— 188 —
^m,       Miklavž.
»^Kj aj   si   morete  lepšega  misliti  za  malčke, za
Sfojr^    otroke, kot je Miklavž!
llFgt )t            Tu je  čutil   tudi   Martinjakov   Lojzek.
t5s*j   Miklavž,  ta se  mu je takoj  priljubil,  ko je
!L?¦•L•   komaj  vedel.   koliko  je Bogov;  kaj še, še
wPJ|m   tega n> vcdel. Dedek so ga enkral vprašali.
sSvččS  pa je pokazal dva:   enega v kotu za mizo,
JS?Se3<   drugