Lendave in okolice, slovenski pionirski pevski zbori iz Lendave, Velike Polane in Bistrice, lendavska folklorna skupina madžarske narodne manjšine. Nastop kulturnih skupin je izpadel dokaj veličastno in prepričal navzoče občinstvo, da se prebivalstvo tega obmejnega območja pomika vštric z ostalimi slovenskimi kraji tudi v kulturnem pogledu. OBISK VELIKEGA PRIJATELJA JUGOSLAVIJE Resnično prijateljstvo med dvema državama ponavadi ne nastane kar čez noč. Zanj je potrebno daljše obdobje medsebojnih stikov, izmenjav mnenj, meddržavniških obiskov in podobno. Za prijateljsko Burmo, katere ministrski predsednik U Nu se te dni mudi v naši državi, bi kaj takega ne mogli trditi. Jugoslovansko-burmansko sodelovanje je razmeroma novo in časovno kratko, vendar je doseglo tako zavidljivo tesnost in prisrčnost po širini in globini, da ga ne moremo primerjati z nobenim drugim. Tri stvari so, ki tesno zbližujejo obe državi in njuno vodstvo. Kakor Jugoslavija, se je današnja Burma morala v drugi svetovni vojni in po njej trdno in odločno boriti za svojo neodvisnost in svobodo. Z borbo za nacionalno osvoboditev izpod kolonialnega jarma je povezana tudi borba za gospodarski, nacionalni in kulturni napredek zaostalega prebivalstva, v Katerega ga je pahnilo stoletno izkoriščanje tujih sil. Na drugi strani je burmansko politično in državno vodstvo kmalu spoznalo, da je edina prava in resnična pot za boljše življenje svojega ljudstva borba za socializem in socialistične odnose med ljudmi. Zato ni čudo, če je Burma danes prva država v Aziji, ki je sprejela načela socializma in jih — podobno kakor mi — tudi izvaja v vsakdanjem življenju. Burma ima to izredno čast in srečo, da jo od vsega početka upravlja socialistična vlada. Bitka za socialistične odnose med ljudmi se v njej odvija po določenem načrtu, ki govori o izredni sposobnosti in politični zrelosti njenih voditeljev. Toda še nekaj je, kar nas tako tesno povezuje med seboj. V času. ko je svet še porazdeljen v dva svetovna, med seboj nasprotna in celo sovražna tabora, se je burmanska vlada zavzela za aktivno nevtralnost. Kakor Jugoslavija, se pri tem upira na vodilna načela miroljubnega sožitja med vsemi narodi svetu ne glede na rasne, nacionalne, ideološke, gospodarske in druge razlike. To je edina pot, ki lahko zbliža vse narode sveta ter slednjič spodkoplje tla vsem blokovskim predsodkom, posebno pa dosedanjemu nezaupanju med Vzhodom in Zahodom. Visoki burmanski gost si. je te dni ogledal več znamenitosti jugoslovanskega glavnega mesta. Obiskal je Skoplje in nekatere njegove posebnosti. Tudi slovensko ljudstvo je doletela čast, da ga je lahko pozdravilo v svoji sredi. Poleg Ljubljane si je ogledal še Kranj, Postojno in Koper. Posebno močno ga je zanimalo delavsko samoupravljanje v naših podjetjih, izgradnja ljudske oblasti ter skrb za delovne ljudi in naše najmlajše. Beograjsko vseučilišče ga je za njegove velike zasluge za Burmo, pa tudi za miroljubno mednarodno sodelovanje imenovalo za častnega doktorja književnosti. V okviru visokega obiska naši državi so tudi medsebojni razgovori. Resnica je. da od njih ne smemo pričakovati kaj posebnega. Že v Času, ko je predsednik Tito na povabilo burmanskih voditeljev obiskal Burmo, sta z U Nujem udarila trdne temelje bodočega medsebojnega sodelovanja na vseh mednarodnih po priščih. Skupna deklaracija o načelih miroljubnega sožitja obsega tudi obširen del, ki govori o bodočih jugoslovansko - burmanskih odnosih. Posebno poglavje predstavljajo redne in temeljite zamenjave mnenj in izkušenj iz socialističnega upravljanja dežele, ki bodo bogato koristile tako enim kot drugim. Razgovori v Beogradu bodo samo še bolj poglobili medsebojno sodelovanje, ki je že sedaj izredno tesno in prijateljsko. Pokazali bodo vsemu svetu, da so jugoslovansko-burmanski nazori o meddržavnih odnosih v prihodnje lahko trdna podlaga za vse ostale. Ideja o miroljubnem sožitju namreč vse bolj osvaja svet in prodira celo med vrste blokovsko opredeljenih državnikov. Dr. U Nu, predsednik ministrskega sveta Burme, velik prijatelj Jugoslavije obiskal našo domovino. — Na sliki: v razgovoru z našimi najvišjimi predstavniki. Nov list za one, ki jih zanima naše gospodarstvo Predsedstvo SZDL Jugoslavije bo v kratkem začelo izdajati politično-gospodarski informativni list, ki naj bi našel svoje bralce širom po državi. Naše delovne ljudi, zlasti pa še člane delavskih svetov in druge organe družbenega upravljanja bo seznanjal s politiko Zveznega izvršnega sveta in njegovih organov, pojasnjeval njihove ukrepe in tolmačil obče jugoslovanske probleme. List bo poljudno pisan in bo lahko delovnim ljudem, ki delujejo v organih samoupravljanja, dobrodošel informator in priročnik, saj bo tolmačil številne ukrepe zveznih organov, informiral javnost o novih zakonih in že naprej tolmačil njihove osnutke, navodila in druge predpise državnih sekretariatov, prinašal članke o uspehih našega gospodarstva in družbenem razvoju vobče, objavljal razna poročila trgovinskih, deviznih in finančnih inšpekcij. komentiral razne pojave v našem gospodarstvu — bodisi pozitivne ali negativne — obveščal bralce o rezultatih razvoja proizvajalnih sil v zaostalih predelih naše države, imel posebno rubriko za razpravo in polemiko med posameznimi podjetji in kolektivi, obravnaval problematiko komun s stališča naše gospodarske politike in pomagal našim državljanom, da hoda kar najlaže razumeli veličino rezultatov gospodarskega prizadevanja v naši deželi. Sprva kot štirinajstdnevnik, pozneje pa morda kot tednik bo list enoten za vso Jugoslavijo. Tiskali ga bodo v srbohrvatskem, slovenskem in makedonskem jeziku. List še posebej priporočamo našim gospodarskim organizacijam, kmetijskim zadrugam, članom delavskih svetov in upravnih odborov v podjetjih, političnim in gospodarskim voditeljem sploh, saj jim bo kot pomočnik prav gotovo dobrodošel in se postopoma uveljavil kot njihov težko pogrešljiv prijatelj. Naročila sprejemata Okrajna odbora SZDL v M. Soboti in Ljutomeru. Pozdravljeni - očki in mamice! Z veseljem smo pričakovali odhod v kolonijo. Prvič bomo videli morje. Marsikdo izmed nas se bo prvič peljal z vlakom. in se približali drug drugemu. Iz vseh prekmurskih vrtcev smo prišli. Z nami vzgojiteljice. Proti deseti dopoldne smo se nasmejanih obrazov podali na pot. Vse do Ljubljane smo videli dosti lepega... igrali smo se in — prepevali. Čas je vse preveč hitro mineval. V Ljubljani nas je čakal velik avtobus. Prvič smo se z njim peljali po beli Ljubljani. Novo doživetje. Prispeli smo v dom Titove mladine in naslednji dan zgodaj zjutraj sedli v avtobus. Naš cilj je bil: morje, sinje Jadransko morje! Vozili smo se po lepih cestah več kot pet ur — skozi Postojno proti Kopru. Naenkrat zakliče Jožek: »Joj, morje. . .! Kako je lepo!? Vso plavo je! Tam plava ladja. . .« Zares: veliko doživetje, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Še malo smo se vozili in že smo bili tam, do koder je vodila naša pot. Kuharice so nam pripravile dobro kosilo. Potem smo se razdelili po spalnicah. Odpočili smo svoje utrujene ude. Da bi se le kmalu kopali! No, tudi to smo dočakali. Janek je glasno vprašal: »Tovarišica. zakaj pa so vodo tako zelo osolili?« Smeha in veselja je bilo več kot preveč. Tovarišice se igrajo z nami. . . kopamo se, sončimo! Nabrali smo že precej školjk: še vam jih bomo nekaj poslali. Hvaležni smo Okrajnemu ljudskemu odboru, da nam je omogočil prebivanje ob morju. Ko bomo že enkrat pionirji, se bomo pridno učili in dokazali, da smo zares hvaležni vsem, ki tako lepo skrbijo za nas. Po domačem časopisu pa pozdravljamo vse naše mamice in očke. Sicer pa: čez dva tedna na svidenje v M. Soboti! Cicibani kolonije v Strunjanu Sto nas je bilo, ko smo se 31. maja zbrali na dvorišču poslopja OLO v M. Soboti. Kmalu smo se spoznali Vanek Šiftar: KAKO BOMO DEDOVALI Dobri družinski odnosi so najpogosteje skaljeni ob dedovanju. Dedovati je še mnogim velika želja in tudi upanje, da bi brez kakega posebnega truda prišli do premoženja. lastnine. Morda nobeno opravilo ne razkrije tako globoko vseh družbenih slabosti kot prav dedovanje. Ljudje se pokažejo z vsemi svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, z vsem pohlepom; pokaže se, kako globoko je še v posamezniku zakoreninjena privatna lastnina. Ustava je zajamčila dedno pravico in določila, da se dedovanje uredi s posebnim zakonom. Mnogi so že težko čakali nanj, kajti sodna praksa ni mogla zamenjati zakona a tudi ta praksa je bila različna, kot je bilo v stari Jugoslaviji dedovanje urejeno različno. Imeli smo 6 področij, na vsakem so se uporabljali drugačni predpisi in ni bilo govora o neki enotnosti, o kakršnikoli enakopravnosti moških in ženskih dedičev; veljali so pa še posebni verski predpisi, ki so tudi urejali dedovanje, a da ne govorimo o kakšni enakopravnosti zakonskih in nezakonskih otrok. Dedovanje je v marsičem odraz celotnega družbenega razvoja in s tem v zvezi seveda tudi stališča kakršnega ima družba do zakonske zveze in seveda posredno do družine. V naši domovini zakonska zveza ni nek trgovski posel — je z zakonom urejena življenjska skupnost moža in žene in kot temelj družine je tudi pod zaščito države. Ta načela, poleg ostalih načel razvoja socialistične družbe, so dobila svojo pravno formulacijo tudi v zelo težko pričakovanem Zakonu o dedovanju. Zvezna ljudska skupščina je na zadnjem zasedanju sprejela Zakon o dedovanju, ki je plod 7-letnega dela, spremljanja našega vsestranskega razvoja. Zakon o dedovanju je bil objavljen 11. maja 1955 v Uradnem listu FLRJ št. 20/55, kar je potrebno omeniti, ker bo stopil v veljavo šele 60 dni po objavi. Toda njegova določila pa se bodo uporabljala za vse dediščine, ki ne bodo do objave Zakona pravomočne končane, bodisi s pravomočno odločbo o dedovanju ali na kak drug način. Ta zakon pomeni velik napredek v primeri z določili, ki s0 veljala v stari Jugoslaviji in jih je treba vsaj na kratko opisati. Vsekakor pa bo ob velikem zanimanju za to temo morda treba tu in tam še kako predavanje v okviru ljudske univerze. Zakon o dedovanju dosledno uveljavlja enotnost dedovanja, to je ustavna določila enakosti vseh državljanov FLRJ pred zakonom in enakopravnosti ne glede na narodnost, spol in veroizpoved. V tem je Drva velika razlika od ureditve dedovanja v bivši Jugoslaviji. Med ljudmi je še živo staro načelo, ki vlada med »gospodarji« in njihovimi nasledniki: Ti meni luč, jaz pa tebi ključ. Torej, dedovanje nastopi šele po smrti zapustnika in za razliko od dosedanjih predpisov takoj po pokojnikovi smrti preide zapuščina na dediča. Medtem ko so doslej veljali predpisi, da je zapuščina prešla na dediča z dedno prijavo, odnosno s prejemom dediščine in to po opravljeni proceduri na sodišču. Kdo naj deduje, koliko in kdo ne more biti dedič, je sprožilo sorazmerno največ pravd; ta pravdanja so požrla ogromno gruntov in tudi zasadila smrtna sovraštva med pokojnikove družinske člane. Naš zakon posebej upošteva posebne pravice poedinca, da sme prosto, v okviru splošno veljavnih pravil, razpolagati s stvarmi in pravicami, ki mu pripadajo. Kot najvažnejša omejitev pri dedovanju nepremičnin je pač zemljiški maksimum. ki ga je za nekmete (3—5 ha) določil Zakon o agrarni reformi in za kmete Zakon o desethektarskem maksimumu obdelovalne površine. Pri določanju kroga dedičev zakon prav posebej upošteva utrditev rodbine, ki je temelj življenjske in delovne skupnosti zakoncev in otrok in na drugi strani pa odnose med starši in otroci, to predvsem pri dedovanju nezakonskih otrok. Zakon o dedovanju je zelo praktično, do vseh mogočih mej, razširil krog dedičev in to predvsem iz dveh razlogov. Družba je zainteresirana, da lahko po našem zakonu deduje čimveč naših dedičev v inozemstvu, kjer imajo svojce, a na drugi strani pa je z 10 ha maksimumom v veliki meri izpodrezana možnost izkoriščanja, ki je nekoč cvetelo in tudi ni nekega interesa, da bi z zmanjšanjem kroga dedičev ostajalo čimveč parcel brez dedičev in bi na tak način postajala zapuščina brez dedičev splošno ljudsko premoženje. V krogu dedičev je dobil prav posebno vlogo živeči pokojnikov za- DELOVNI LJUDJE POMURJA! V nedeljo, 26. junija — vsi na VELIKO ZBOROVANJE SZDL v Mursko Soboto! 2 OBMURSKI TEDNIK, 16. junija 1955 OD TEDNA DO TEDNA Teden meddržavnih obiskov, sestankov in povabil: tako bi lahko na kratko označili dogodke zadnjih sedem dni po svetu. V naši državi se mudi burmanski premier U Nu. eden od največjih prijateljev sodobne Jugoslavije in eden od tvorcev ideje miroljubnega sožitja med narodi. Indijski vladni predsednik Nehru se je na poti v vzhodnoevropske države zaustavil za približno 15 dni v SZ, kjer se namerava s tamkajšnjimi vodilnimi državniki pomeniti o vseh pomembnejših evropskih in azijskih vprašanjih. V kratkem ga pričakujemo tudi pri nas. Na poti za San Francisco, kjer bo konec tega meseca jubilejno zasedanje Generalne skupščine ob deseti obletnice podpisovanja Ustanovne listine Združenih narodov, se je o Parizu ustavil sovjetski zunanji minister Molotov ter po krajših uradnih pomenkih povabil premiera Faura in zunanjega ministra Pinaya. naj obiščeta SZ. Nehru je »neuradno« povabil voditelje Sovjetske zveze, naj si ogledajo Indijo. Toda med najpomembnejše povabilo, ki je zbudilo med političnimi in diplomatskimi krogi v svetu največ pozornosti, pa sodi povabilo sovjetske vlade zahodnonemškemu kanclerju dr. Adenauerju, naj obišče Moskvo ter se sovjetskimi državniki pomeni o ureditvi normalnih diplomatskih, gospodarskih in kulturnih odnosih. Zahodna Nemčija je po zaslugi zahodnih velesil postala pred nedavnim samostojna država, ki pa se je s pariškimi pogodbami krepko povezala z Zahodom, njegovimi vojaškimi organizacijami v Evropi in tudi njegovo ideološko-politično usmerjenostjo. Zato ni čudo, če jo ocenjujejo kot močno oporo zahodnega bloka in ji v takšni sestavi prerokujejo tudi pomembno vlogo. Bilo bi odveč poseči v preteklih nekaj let ter govoriti o prizadevanjih sovjetske diplomacije, da bi preprečila tako pot Zahodne Nemčije. Vemo, da je iz protesta proti potrditvi pariških sporazumov odpovedala celo francosko-sovjetsko in sovjetsko-britansko pogodbo o medsebojni pomoči, ki ju je sklenila v času odločne borbe proti fašizmu. Toda zatem je sledila najnovejša sovjetska ofenziva mirovnih dejanj, ki je sprožila tudi nedavne beograjske razgovore. Že večkrat smo omenili, da je večji del Evrope še vedno blokovsko opredeljen. Zato tudi ni pravega zaupanja do mirovnih dejanj, četudi so dokaj jasna, otipljiva, vsakomur razumljiva. Najnovejša sovjetska ponudba bonnski vladi je naletela na zelo različna mišljenja. Na Zahodu so si nekje enotni, da je SZ pravzaprav priznala obstoj Zahodne Nemčije kot samostojne države in da se namerava s kanclerjem Adenauerjem, kolikor zares obišče Moskvo, pogajati na enakopravni podlagi. To je vsekakor velik uspeh zahodnonemške vlade, pa tudi nov dokaz sovjetskega popuščanja. Toda kakšni so resnični sovjetski nagibi? — se vprašujejo v Londonu, Parizu in Washingtonu. Še vedno se širijo glasovi, da se sovjetska diplomacija ni odrekla »nevtralnega pasu« med državami zahodnega in vzhodnega bloka v Evropi. Semkaj naj bi se vključila tudi nevtralna, združena Nemčija, ki bi ne smela sodelovati v nobenem vojaškem bloku. (Nadaljevanje na 3. strani) Rankovci Na pobudo odbornika Štefana Vučkiča smo začeli popravljati vaške ceste. Nanje bomo navozili okrog 200 kubikov gramoza in jih uredili tako. da jim ne bo primera v bližnji okolici. Kar pri nas sklenemo na zboru volivcev, tisto tudi izvedemo — s tem se pač lahko pohvalimo; ne poznamo nobenih prepirov kot se to večkrat dogaja v drugih vaseh, v katerih eni vlečejo sem, drugi tja. Pri nas pa smo kot ena družina. G. Mladi rod pri Letos je pri Gradu dokončala šolanje prva skupina dijakov IV. nižje gimnazije. Ta dogodek je potrebno pozdraviti, kajti s tem, da so otroci študirali doma, je bil staršem prihranjen marsikateri diuar. Večina dijakov se bo posvetila obrti, je pa tudi nekaj takih, ki bodo naprej štu-dirali — bodisi na soboški gimnaziji, eko nomski in drugih strokovnih šolah — ali pa se zaposlili na pošti. Fantje hočejo biti predvsem oficirji, tehniki in strokovnjaki. Absolviralo je 19 dijakov in dijakinj, ki so se pod vodstvom svojih vzgojiteljev podali ob Jadran. Bili so na Reki, v Opatiji in Ljubljani — med njimi tudi socialno šibki, ki jim je pomagal Rdeči križ. Z izleta so odnesli najboljše vtise in spomine na doživeto. Ob zaključku pouka so se dijaki lepo poslovili od svojih učiteljev in jim izročili šopke rož. Velik ključ od svojega razreda pa so izročili učencem, ki se bodo. v prihodnjem šolskem letu vselili v njega. Tedaj je zaigrala harmonika in mladi 'ljudje so se napotili v svet. Marsikomu se je orosilo oko, ko je dojemal otroško veselje, ta radosten smeh. Kako jim bo zapihal prvi veter, kako bodo zaplule njihove jadrnice? Želimo jim samo: ».-. . srečno, srečno.. . .!« Tudi učenci drugih razredov so odšli na izlete. Nekateri v Ptuj, drugi v Maribor, tretji v Varaždin. Povsod so videli marsi-kaj lepega. V nedeljo, 5. junija, so imeli šolsko razstavo. Lepo so jo uredili pod vodstvom svojih učiteljev. Razstavili so risbe, zvezke in ročne izdelke. Tudi telovadne in športne potrebščine smo tokrat lahko videli. Razstavo je obiskalo lepo število odraslih ljudi. To nedeljo so imeli tudi roditeljski- sestanek, ki je po udeležbi posekal vse dosedanje. Prišli so domala vsi starši. Pogovorili so se o učnih uspehih in usmerjanju otrok v poklice. Starši so se tudi obvezali, da bodo svojim otrokom kupili šolske potrebščine še pred začetkom šolske sezone. Tudi o kolonijah je bilo govora. Nekdanji strah pred njimi je polegel; letos so prijavili toliko otrok, da sploh ne bodo mogli priti vsi na vrsto. Pri Gradu je poraslo tudi zanimanje za kulturne zadeve. Pohvalijo se lahko z velikim številom članov Prešernove družbe. Lani so jih našteli samo 40, letos pa že 110! Vsi so naročili po šest knjig. Največ zaslug pri tem ima ravnatelj gimnazije tov. Beloglavec. Tudi v občinski knjižnici ne spijo. Učitelji in uslužbenci zbirajo zanjo prostovoljne prispevke in knjige. Zdaj pa še nekaj besed o graškem Partizanu. Je eno najboljših telovadnih društev v Prekmurju. Pionirji, mladinci in člani so polnoštevilno sodelovali pri Titovi štafeti. Njej v čast so priredili zares veličasten sprejem, tako da je okrajni načelnik dejal »Povsod so nas lepo sprejeli, toda pri Gradu je vsako leto najlepše. Toliko pozdravov in rož pošiljate svojemu dragemu Titu, da ste na to lahko ponosni!« Društvo vzgaja mlade telovadce. Osemdeset jih je sodelovalo na zletu Partizana v Celju. Za nastop so jih pripravili vrli učitelji in vodniki. Tudi na okrajnem zletu Partizana v M, Soboti jih je nastopilo 120. Od Grada VREMENSKA NAPOVED za čas od 17. do 26. junija V času med 19. in 21. junijem ter 25. in 26. junijem poslabšanje s padavinami. V ostalem ugodno, povečini sončno vreme, vendar s pogostimi krajevnimi nevihtami. konec. Zakonec deduje v prvem in drugem dednem redu in to z mnogo boljšim dednim deležem kot nekoč. V prvem dednem krogu dedujejo predvsem pokojnikovo zapuščino njegovi otroci in njegov zakonec po enakih delih. Takoj je treba omeniti še vstopno pravico, ki velja le za prve tri dedne rede, ter je v tem, da namesto dediča, ki je umrl pred zapustnikom, dedujejo njegov delež po enakih delih njegovi otroci, če ni teh pa njihovi potomci (n. pr. če je umrl zapustnikov otrok - sin pred smrtjo zapustnika, pridejo na vrsto zapustnikovi vnuki in če tudi teh ni več — pravnuki. Drugi dedni red tvorijo starši in zakonec pokojnika in pri tem si delijo zapuščino tako, da ostane zakoncu ena polovica in staršem druga polovica; vendar pri tem kot tudi pri dedovanju zakonca pri prvem dednem redu so še izjeme, toda o njih kaj več kasneje. Glede vstopne pravice smo že govorili, toda naj omenim le primer. Ce je umrl eden od zapustnikovih staršev brez slehernega potomca pred zapustnikom, deduje njegov delež drugi od staršev, če pa je umrl tudi ta, pa dedujejo njegovi potomci vse, kar bi dedoval eden in drugi od staršev. V primeru pa, da sta umrla oba zapustnikova starša pred njim in nista zapustila nobenega potomca, pripada vsa zapuščina preživelemu zakoncu. Tretji dedni red tvorijo dedi in so prišli tjakaj, iz bližnjih vasi pa ne! Do-moča kmetijska zadruga jim je prispevala za kroje 10 tisočakov. Tudi v športu se že uveljavljajo. Dosedaj so igrali nogomet in odbojko, v zadnji sezoni pa so sc pod vodstvom tov. Milana Horvata ogreli še za košarko in redno vadili. Tudi potrebščine so si sčasoma omislili. Zdaj je vsak večer zelo živahno pred gradom. Imeli so že prvo tekmo: Gimnazija : vajenci 30:27. Pri vsakem treningu pa se sprašujejo, zakaj jim je vodstvo kmetijske zadruge obljubilo, da bo poskrbelo za prevoz peska in leša na igrišče. Čeprav so morali vložiti pismeno prošnjo, nočejo v zadrugi o tej obljubi ničesar slišati in se izgovarjajo drug na drugega. Mladina pa bi rada igrala: ne v blatu, marveč na lepo urejenem igrišču. In komu je toliko do tega, da ji odreka naklonjenost in pomoč!? —n fikcija za obvezno fluorografiranje v Radencih V radenski občini bo predvidoma obvezno fluorografiranje v začetku meseca julija. Da bi o tej zdravstveni akciji poučili slehernega človeka, so že začeli s potrebnim agitacijskim delom. V nedeljo je bil v Radencih širši množični sestanek. Lepa udeležba na njem je dokaz, da se ljudje zelo zanimajo za fluorografiranje. Zato tudi pričakujejo od prebivalstva stoodstotni odziv. Sestanka so se udeležili tudi vsi občinski odborniki. O pomenu tega važnega ukrepa za ljudsko zdravje je spregovoril zdravnik dr. Erik Kline. Nato so si razdelili delo za posamezne rajone. V radenski občini bo fluorogra-firanih 2700 prebivalcev. Pregledovale bodo istočasno na različnih mestih tri zdravstvene skupine. Soboški gimnazijci so prav lepo zapeli Pevsko glasbena kultura zavzema vedno širši razmah v prekmurski metropoli. Trenutno delujejo v M. Soboti štirje pevski zbori odraslih, a Glasbena šola pripravlja pod vodstvom tov. Hajnška čez sto malih pevcev, da se bodo lahko že jutri uvrstili med odrasle člane naših pevskih kolektivov. Pretekli teden se nam je v dvorani kina »Park« predstavil mladinski pevski zbor MKUD »Štefan Cvetko« s svojim večernim koncertom. Zbor šteje 60 mladih, dobro izvežbanih pevcev. Zbor je že deloval poprej, vendar pa je moral z delovanjem prenehati zaradi prezaposlenosti zborovodje prof. Gruma. Popolnoma prav je, da so zbor obnovili. Sedaj ga vodi prof. Močan. Mladi pevci so nam zapeli narodne, umetne in partizanske pesmi. Zbor je pokazal mnogo smisla za podajanje vsebine, zlasti še v rodoljubnih, delovnih in lažjih narodnih pesmih. Glasovno je izenačen, zato zveni njegova pesem tako, da lahko poslu- šalci nemoteno poslušajo pesmi kot glasbeno celoto. Omeniti je treba tudi discipliniranost pevcev in njihovo neprisiljeno vedenje na odru ob zadnjem nastopu. Velike zasluge za to ima njihov pevovodja prof. Močan, pa tudi mladinci in mladinke. Pesmi so bile namreč podane vsebinsko pravilno in živahno. Med prvim in drugim delom koncerta se nam je predstavila kot solistka že znana mladinka Močanova, ki se bo pod spretnim vodstvom prav gotovo razvila v dobro pevko, saj njeno petje prav vsi radi poslušamo. Ona ima vse pogoje, da doseže ta smoter, zato ne bo smela zanemarjati te svoje sposobnosti. Občinstvo je mlade pevce nagradilo s ploskanjem, prav tako pa je navdušeno pozdravljalo tudi pevovodjo prof. Močana. Prav lepo gesto pa so mladi pevci pokazali s tem, da so prof. Močanu pred poslušalci poklonili v znak priznanja knjigo in šopek lepih vrtnic. T. N. Četrti razred gimnazije pri Gradu so zapustili prvi dijaki. — Na sliki: Absolventi nižje gimnazije v družbi s svojimi učitelji. Mešani in ženski pevski zbor IZUD v Veržeju se je dobro pripravil na proslavo 10-letnice osvoboditve. Že 17. aprila je pod vodstvom tov. F. Kozarja priredil doma svoj samostojni koncert: mešani zbor je zapel štirinajst, ženski pa šest umetnih , narodnih in partizanskih pesmi. Na sporedu sta bili tudi dve skladbi za mešani zbor z godbo domačina komponista Slavka Osterca: Župančičeva »Barčica« in pesem »Na poljani«. Pevce so spremljali godbeniki ljutomerske Glasbene šole. Spored koncerta je bil zelo pester in poslušalci so nastopajočim večkrat s ploskanjem izrazili svojo hvaležnost za ta kulturni užitek in razvedrilo. Zbor je doma sodeloval na proslavi 1. maja in na proslavi 10-letnice osvoboditve, na sektorski proslavi v Bučkovcih in na centralni pro- PRVIČ NA VAŠEM ODRU Predzadnjo soboto je pri nas v Stave-šincih nastopila dramska skupina mladinskega aktiva »Heroj Vojko« iz Maribora. Uprizorila je tridejanko »Scapinove zvijače« — sicer kratko, a zelo živahno igro. Najboljša igralca sta bila Scapin in Silvester, sicer pa je treba reči, da so bili gledalci s predstavo zelo zadovoljni. Tokrat so se na našem odru, ki je še vedno dokaj skromen, pojavili prvi gostje. Niso se ustrašili težav in prišli so, dasi je dvorana še vedno v surovem stanju. Dosedaj nas še ni obiskala nobena dramska skupina, čeravno smo mi že večkrat nastopili drugje. Takih obiskov si naši vaščani želijo, seveda pa tudi igralci, ki se lahko od gostov marsikaj nauče in tako odpravijo svoje slabosti. Podeželski preprosti ljudje pa ravno potrebujejo tako pomoč. Ob tej predstavi pa so gledalci izrazili tudi željo, naj bi jih gostujoče skupine raje obiskale ob nedeljah, ko imajo več časa in bi lahko nastopajoče bolj množično pozdravili v svoji sredini. slavi prebivalcev Prlekije v Ljutomeru. Zadnjo soboto pa sta oba zbora koncertirala v beltinskem zadružnem domu. Sodelovala je tudi godba. Gostovanje veržejskih pevcev v Beltincih je plod vse bolj tesnih in prijateljskih stikov med gojitelji lepe slovenske pesmi obeh krajev ob Muri. ar Gasilsko društvo v Ropoči je bilo ustanovljeno leta 1932 v zelo težkih razmerah. Od tedanje občine je dobilo dvokolesno ročno brizgalno s skromnimi cevmi, staro trombo in svetilko. Za spravišče jim je služila neka lesena kamra, pa še tiste jim ni občina prepustila* Sedaj pa je že veselje stopiti v gasilsko društvo in biti njegov član; ima dva gasilska domova, enega celo s stolpom. Ročna brizgalna je na štirih kolesih, imajo dovolj vzdržljivih cevi in dokaj ostalega pribora, ki ga potrebujejo pri gašenju ognja. Za novi dom pa so že tudi pripravili opeko, apno, deske in nekaj lesa. Samo mesta za stavbo ne morejo najti. Vas je namreč zelo raztepena in je razdalja med hišama na eni in drugi strani najmanj štiri in pol km. Zato se je težko odločiti, kje naj bi postavili dom, da bi bilo posredovanje gasilcev v primeru nesreče kar najbolj hitro in popolno. Ob cesti ga res ne bo kazalo postaviti, ker je ob njej le 12 hiš, dočim je 63 hiš raztresenih po desnem hribu in na levem bregu Ledave. Upamo pa. da bodo gasilci že našli primeren prostor, vaščani pa smo jim dolžni pri Tristodvajsetkrat na odru Predstavljamo vam ga, če ga še niste mogli spoznati na odrskih deskah, kot vnetega igralca dramatske skupine KUD v Dokležovju. Preveč bi bilo, če bi opisovali vse njegove nastope in delo za dokležovsko društvo, v katerem dela .zdaj, in njegovo zares uspešno odrsko delovanje v letih nazaj, zato — na kratko. Tov. Janez Miholič je z drugimi sovaščani dal domačemu prosvetnemu društvu pravo veljavo in ga pomagal uvrstiti med najboljše vrstnike v Prekmurju. 19. maja je njegovo društvo nastopilo z dramo »Zadnje ure življenja«. Miholič je tokrat 320-tič nastopil na odru. Skoraj vedno je igral glavne vloge — sem od mladostnih let. S svojim kolektivom je letos v največjih zametih in mrazu gostoval v pomurskih krajih. Med občinstvom je postal zelo priljub- ljen, zato si vedno rado ogleda njegovo igro. Čeprav je dober igralec, pa se vedno podredi režiserju in disciplini in vestno opravlja tudi dolžnosti v nadzornem odboru KUD. Nepozabno je odigral vlogo župana v psihološki tragediji »Zadnje ure življenja«. Marsikaterega igralca je njegov junak pretresel do dna duše, da so se mu orosile Okrajna zadružna zveza v Murski Soboti je priredila 9. t. m. v Budincih enodnevni sadjarski tečaj na 7-hektarskem plantažnem nasadu kmetijske zadruge v Črepincih. Inštruktor OZZ Darko Rozman in kmetijski tehnik Štefan Horvat sta okrog 30 tečajnikom iz vsega Pomurja praktično pokazala škropljenje, gnojenje z umetnimi gnojili in cepljenje breskev. Po tečaju so si. udeleženci ogledali najlepši zadružni dom v Prekmurju, v Čepincih. Po kosilu so obiskali novi 5-hektarski plantažni nasad v Šalovcih, ki ga je kmetijska zadruga v črepincih uredila doslej brez investicijskega kredita. oči. Njegovo podajanje je vedno globoko in doživeto — zato je težko dosegljiv mnogim igralcem v Pomurju. Tako so ga ocenili tudi člani Ptujskega gledališča. Jubilantu želimo še veliko uspehov pri nadaljnjem odrskem in drugem izobraževalnem delovanju in mu kličemo: še mnoga leta nam bodi zvest sodelavec in prijatelj! Rado Meglič babice zapustnika in si zapuščino delijo tako, da ded in babica z očetove strani dobita polovico zapuščine, a drugo polovico pa ded in babica po materini strani. Ce niso živi eni, pa dedujejo po že omenjeni vstopni pravici njihovi potomci. Zadnji dedni red tvorijo pradedi in prababice, kar pa so praktično že zelo redki primeri. Velja namreč načelo, da dokler je kak dedič prvega dednega reda, ne morejo dedovati dediči drugega dednega reda itd. Omenil sem, da so izjeme predvsem pri dedovanju dedičev iz prvega in drugega dednega reda. Zakon o dedovanju dela izjeme v teh primerih predvsem upoštevajoč socialni položaj posameznih dedičev in deloma tudi s temi izjemami prihaja do poudarka stopnja sorodstvene vezi med dediči in zapustniki. Preden začnemo govoriti o izjemah, ki jih pozna zakon pri dedovanju zakonca (žene po možu in obratno), ki je preživel zapustnika, se moramo vsaj bežno dotakniti položaja, ki ga imata zakonca v družinski skupnosti. Oba sta enakopravna in imovina, ki jo ima en zakonec ob času sklenitve zakonske zveze, ostane njegova last in s tem tudi obdrži pravico, da jo upravlja in z njo samostojno razpolaga (sme jo pokloniti drugemu zakoncu itd.), a imovina, ki sta si jo pridobila z delom v zakonski zvezi, je njuna skupna last, ki pa se deli n. pr. v primeru razveze zakonske zveze po deležu prispevka vsakega izmed za- koncev. Po tem določilu ima torej preživeli zakonec pravico zahtevati, da se njemu izloči in oddeli njegov delež od skupno pridobljenega premoženja, seveda z ozirom na njegov prispevek k pridobitvi, odnosno povečanju tega premoženja. Taka ureditev naj še jasneje prikaže pomen zakonskega določila, ki pravi, da dedujejo v prvem dednem redu zapustnikovi otroci dvakrat več kot preživeli zapustnikov zakonec, če so kot dediči zapustnikovi otroci iz prejšnjih zakonskih zvez in če premoženje živečega zakonca presega delež, katerega bi ta dobil po zapustniku v enakem deležu z zapustnikovimi potomci. Kadar deduje zapustnikov zakonec v drugem dednem redu z zapustnikovimi starši, se lahko njegov dedni delež, odnosno dedni delež staršev zviša ali celo obseže celotno zapuščino. Zakonec sme predlagati sodišču naj odloči njemu tudi tisti del dediščine, ki bi ga dedovali drugi dediči, a celotno zapuščino pa le tedaj, če je vrednost zapuščine majhna in bi z njeno delitvijo prišla v težak položaj, odnosno v pomanjkanje. Sodišče pa mora pri tem upoštevati v kakih premoženjskih razmerah živi zakonec, koliko je sposoben za delo, oz. v kakih razmerah živijo drugi dediči. Ako pa so zapustnikovi starši brez potrebnih sredstev za življenje, pa lahko nastopi enaka situacija, kot je bila pravkar omenjena za. zakonca. Na kratko je treba še omeniti, kako je z dedovanjem zakonca, če je zakonska zveza razvezana. Že Zakon o zakonski zvezi določa, da dedna pravica, ki jo Zakon priznava zakoncema, preneha z razvezo zakonske zveze. Razvezani zakonec izgubi tudi pravico zahtevati koristi, ki so zanj določene v oporoki ali v kaki drugi izjavi poslednje volje, ki jo je dal njegov bivši zakonec pred razvezo. Isto velja tudi če je zakonska zveza razveljavljena. Razvezani zakonci torej ne dedujejo eden po drugem, med njimi ni nobene sorodstvene zveze, ki je osnova dedovanju, ne oziraje se po čigavi krivdi je bil zakon razvezan. Položaj razvezanega zakonca, brez katerega krivde j§ bil zakon razvezan ter je nepreskrbljen in nesposoben za delo, pa je urejen v tem zakonu o zakonski zvezi tako, da ima tak zakonec pravico zahtevati, da se mu s sodbo, s katero se zakonska zveza razvezuje (ali pozneje, ko nastopijo take okoliščine), prisodi določeni znesek za preživljanje v breme drugega zakonca, seveda ustrezno njegovemu premoženjskemu stanju. Preživeli zakonec tudi ne deduje, če je bila vložena tožba za razvezo in se po zapustnikovi smrti ugotovi (tožbo nadaljujejo n. pr. zapustnikovi potomci) utemeljenost tožbe, ali če je brez razveze prenehala življenjska skupnost med zakoncema, bodisi po krivdi umrlega ali sporazumno. (Nadaljevanje prihodnjič) delu pomagati in se jim tako oddolžiti za vse dosedaj storjene usluge. Gasilski dom pa nam je že zares nujno potreben. Saj se v vasi nimamo kje sestajati, imeti tečaje ali pa kaj uprizoriti na odru. Pozimi se moramo stiskati v kakšni kuhinji, poleti pa na prostem. V vsej vasi nimamo za to primernega prostora, če pa že dobimo kako luknjo, potem moramo polovico dobička odriniti za lokal. Naši gasilci so že večkrat nastopili na odru. Z Miklovo Zalo so gostovali tudi v Rogaševcih, Pertoči in na Cankovi. Povsod so se igralci dobro obnesli, le doma ne zaradi pomanjkanja primernega prostora. Prav zaradi tega pa tudi pričakujemo, da nam bosta v skup nem prizadevanju pomagala tudi OGZ in občinski ljudski odbor. N. N. IZ RADENC Odborniki Občinskega ljudskega odbora so na svoji zadnji seji sprejeli odlok o nadomestnih volitvah v 24. volilni enoti na Kapeli. Volitve bodo 24. junija zaradi praznega odborniškega mesta. Še prej, 19. junija, pa bo na Kapeli zbor volivcev. Na isti seji so sprejeli tudi odlok o tem, da posluje gostišče v restavraciji gostinskega podjetja vsak dan do 1. ure ponoči. Kakor že nekaj let sem, tako bo Občinski ljudski odbor tudi letos nagradil s knjigami najboljše učence na šolah v Radencih, na Murščaku in Kapeli. K nagradam, je na predlog Občinskega sveta za prosveto in kulturo prispeval 11.000 dinarjev. Ker se je v Apaški kotlini pojavil koloradski hrošč, bodo v radenski občini podvojili pregled nad krompirišči. Pri nadpregledih bodo aktivno sodelovali tudi občinski odborniki. Na seji so med drugim razpravljali o ureditvi otroškega vrtca in telovadišča na Kapeli, o delitvi stanovanj najnujnejšim prosilcem itd. Za zaključek svoje delovne dobe bodo skupaj z uslužbenci in člani svetov priredili poučni izlet v Kidričevo in Ptuj. (Nadaljevanje z 2. strani) Zahodna diplomacija tako nevtralnost odklanja. Ali Moskva sedaj, pred napovedano konferenco štirih ministrskih predsednikov o nemškem vprašanju, zares želi spreobrniti bonnskega kanclerja in ga z raznimi ugodnimi ponudbami odvrniti od Zahoda? Če bi se kaj takega zares zgodilo, bi Severnoatlantski pakt in njegov ideološki in vojaški podaljšek Zahodnoevropska zveza izgubila svoj pomen o Evropi, ameriške čete pa bi se morale umakniti z evropskega ozemlja. Vendar se tako lahko vprašujejo le tisti, ki se preradi prepuščajo domnevam iz razvade, a ne iz dejanskega razvoja mednarodnih dogodkov. Zahodna Nemčija je prav po zaslugi kanclerja Adenauerja tako trdno povezana z Zahodom, da je odveč govoriti o kakršnikoli » preusmeritvi. Razen tega bo te dni zahodnonemški kancler prispel o Wa-shington, kjer bodo lahko njegovi stari in tudi najpristnejši prijatelji primerno vplivali nanj in ga odvrnili od »krivoverskih« dejanj. Na drugi strani je resnica, da bi sovjetsko - zahodnonemški razgovori lahko ugodno vplivali na poznejše razprave o združitvi Nemčije in dokončno rešitev nemškega vprašanja. Pot za pogajanja je odprla Moskva, trezno misleči zahodnonemški politiki pa naj se odločijo. Saj v bistvu ničesar ne tvegajo. Spomnimo se samo avstrijskega primera! Avstrijski parlamentarni krogi se te dni bore s vprašanjem, kako organizirati bodočo armado, ki bo lahko služila v obrambo sicer nevtralni državi. Italijanske kroge spet tlači vprašanje, ali naj bo na čelu države še nadalje Scelbina koalicijska vlada. Z izraelsko-egiptovskih meja, posebno z območja Gaze, prihajajo vznemirljive novice o tem, da se na obeh straneh pripravljajo na oboroženi obračun. Arabske države so že izrazile svojo solidarnost z Egiptom, če ga bodo napadle izraelske čete. Miroljubna javnost pričakuje, da bodo Združeni narodi po svojih opazovalcih in ob podpori velesil nekako zgladili spor in tako preprečili vojno. V obdobju, ki ga sicer prevevajo miroljubna hotenja, bi bilo kaj neprimerno. če bi spet pričela teči kri. Tudi kratkotrajne vojne krajevnega pomena lahko znova skale sicer vse bolj jasno mednarodno ozračje. OBMURSKI TEDNIK, 16. junija 1955 3 Prostoren gasilski dom hočejo imeti Veržejske pevski zbor se uveljavlja 160.800 gozdnih sadik so posadili na Goričkem že od nekdaj je človek navezan na gozd in njegove dobrine. Koristi gozda so neprecenljive, saj daje poleg lesa za vsako življenje neobhodno potreben kisik, varuje tla pred vplivi atmosferskih sil, jih obnavlja, zadržuje v njih vlago in ugodno vpliva na klimo, skratka: gozd je neke vrste regulator prirodnega ravnotežja, brez katerega si življenja na zemlji sploh ne moremo zamisliti. Na svoji razvojni poti se je človek bogato okoriščal s tistim, kar daje gozd: z lesom, gozdnimi sadeži, zdravilnimi zelišči, lubjem, gozdnim humusom, listjem, smolo, eteričnimi olji itd. Najvažnejši pa je bil vedno za njega les, ki je imel take naravne oblike, da ga je lahko uporabljal tudi kot neobdelanega. Važna je tudi njegova specilična teža, saj je lažji od vode. Zato je mogoče splavarjenje. Njegova največja odlika pa je v tem, da se lahko vžge in tudi dobro gori. Naštete dobre lastnosti so mu pripomogle, da je zavzel zelo važno mesto na področju potrošnje in postal človeku težko pogrešljiva surovina. V današnji dobi je življenje človeka, njegove kulture, civilizacije in napredka v marsičem odvisno prav od gozda. Les spremlja človeka v življenju — od rojstne zibelke do mrtvaške rakve. Les vsestransko uporabljamo spričo njegovih izrednih tehnoloških svojstev (čvrstost, trdnost, lahka obdelava, trajnost in prožnost). Znanost in tehnika sta že našla mnogo tehnoloških procesov in postopkov za predelavo lesa v razne uporabne predmete in potrebščine. Zato je povpraševanje po njem iz dneva v dan večje, zato ima lesno in gozdno gospodarstvo važen delež v našem družbenem proizvodu in zato zasluži ta gospodarska panoga zares popolno skrb vse družbe. Za nas je še posebej važno, za gozd pa značilno, da lahko tudi predčasno segamo po njegovi glavnici — lesni zalogi, ki daje prirastek. Ne jemljemo le enoletnega prirastka ali obresti, marveč tudi del normalne lesne zaloge, ki lahko daje kakovostno in količinsko najboljši prirastek. Taka usoda je doletela tudi mnoge gozdove v zapadnem predelu Goričke. To še posebej velja za gozdove zasebnikov. Oni kažejo sedaj izredno žalostno sliko izčrpancev, v katerih je lesna zaloga daleč pod normalnim povprečjem in hektarski prirastek zelo pičel. Glavni vzrok za tako stanje pa je iskati v preteklosti, ko se je gozdno gospodarstvo razvijalo zelo stihijsko in nenačrtno. Kmet je sekal pač toliko lesa, kolikor ga je potreboval — bodisi za svoje potrebe ali pa za reševanje svojega zaostaolega kmetovanja. Vsako leto je ponavadi tudi steljaril in gozd naravnost pometel, samo da ne bi ostal v njem kak list, ki bi vračal tlu organsko hrano in varoval biološko trajnost gozdnega zemljišča. Mnogi ljudje so vse do nedavnega imeli gozd za neusahljivi vir dohodkov, kar pa se je izkazalo kot nepravilno in usodno za lesno in gozdno gospodarstvo, s tem pa kajpak za vso našo družbo. To nam potrjujejo dogodki iz polpretekle dobe, ko je bil les eden izmed glavnih izvoznih surovin, ki so največ prispevale k obnovi in izboljšanju po vojni zrahljanega gospodarstva. V gozdovih smo tedaj utrpeli zelo veliko škodo, saj se je v njih zaloga lesa zmanjšala na minimum. Celo nestrokovnjaku je bilo očitno, da tako ne kaže gospodariti naprej, da je treba tudi v gozdovih napraviti red in se tako dokopati do normalnega stanja. V tej smeri so bili izpeljani smotrni in učinkoviti ukrepi. Z navodili o ureditvi gozdarske službe po okrajih in mestih so pri OLO ustanovili uprave za gozdarstvo. Tako upravo imamo sedaj tudi v Murski Soboti. Ona po svojih revirnih vodstvih in logarjih skrbi za gozdove v Prekmurju. Spričo izčrpanosti gozdov je delo njenih ljudi zelo težavno. Skrbeti mora za obnovo, nego in varstvo gozdov, njihovo pravilno urejanje, gozdne komunikacije, konverzijo umetnih in izčrpanih gozdov, a hkrati mora zalagati z lesom prebivalstvo, ustanove in lesnoindustrijska središča. Tako odgovorne naloge pa seveda terjajo razsodnega, strokovno dobro podkovanega, odločnega in prirodi predanega človeka. Letos spomladi so bila opravljena pogozdoval na dela na območju občin Kuzma. Grad, Bodonci, Rogaševci in Cankova, tako v gozdovih splošnega ljudskega premoženja kot v gozdovih zasebnih lastnikov. Delo je bilo opravljeno pod vestnim strokovnim nadzorstvom logarjev in gozdarjev. Na 16.08 ha zemlje so posadili 160.800 malih drevesc. V to delo so gozdarji vložili mnogo truda, saj so morali prebroditi nemalo težav pri nabavi sadik. Ne smemo pozabiti, da je pravkar preteklo dvoje slabih semenskih let za gozdno drevje, zaradi česar se je bilo težko dokopati do sadik. Vendar nam število letos posajenih drevesc kaže na velik uspeh gozdarjev. Pogozdovali so s takimi sadikami, ki po svojih gojitvenih lastnostih najbolj ustrezajo klimatičnim razmeram na tem območju. To so bile drevesne vrste: rdeči bor, črni bor, domači jesen, lipa. domači kostanj, beli gaber, rdeči hrast, dob, gorski javor, črna jelša, mecesen in črni oreh. Gorički kmet je z zadovoljstvom pozdravil prizadevanja gozdarskh organov pri pogozdovanju, saj se je tokrat lahko prepričal, da družba enako skrbi za gozdove, ne glede na lastništvo. Zasebni gozdovi so pri nas Še posebno važni, saj nas čaka v njih še mnogo posla, če hočemo doseči, da nam bodo dajali večje in trajnejše koristi. Oni pa tudi zavzemajo tri četrtine zemeljske površine, ki je v Prekmurju poraščena z gozdnim drevjem. Letos imajo v načrtu, da bodo nabrali velike količine semenja listavcev. Služilo jim bo za vzgojo novih sadik za pogozdovanje, v pretežni meri pa tudi za ureditev čistih enodobnih nasadov rdečega bora. V prihodnjih letih pa jih čakajo še težavnejše naloge: z ustreznimi gojitvenimi ukrepi spremeniti obstoječe gozdove rdečega bora v mešane gozdove iglavcev in listavcev, ki so za naše razmere najbolj rentabilni in v biološkem pogledu najbolj trajni, saj so odporni proti vsem boleznim in dajejo najbolj dragocen tehnični les in raznovrstne gozdne sortmente, ki jih zelo pogrešajo naši kmetje, lesno-predelovalna industrija in vsa družba. I. K. PLETARJE in vse, ki žele plesti izdelke domače obrti iz slame, vabimo na tečaj, ki že traja pri našem podjetju. Na tečaju bo strokovnjak še predaval o tehniki pletenja in določal kakovost izdelkov, ki odgovarjajo za inozemski trg. Družbenim organizacijam in kmetijskim zadrugam posebej priporočamo, naj pošljejo na tečaj vsaj po enega človeka, ki bo potem pridobljeno znanje lahko posredoval pletarjem v svojem domačem kraju. Na osnovi dosedanjih izkušenj je dognano, da je moči doseči v pletarstvu mnogo večje dohodke kot pri drugih delih, če kakovost izdelkov odgovarja inozemskemu tržišču. Tečaj že traja, zato prosimo interesente, naj se čimprej pridružijo dosedanjim obiskovalcem. Zadružno trgovsko podjetje »AGROMERKUR« Murska Sobota Kmetovalci, zatirajte nevarnega gobarja! Zatirajte nevarnega gobarja, ki ogroža gozdne in sadne rastline. Požrešne gosenice obrstijo drevje do golega. Kako živi škodljivec? Spomladi se iz legel gobarjevih jajčec izležejo drobne, kosmate goseničice, ki objedajo mlado brstje in liste. Močni vetrovi tahko goseničice odnašajo na velike daljave. Spoznamo jih po modrih in rdečih hrbtnih bradavicah. Med rastjo se večkrat levijo; ko dorastejo, se zabubijo pod suho skorjo, v špranjah, na kraških terenih tudi pod kamenjem. Iz bub se izležejo metulji, ki letajo v juniju in juliju mesecu, njih samice pa odlagajo jajčeca po deblih, plotovih, pod kamenjem. Jajčeca prezimijo. Kako ga zatiramo? Legla jajčec ostrgamo in sežgemo ali pa premažemo s petrolejem, še bolje z mešanico petroleja in ka- trana (v enem litru petroleja raztopimo 30 dkg katrana). Če drevje stresamo, popadajo gosenice na tla. kjer jih poteptamo. Da preprečimo gosenicam dostop v krošnjo, navežemo na debla lepljive pasove. Za škropljenje okuženih rastlin uporabljamo 1 do 1.5% Pantakan ali 0.20% Lindan olja. Škropimo z močnim pritiskom, da škropivo omoči vse gosenice. Pantakan ali Lindan olje živini nista nevarna. Za prašenje uporabljamo kemična sredstva v prahu: Pantakan, Pepein, Lindan, Bentox. Drevje najbolje zaprašimo z motornimi prašilniki. . Škropimo ali prašimo, dokler so gosenice še mlade, ker so tedaj za kemična sredstva najbolj občutljive. Škropimo ali prašimo ob lepem vremenu drevje pa tudi zemljo in travo pod drevjem v obsegu drevesne krone, da uničimo gosenice, ki so popadale na tla. Ing. J. Naš vri v juniju Na vrtu je pletev, okopavanje in Osipanje najvažnejše delo. Ob suši zalivamo. Sejemo še seme letnih solat endivije, ponovno pese, kolerabic in korenja. Izpraznjene grede prelehamo po potrebi pognojimo in posadimo z ohrovtom, rdečini zeljem. poznimi karfijolami, rožnim kapusom in listnim ohrovtom. Paradižnikom odstranjujemo za- listnike. privezujemo poganjke in prvič škropimo proti paležu z 1 % bakreno apneno brozgo ali bakrenim apnom. Kumaram odščipnemo vršičke nad petim listom, da nastavijo več zarodka. Zatiramo razne škodljivce, ki se pojavijo na rastlinah. Posebno pozornost moramo posvetiti zatiranju koloradskega hrošča in njegovih ličink. Proti krompirjevi plesni in listni pegavosti na pesi škropimo z 1 % bakrenim apnom. Tudi ostale škodljivce (bolhače, sovke, pesnega mrharja itd.) uničimo, če prašimo ali škropimo z DDT pripravki. Listne uši na raznih vrtninah uspešno zatiramo z nikotinskimi pripravki (2 do 3% tobačni izvleček ali Nikotinol) ali z 0.20% Lindane. Ing. L. J. DROBNE ZANIMIVOSTI IZ KMETIJSTVA V Evropi je več kot 120 milijonov ovat;, 90 milijonov svinj in več kol 105 milijonov goved. Največ ovac v Evropi imajo Anglija, Jugoslavija in Italijo, največ svinj je zaslediti v Zahodni Nemčiji, dočim ima Francija največ goveje živine: čez 17 milijonov glav. * Tekoče gnojilo je že stvarnost. Na Angleškem so pred nedavnim namreč začeli z uspehom uporabljati prvo tovrstno gnojilo. Izdelala ga je neka ogledna kmetijska postaja. * Po podatkih Evropske ekonomske komisije OZN je največji pridelovalec čebule in česna v Evropi Holandija. Ona namreč letno izvozi 135.000 ton teh pridelkov. Na drugem mestu je Španija, na tretjem pa Italija. Ti dve deželi sta obenem tudi največji potrošnici čebule in česna. Svetovna proizvodnja hmelja je znašala 70.000 ton. Največji pridelovalec hmelja so sicer Združene države Amerike, kjer pridelajo 28.000 ton, dočim v evropskih deželah pridelajo največje količine hmelja v Angliji in Zahodni Nemčiji. Tod pa je najbolj razvita tudi pivovarniška industrija. • Največ fižola na sveta pridelajo in prodajo ZDA. v Evropi pa Holandija. Danska in Francija. Eden največjih uvoznikov fižola pa je Anglija. Čez 3000 ljudi na konjskih dirkah v Ljutomeru V nedeljo so bile na novem dirkališču v Ljutomeru tradicionalne spomladanske konjske dirke. Priredil jih je domači Klub za konjski šport v počastitev 10-letnice osvoboditve. Na sporedu je bilo devet dirk. Pomerili so se v glavnem dirkači iz Pomurja, prišli pa so tudi gostje iz Čakovca, Ptuja in drugih krajev. Gledalcev so našteli čez 5000. V head vožnji (prve tri dirke) je v skupnem plasmaju zmagala »Frailica«, last Ludvika Slaviča iz- Grab, pred »Santo« Bojana Pušenjaka. — V dirki »Naša vas« za konje kmečke rejč iz Pomurja se je uvrstila na prvo mesto »Borita«, last Franca Kosija iz Grabna, drugo mesto pa »Miša« Alojza Senčarja iz Bučečovec. V peti dirki »Žrebčarna Pragersko« je v enovprežni vožnji za tri do dvanajstletne kasaške konje prepričljivo zmagala »Galka«, last Franca Galundra iz Veržeja, pred »Lilijo« Francu Kosija iz Vučje vasi. — V galopski dirki za triletne in starejše konje sc je plasiral na prvo mesto »Vjesnik« z jahačem Vladom Kutnjakom iz Čakovca. — V osmi dirki »Okrajna zadružna zveza Ljutomer« je v dvovprežni vožnji za triletne in starejše kasaške konje zmagal par »Armida - Dinara«, last Stefana Kačeva iz Turnišča. Na drugem mestu je bil par »Pulsina - Frailica« Ludvika Slaviča iz Grab. V zadnji dirki »Ljudski odbor mestne občine Ptuj« si je v galopski dirki za članice klubov za konjski šport FLRJ priborila prvo mesto jahačica Lizika Lackova na konju »Saku«, drugo mesto pa Seka Habjan na konju »Bošku«. Iz Banata nam pišejo Že več kot mesec dni je minilo, odkar so se delavci Prekmurja zaposlili širom po naši domovini. Iz Banata nam sporočajo, da so norme določene tako realno, da jih je težko prekoračiti. S hrano in stanovanji so zelo zadovoljni. Vse kaže, da se je položaj naših sezonskih delavcev dokaj izboljšal in da se direkcije raznih posestev resno trudijo, da bi jim omogočile kar najbolj znosno življenje in prebivanje. Tudi plače so dokaj večje kot lani. Delavcu ostane okrog pet tisoč dinarjev na mesec, z ostalimi prejemki pa krijejo stroške prehrane in stanovanja. Tako so nam sporočili delavci skupine, ki prebiva in dela v Banatu — Velikem Salašu pri Novem Kneževcu. F. Izpred sodišča NAMLEL SI JE 6000 DINARJEV KAZNI Poslovodja občinskega mlina v Mlajtincih Ivan Bernjak svoje službe ni v redu opravljal. V knjige ni zapisal vsega, kar so mu za mletje pripeljali, tudi merice ni vpisoval. Iz pozabljivosti menda ni nikjer zapisal tistega, kar je za svojo uporabo znosil domov. Občinskemu odboru pa je prijavljal obstoječo zalogo kar po ocenitvi na oko. Prišla pa je stroga kontrola, ki je ugotovila, da manjka 635 kg ržene in 54 kg koruzne moke. Okrajno sodišče je Ivana Bernjaka obsodilo zaradi malomarnega poslovanja na 6000 din kazni. Tudi vse stroške bo moral plačati. PREŽIVNINE ZA NEZAKONSKEGA OTROKA NI PLAČEVAL A. V. iz Domajinec se je že dalje časa izmikal plačevanju preživnine za svojega nezakonskega otroka, čeprav je bila ta prav nizko odmerjena. Znašala je le 400 dinarjev mesečno, a še teh stotakov ni plačeval. Sodišče mu je prisodilo 40 dni zapora pogojno za dve leti. TUDI PRETEP MED SORODSTVOM JE KAZNIV Jože Kerec, občinski kurir, in Janez Belec, oba iz Šulinec, stanujeta kot sorodnika v isti hiši. Ko sta poravnavala medsebojne razprtije kar z gabrovim kolom in polico, sta prizadejala drug drugemu nekaj lažjih poškodb. Kerec je še tudi pretepal Belčevo ženo. Sodišče je kaznovalo Kereca na 10 dni, Belca pa na 7 dni zapora. NAPLAVLJEN LES SI JE PRISVOJIL Na nekem plitvem mestu Mure je našel Andrej Holcman iz Ižakovec precej dolg jagnjedov hlod, ki je imel 1.5 m in je bil vreden 10.000 dinarjev. Hlod je prežagal na dvoje in ga odpeljal domov odnosno na žago v Beltince. Ugotovilo se je pa, da je bil hlod last Gozdne uprave. Na sodišču je Holcman priznal dejanje. Zagovarjal se je pa, da je ob Muri že stara navada, da vlačijo iz Mure ali njenih rokavov les, ki ga voda ob povodnji prinese. Taka navada seveda nima zakonite podlage. Lastnik ne izgubi lastninske pravice, če voda les kam drugam odplavi. Okrajno sodišče je kaznovalo Holcmana s 5000 dinarji. kazni pogojno za eno leto. Sicer mila kazen naj bo opozorilo še drugim prebivalcem ob Muri, da si ne bodo več lastili lesa, ki ga Mura naplavlja. V vodnjaku je utonila 27. maja zgodaj zjutraj je Martin Viher s Slamnjaka pri Ljutomeru odšel na delo v vinograde. Doma je pustil ženo in tri male otroke. Kmalu za njim je šla kosit travo v zadružne gorice tudi njegova žena, ki je prav tako zaposlena na železnodverskem vinogradniškem posestvu. S seboj je vzela svoje otročičke. Okrog enajste dopoldne je njena mlajša hčerka Anica zapustila vinograd in brez. vednosti kogarkoli odšla neznanokam. Mati je ni takoj iskala. Ko pa se je opoldne vrnila domov, je ni našla tamkaj. Preiskala je vso bližnjo okolico, a vse zastonj: hčerke ni in ni bilo! Preostal ji je edinole še zadružni vodnjak pri bližnjem gozdu. S kavljem je začela iskati v vodi, kmalu zadela ob truplo svoje hčerke in ga s pomočjo soseda potegnila iz vode. Mali utopljenki ni. bilo moč več pomagati. V. D. F. H., Kančevci. — Vprašanje: V 20. štev. OT — 19. maja 1955 — smo vrtičkarji in gotovo tudi kmetovalci z veseljem brali članek o novem Nitrofoskala Ӏ Začeli smo takoj iskati navedeno gnojilo po vseh zadrugah, a povsod enak in žal negativen odgovor. Ker bi to novo mešano gnojilo bilo zelo dobrodošlo vrtičkarjem, obvestite po tedniku širšo javnost, kje je mogoče nabaviti navedeno gnojilo. Odgovor: Nitrofoskal je odlično, hitro delujoče mešano gnojilo, ki zadostuje brez vsakih drugih dodatkov za gnojenje vseh rastlin pred setvijo in tudi med rastjo. Trosimo ga 3 do 6 kg na 100 kvadr. metrov ali pa eno žlico Nitrofoskala raztopimo na 10 litrov vode, s katero zalivamo sobne cvetlice, vrtne rastline in sadno drevje — vse tja do poznega poletja. Učinek se pokaže že po prvem močnejšem dežju ali zalivanju. Toliko še enkrat, glede učinka imenovanega gnojila. Glede nabave pa naslednje: V trgovini Zadružnega podjetja »Agromerkur« v M. Soboti smo vprašali, če imajo navedeno gnojilo v prodaji, ker smo dobili več podobnih vprašanj od naših bralcev. V trgovini so nam odgovorili, da podjetje »Agromerkur« sprejema naročila za Nitrofoskal I, da so navedeno umetno gnojilo že tudi naročili, vendar pa zaradi nepredvidenih težav pri dobavi s strani tovarne gnojila še niso prejeli. Predvidevajo pa, do bodo Nitrofoskal lahko nudili odjemalcem vsaj ob kraju tekočega meseca, Če že ne prej. OKRAJNA GASILSKA ZVEZA V M. SOBOTI OBVEŠČA Tromesečna poročila: Vabimo sekretarje PGD, da poročila za II. .tromesečje dostavijo svojim sektorskim štabom najpozneje do 1. VII. t. 1. Prav tako vabimo orodjarje društev, da pošljejo inventarne pole OGZ oziroma sektorskim štabom, v kolikor tega še niso storili. Konference sektorskih štabov: Vabimo sektorske štabe, naj v času od 25. do 30. t. m. skličejo sektorske konference. Tokrat je treba zbrati tromesečna poročila in inventarne pole od onih društev, ki jih še niso dostavila OGZ. Prav tako se je treba pomeniti o splošnem izvajanju vaj s sekiricami, kar je obvezno za vsako društvo. Razpravljajte o kar najbolj številni udeležbi na I. Pomurskem tednu — 10. julija! Iz pisarne OGZ M. Sobota USTANOVILI SO KEGLJAŠKI KLUB Pred nekaj dnevi je bil v Lendavi ustanovni občni zbor kegljačev. Udeležilo se ga je okoli 50 članov. Po daljši razpravi so izvolili odbor s predsednikom ing. Škergetom na čelu. Prvič pa so se lendavski kegljači prijateljsko pomerili z uslužbenci OLO M. Sobota. Zmagala je Lendava z rezultatom 169:159. Prvo srečanje na novem kegljišču je prineslo Lendavčanom prvi uspeh. Kmetijsko gospodarstvo v Lendavi proda naslednje stroje: Vodno črpalko z elektromotorjem — kosilnico »Pobeda« — plug — tri njivske brane — ročni robkalnik za koruzo — stiskalnico za grozdje, 350 lir - zobčast valjar — železni kotel — kamate in koruznjak. Prednost pri nakupu imajo socialistični obrati. — Ogled predmetov vsak dan, razen nedelje, od 7. do 14. ure. ZIDARJE, priučene zidarje in delavce sprejmemo takoj ali kasneje v stalno zaposlitev. Delo je tudi v akordu. Hrana in stanovanje zagotovljena. Gradbeno podjetje »Graditelj«, Ljubljana, Šmartinska c. 64 b 4 OBMURSKI TEDNIK, 16. junija 1955 Velik uspeh pionirjev šahistov Pomurja Pred tedni je bilo v Ljubljani v Domu Armade četrto pionirsko tekmovanje za, moštveno prvenstvo Slovenije v počastitev rojstnega dne tovariša Tita. Pomurje so v tem srečanja zastopali v nižji skupin: pionirji osnovne šole iz Lendave in Veržeja. v višji skupini pa moštvi nižjih gimnazij iz Sobote in Ljutomera. Lahko rečemo, da so pionirji Pomurja topot dosegli velik uspeh, saj so se med 32 okrajnimi moštvi uvrstila tri moštva v finalno tekmovanje. Veržej pa je izpadel po naključju, kljub temu da je v predtekmovanju delil prvo mesto v svoji skupini s Celjem in Krškim. V finalnem tekmovanju je moštvo Lendave prepričljivo premagalo pionirje iz Celja in Krškega, oboje z rezultatom 4:2. kloniti pa so morali pred Ljubljančani in tako biti zadovoljni z drugim mestom, kar prav tako pomeni velik uspeh in napredek, zlasti če upoštevamo, da-je pionirski krožek, začel delovati na šoli šele pred nekaj meseci. Omembe vredno pa je tudi. da so pionirji Lendave v predtekmovanju premagali Maribor z rezultatom 5:1. Trbovlje 4:2. Kočevje -pa celo s 6:0. Moštvo je nastopilo s sledečimi igralci: Jožef Lonec. Jožef Galič. Stefan Huzjan. Evgen Kuprivec. Martin Horvat, Rudolf Lajner. Jožef Perša in Štefan Galič. Prvak osnovne šole Jožef Lo,-nec tudi topot ni izgubil nobene partije. V višji skupini je bila borba v finalu med moštvi Sobote. Ljubljane. Kočevja in Ljutomera. Reš je. da so tudi v tej skupini zasedli prvo mesto Ljubljančani vendar so. Ljutomerčani na drugem mestu samo s pol točke razlike. Sobota, ki je v predtekmovanju dobro zaigrala, pa sc je v finalnem tekmovanju morala zadovoljiti s četrtim mestom. Ljutomer, ki je zasluženo zasedel drugo mesto v višji skupini, je igral s sledečimi igralci: Stanko Mohenski. Brano Žnidaršič. Stane Kolarič, Adolf Veldin, Tone Stanovnik. Andrej Plohl. Tudi pionirke nas niso razočarale, saj se je nižja skupina iz Lendave .uvrstila na tretje mesto v Sloveniji., kar je vsekakor uspeh. Za Lendavo sta nastopiti: Marija Lonec in Ana Žilavec. Za dosežen uspeh zaslužijo pionirji iz Pomurja s svojimi voditelji vred vso pohvalo in priznanje . Franjo Bobovec ESŠ ‒ GIMNAZIJa 5 IN POL: 2 In POL V počastitev desetletnice osvoboditve so se pomerili tudi najboljši šahisti soboške ESŠ in gimnazije. Srečanje je bilo 25. maja, na rojstni dan maršala Tita. Igre so bile zelo zanimive in napete. Posebno lepa igra se je, razvila med Zoltanom Zrimom (ESŠ) in Marijanom Grahom (G) ter med Jelenom (ESŠ) in Harijem (G). Po- dolgi borbi se je moral nadarjeni Hari vdati svojemu nasprotniku. Pa tudi Časar (G) . je moral kmalu predati partijo Korošcu (ESŠ),. Šahisti ESŠ so tokrat prepričljivo premagati rivale z gimnazije. Srečanje se je končalo takole: Režonja — Ivanič mlajši Berden — Zver 6:1, Korošec — Časar 1:0. Pučko — Balažič 0:1. Jelen — Hari 1:0, Ovsenjak — Kureš 1:0, Grof — Novak i:0 in Zrim — Grah 1:0. Iniciativni odbor za gostinstvo pri vodstvu Pomurskega tedna potrebuje določeno število GOSTINSKIH DELAVCEV ki bi delali na zabavnem prostoru Pomurskega tedna. Zaradi tega naprošamo vse one. ki imajo vsaj delno. prakso pri gostinskem poslu, naj se izvolijo: oglasiti do. 20, junija 1955 pri tajniku Gostinske zbornice M. Sobota Ludviku - Berkeju. V. poštev pridejo: tudi: ženske moči. SEJMI Beltinci v sredo. 22. junija svinjski sejem, Cankova v ponedeljek, 20. junija živinski sejem. Dobrovnik v ponedeljek, 20. junija živinski sejem. Dokležovje v soboto. 18. junija živinski in kramarski sejem. Grad v torek, 21. junija živinski in kramarski sejem, Lendava v torek, 21. junija živinski sejem, Prosenjakovci v ponedeljek, 20. ju-nija živinski sejem. Puconci v sredo, 22. junija živinski sejem. Turnišče v torek, 21. junija živinski sejem, v četrtek, 23. junija svinjski sejem. Kostanj v torek, 21. junija splošni sejem, Radenci v torek. 21. junija živinski sejem, Razkrižje v petek, 24, junija splošni sejem. Dopisujte v 0bmurski tednik RAZPIS Upravni odbor Kmetijskega gospodarstva Rakičan, pošta Murska Sobota, razpisuje na podlagi čl. 20 tč. a pravil podjetja mesto UPRAVNIKA uprave delovišča Grad. Pogoji: Končana srednja kmetijska šola in triletna praksa v drevesničarstvu ali 2-letna nižja kmetijsko sadjarska šola s 5-letno prakso v sadjarstvu:. Družinsko stanovanje na razpolago. Istočasno potrebuje podjetje BLAGAJNIČARKO Pogoji Srednja ekonomska šola s perfektnim znanjem, za samostojno vodstvo, blagajniških in administrativnih poslov strojepisja. Samsko stanovanje je zagotovljeno. V obeh primerih je vložiti lastnoročno pisane prošnje najkasneje do 20. junija 1955 na gornji naslov. Nastop, službe s 1. julijem 1955. Plača po tarifnem pravilniku. Javna dražba Kmetijsko gospodarstvo Rakičan razpisuje skladno- z od-ločbo OLO M. Sobota z dne 8. VI. t. L. št. II-61 do 2138-1/55 na dan 27. junija 1955 ob 9. uri na delovišču Jezero -- Rakičan javno dražbo gradbenega ma-teriala.Večje mešane stavbe (stavben les, ostrešje in zidno opeko). Dražili bomo sprva celotno kompletno stavbo, v kolikor pa ne bi bilo ustreznih ponudb, bomo nadaljevali s prodajo posameznih delov stavbe oziroma gradbenega materiala. Ponudniki si lahko ogledajo stavbo oziroma material za dražbo odrejene stavbe na sam dan dražbe — pol ure pred pričetkom dražbe. Izkupiček je treba položiti v gotovini — s čekom in to eno polovico takoj po dražbi, ostanek pa do 10. julija 1955 v blagajni podjetja ,ali z virmanom po Narodni — Komunalni banki. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan RAZPIS Komisija za namestitev vodilnih uslužbencev gospodarskih organizacij pri LOMO Murska Sobota razpisuje na osnovi določil čl. 89 in 99 Uredbe o ustanav-ljauju podjetij in obrtov. n a t e č a j 1. Za direktorja Splošnega gradbenega podjetja »SOGRAD« v M. Soboti. Pogoji: Diplomirani inženir, arhitekt ali gradbeni inženir s petletno prakso v gradbeni stroki ati gradbeni tehnik z dovršeno tehnično šolo in z vsaj deset- - letno prakso, od tega 5 let na vodilnem mestu v gradbeni stroki. 2. Za upravnika. Obrtne krojaške delavnice »KROJ« v Murski Soboti. Pogoji: Komercialist z dokončano ekonomsko ali njej sorodno šolo in z vsaj triletno prakso na vodilnem položaju v gospodarski organizaciji, ali izučen krojaški mojster z vsaj desetletno samostojno prakso. 3. Za .upravnika Trgovskega podjetja »Kurivo — Gradivo« v Murski Soboti.. Pogoji: Komercialist z dokončano ekonomsko ali njej sorodno šolo in z vsaj triletno prakso na vodilnem položaju v gospodarski organizaciji, ali trg. poslovodja s potrebno trgovsko izobrazbo in vsaj desetletno prakso v trgovski stroki. 4. Za upravnika obrtnega podjetja za izdelovanje tehničnih maziv. olja. praškov in drugih kemičnih sredstev za gospodarske namene — »BETONIT« v Murski Soboti. Pogoji: Kemični tehnik z ustrezno strokovno izobrazbo in vsaj triletno prakso v kemični ati slični gospodarski organizaciji, ali komercialist z ustrezno strokovno izobrazbo ter vsaj šestletno prakso na vodilnem položaju sorodne gospodarske organizacije. Nastop službe takoj. Prijave s potrebnimi dokumenti in življenjepisom o dosedanji praksi je poslati LOMO Murska Sobota do 28. junija 1955. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Predsednik LOMO: Jožef V e 1 n a r RA ZPIS PODJETJA ELEKTROGOSPODARSKE SKUPNOSTI SLOVENIJE bodo sprejela za šolsko leto 1955/56 učence, ki se bodo šolali v Elektrogospodarskih šolah v Cerknem in Mariboru za poklice: elektromonterje za omrežje in instalacijo elektromehanike obratne električarje in strojnike za hidro- in termoelektrarne. Kandidati naj se, javijo osebno ati pismeno pri naslednjih podjetjih Elektrogospodarske skupnosti Slovenije. V njih bode dobili vsa podrobna pojasnila. Elektrarna Brestanica. Elektrarna-Dravograd, Elektrarna Fala. Elektrarna Mariborski otok. Elektrarna Medvode, Elektrarna Moste, pošta Žirovnica, Elektrarna Sava, Kranj, Stara cesta 5, Elektrarna Šoštanj v gradnji. Elektrarna Trbovlje. Elektrarna Vuhred v gradnji. Elektrarna Vuzenica. Soške elektrarne. Nova Gorica. Blok XIV/B. Elektro-Celje. Celje Mariborska 2, Elektro-Gorica. Nova Gorica. Cesta IX. korpusa 98, Elektro-Kočevje. Elektro-Kranj, Elektro-Krško. Elektro-Ljubljana mesto, Ljubljana. Krekov trg 10. Elektro-Ljubljana okolica. Ljubljana. Parmova. 33 ElektroMaribor mesto. Maribor. Vita Kraigherja 8, Elektro-Maribor okolica, Maribor, Heroja Tomšiča 2, Elektro-Novo mesto. Elektro-Sežana. Elektro-Slovenj Gradec Elektro-Tolmin. Elektro-Trbovlje, Elektro-Žirovnica. Tedenski koledar Nedelja. 19. junija — Julijana Ponedeljek, 20, junija — Nenad Torek, 21. junija — Alojz Sreda, 22. junija — Ahacij Četrtek, .23. junija — Kresnica Petek, 24.. junija — Janez Sobota. 23. junija — Jaroslav Gibanje sonca: 21. junija vzhaja ob 4.11 in. zahaja 19. 56, Dolžina dneva; 15 ur Lunine spremembe: V ponedeljek, 20. junija 05 uri in 12 minut mlaj. KINO junija mehiški film ski film »Moj sin profesor«. fran- coski; film »Lepotice« 22. junija ameriški film »Samo naša« KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. 19. junija ameriški omnibus - film »Zgodba iz predmestja« ‒ 25. . in 26. junija an- gleški glasbeni film »Hoffmanove pri‒ RADGONA, 18, in 19, junija ameriški film »Uročen« — 22. in 23.. junija ameriški film »Soledadin šal «. RADENCI 19 in 20 junija ameriški barvni film »Dvoboj pri srebrnem potoku« .23, junija ameriški film .»Glej tička«. ČEPINCI — 19. junija francoski film »Umor| film.» Niki«. »PARK« M. Sobota. — Od 17. do 19. junija, mehiški film »Eh dan življenja od 23, junija švedski film »Plesala je samo eno, poletje«, VELIKA POLANA — 19. junija ameriški film »Hiša na 92. cesti« — - 26. junija ameriški film »Trije kavalirji«, GRAD — 19. junija ameriški film »Trije; kavalirji« — 26. junija ameriški film »Podvodna četa«. MALI OGLASI KONJSKI' VOZ, nosilnost 1500 kg. dobro ohranjen — prodam, — Jožef Ficko. Bo- MALO POSESTVO s hišo in gospodarskim poslopjem prodam v Rihtarovcih št. 6. — Naslov v upravi lista. KMETIJSKE DELAVCE, sezonske in stalne, sprejme v službo takoj ati pa po dogovoru Zadružno kmetijsko gospodarstvo Jarenina pri Mariboru.. KOMPLETNO KOVAŠKO ORODJE prodam. Moravci št. 9. p. Martjanci. PARCELA okrog 23 arov velika, delno zasajena z jelševjem, naprodaj pri postajališču Ljutomer - mesto. — Naslov v upravi lista. MOTORNO KOLO. znamke D KW. 200 ccm zamenjam za 300 do 500 ccm pogonski ali stabilni motor. — Ludvik Šoš, Veščica št. 24. p. M. Sobota. HIŠO in oral zemlje ob glavni cesti, primerno za obrtnika, prodam. — Grad 28 POGONSKI MOTOR na petrolej, lončarski mlin. drobilec na 32 kladiv, prodam. Cena po dogovoru. — Informacije: Andrejci št. 11. p. Martjanci. PLINSKI ŠTEDILNIK s tremi gorilci in pečico — ugodno prodam. — Naslov v upravi lista. VAJENCA ali VAJENKO sprejmemo takoj v nk. Pogoj: Uspešno dokončana nižja gimnazija ati osemletka. — Gostilna pri »Grozdu«, M. Sobota. ESPERANTO SE LAHKO NAUČITE z dopisnim tečajem. Prvo lekcijo pošlje proti predložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije. Ljubljana. Miklošičeva c. 7. »Zidar«. gradbena obrt M. Sobota sprejme v službo večje število KVALIFICIRANIH ZIDARJEV Plača po tarifnem pravilniku, delo po akordu. Interesenti naj se javijo v pisarni »ZIDAR« Murska Sobota. Valjčni mlin in žaga — Sotina sprejme takoj v uk MLINARSKEGA vajenca Pogoji: Uspešno končana osnovna šola. Plača po uredbi. KMETIJSKA ZADRUGA GRAD razpisuje službeno mesto UPRAVNIKA Pogoji: Končana kmetijska šola z dveletno prakso v vodenju kmetijskih gospodarskih organizacij, ali končana nižja kmetijska šola s petletno prakso v vodenju kmetijskih gospodarskih organizacij, ali pa večletna praksa v vodenju kmetijskih gospodarskih organizacij. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je poslati v našo pisarno do 25. junija 1955. Uprava KZ Grad »Zidar«, gradbena obrt, M. Sobota proda ali zamenja ELEKTRIČNI MOTOR 4,50 KS za električni motor od 6 do 7 KS. Razliko doplačamo ali kupimo novega. Ponudbe poslati na gornji naslov. POZOR ! PREBERITE! GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE »GRADI S« stavbno vodstvo LJUBLJANA - CENTER, TITOVA CESTA 19 SPREJME NA DELO 30 ZIDARJEV Stanovanje v delavskem naselju in hrana v menzi zagotovljena. Plača po tarifnem pravilniku. Terenski dodatek: visokokvalificirani din 300.— kvalificirani ,, 200.— polkvalificirani „ 90.— Samci dobijo 80 % terenskega dodatka. Posamezne skupine naj predhodno prijavijo svoj prihod na gornji naslov. OBMURSKI TEDNIK, 16. junija 1955 5 OBIŠČITE I. POMURSKI TEDEN OD 25. JUNIJA DO 10. JULIJA 1955 25 % popust na železnici 25. JUNIJA Ob 16. uri: Otvoritev gospodarske razstave v gimnazijskem prostoru. — Na razstavi bo najbolj zastopana tekstilna industrija. — Moderne tržne police ljutomerskega podjetja »Žica«. — Standardni tip cementne barake soboškega Cementnega podjetja. — Domače mleko v prahu. — Opekarniški izdelki vseh vrst in najnovejših modelov. — Pokrajinski motivi Pomurja naših umetnikov - slikarjev. — Dokumenti in trofeje iz NOB. — Domača obrt. — Lovska razstava. 26. JUNIJA Ob 20. uri: Koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane v dvorani kina »Park«. Ob 10. uri: Množično politično zborovanje — na zbo-rovalnem prostoru pred otroškim vrtcem v M. Soboti. Pod vodstvom prof. Vladimirja Močana in ob spremljavi združenih godb na pihala Pomurja bodo peli skupaj pionirski pevski zbori Prekmurja: Kuhar: Za Titom — Gobec: Da imel bi krila — Kozina: Mladi pionirji. — 1400 na stopajočih. Pod vodstvom prof. V. Močana in ob spremljavi združenih godb na pihala Pomurja bodo peli skupaj mešani pevski zbori Pomurja: Degeyter: Internacionala — Kozina: Naša zemlja — Hercigonja: Novi Jugoslaviji -Gobec: Zdravica svobodi. — 600 nastopajočih. Skupen nastop godb na pihala Pomurja. — 100 nastopajočih. Dirigenta: Jože Gerlec, Avgust Loparnik, Janez Habacht. — Venček partizanskih pesmi: Pahorjeve cvetke — Učakar: Venček slovenskih narodnih »Prelepa Morav-ška dolina« — Pomikalo: Narodni heroji -koračnica. Ob 20. uri: Ljudska igra v devetih slikah v priredbi Frana Žižka: Miklova Zala — premiera na prostem pred poslopjem otroškega vrtca, kjer so postavili velik oder. Režija: Jože Zrim. -Uprizorila jo bo dramska skupina KUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote. Sodeloval bo mešani pevski zbor istoimenskega društva in posamezni člani soboške godbe na pihala. Nastopili bodo tudi konjeniki. Naslovno vlogo bo igrala Darinka Skalarjeva. 27. JUNIJA Ob 20. uri: Barry Conners: Roxy — veseloigra, ki jo bo uprizorila dramska skupina MKUD »Štefan Cvetko« iz M. Sobote na letnem odru pred poslopjem otroškega vrtca. — Režiser: prof. Štefan Sedonja. 28. JUNIJA Ob 20. uri: Koncert mešanega pevskega zbora KUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote. — Koncert ob 10-letnici pevskega zbora. — Dirigent: prof. V. Močan. — Prvi del: Premrl: Slovanska pesem — Jordan: Soči — Adamič: V snegu — Brnobič: Na poljani — Železnik: Čez noč — Pavčič: Kaj ve misli — Pavčič: Če rdeče rože zapade sneg — Tijardovič: Mile Popordanov— Šček: Požgana vas — Gobec: Bohor je vstal — Gobec: Pesem o svobodi. — Drugi del: Dve pesmi bo zapel prof. V. Močan. Pri klavirju . ga bo spremljal prof. D. Grum. Pevski zbor bo zapel prekmurske narodne pesmi v priredbi prof. Danijela Gruma: Micika v püngradi— San se šetao — Po bükovji -— Sejaj žito — Mati so mi pravli — Sunce mi cilou za goro gre — Vöra bije, sunce mi zahaja — Javor se ziblje — Gda smo pšenici šli orat — Lani san se oženo. — Koncert bo v dvorani kina »Park«. 29. JUNIJA Ob 20. uri: Soboška dramska skupina bo ponovno uprizorila Žižkovo igro Miklova Zala. Na letnem odru. 30. JUNIJA Ob 20. uri: Pero Budak: Metež — drama, ki jo bo na letnem odru pred poslopjem otroškega vrtca uprizorila dramska skupina DPD Svoboda »Ivan Kaučič« iz Ljutomera. — Režiser: Peter Malec. 1. JULIJA Ob 20. uri: Koncert orkestrov iz M. Sobote in Ljutomera — v dvorani kina »Park«. Dirigent: prof. Danijel Grum. — Souppée: Lahka konjenica, uvertura — Offenbach: Orfej v podzemlju, uvertura — Nastopili bodo solisti: Majda Bernotova, Marija Močanova, Biba Penhoferjeva in Oton Žunec ob spremljavi klavirja in Vlado Močan ob spremljavi orkestra. — Orkester, dirigent: ravnatelj glasbene šole Ljutomer Avgust Loparnik: Strauss: Cigan — baron, potpuri — Bernard: Partizanske zgodbe. 2. JULIJA Ob 14. uri: Medmestno tekmovanje trgovskih uslužbencev v nogometu, in šahu in streljanju. Predvidoma bodo sodelovale skupine iz Maribora. Trbovelj, Ljubljane, Ljutomera, Celja, Ptuja, Jesenic, Kranja, Kopra, Nove Gorice, Novega mesta in Šoštanja. — Tekmovanje bo priredila sindikalna organizacija trgovskih uslužbencev iz M. Sobote. Ob 20. uri: Koncert godb na pihala iz Murske Sobote in Ljutomera — na veseličnem prostoru pri razstavišču. Dirigenta: J. Gerlec in A. Loparnik. — Veseli mornarji — venček dalmatinskih — Baumann: Mignomette ‒ uvertura — Učakar: Od Soče do Vardara — Učakar: lz naših krajev — venček narodnih — Učakar: Pod lipo — venček narodnih — Verdiana, odlomki iz Verdijevih oper — Iz naših krajev, valček — Učakar: Moravška dolina — venček slovenskih narodnih — Pahorjeve cvetke — venček partizanskih — Spomini na Knin, koračnica — Zajc: Mladi bataljoni, koračnica — Pomikalo: Narodni heroji, koračnica — Lorbek: Komandant Stane, koračnica — Na juriš, koračnica. 3. JULIJA Ob 14. uri: Zaključek tekmovanja trgovskih uslužbencev. — Izročitev pokalov zmagovalcu in drugoplasiranemu moštvu — Mednarodna nogometna tekma med enajstorico domačega NK Sobota in povabljenim moštvom iz Avstrije. — Tekme bodo na nogomet igrišču NK Sobota. Ob 20. uri: Na veseličnem prostoru pri razstavišču bodo izvedli kulturni program soboški trgovski nameščenci. — Prireditelj: njihova sindikalna organizacija. — Telovadni nastop, plesna revija, zborna recitacija in veseloigra. 4. JULIJA Ob 20. uri: Na veseličnem prostoru pri razstavišču bo gostoval ansambel Totega teatra iz Maribora s svojim programom. Po tej prireditvi bo nagradno žrebanje daril, ki so jih za obiskovalce razstave pripravila soboška industrijska in trgovska podjetja. 5. JULIJA Ob 20. uri: Kmečki večer na veseličnem prostoru pri razstavišču. Nastopile bodo posamezne skupine s podeželja. — Tamburaši in pevci iz Bogojine, salamenska dekleta in žene, pevci iz Odranec, folklorna skupina iz Beltinec, harmonikarji iz martjanske občine in drugi. — Obiskovalci bodo tokrat lahko slišali pristne prekmurske narodne pesmi ter spoznali domače šege in navade. 6. JULIJA Ob 20. uri: Soboška dramska skupina bo ponovno uprizorila Žižkovo ljudsko igro »Miklova Zala« na letnem odru. 7. JULIJA Ob 20. uri: Baletni večer na veseličnem prostoru pri razstavišču. — Nastopile bodo folklorne skupine in plesna skupina KUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote pod vodstvom baletnika Lojzeta Uršiča iz Maribora. 8. JULIJA Ob 20. uri: Ponovitev Žižkove igre »Miklova Zala« — na letnem odru pred poslopjem otroškega vrtca. 9. JULIJA Ob 20. uri: Veseli večer na veseličnem prostoru pri razstavišču. — Nastopili bodo člani KUD »Štefan Kovač« iz M. Sobote. — Štirideset minut smeha in zabave. — Cvetke iz domačega in tujega loga. 10. JULIJA Ob 9. uri: GASILSKO DOPOLDNE. — S praktičnimi vajami bodo nastopile desetine in skupine gasilskih društev Prekmurja. Nastop pred gasilskim domom v M. Soboti. — Dopoldne tudi ocenjevalne vožnje motoristov po Pomurju. Ob 14. uri: Velika tombola, ki jo priredi sindikalna podružnica trgovskih nameščencev v M. Soboti. — Tombola, ki je že dolgo ni bilo v pokrajini — Samo izbrani, novi in zares uporabni dobitki — v skupni vrednosti čez pol milijona dinarjev. — Glavni dobitki: sto tisočakov, novi kuhinjski štedilnik, tri nova dvokolesa, kuhinjsko pohištvo, železni plug, kavč in še na stotine zelo primernih dobitkov - za dom, gospodinjstvo, gospodarje za vsakogar! Gospodarska razstava bo odprta vsak dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer — Vsak večer na veseličnem prostoru ljudsko rajanje — Igrala bo znana plesna godba — V številnih paviljonih boste lahko dobili pristna vina in dobre jestvine — Vinska poizkušnja! Živinorejska revija - Ves čas razstave boste lahko videli najboljšo plemensko in rodovniško živino - Zunaj bodo pokazali svoje uspehe kmetovalci in kmetijska posestva - Ogledali si boste lahko vzorno obdelane njive in negovane nasade. Okrajni odbor SZDL, Murska Sobota 6 OBMURSKI TEDNIK, 16. junija 1955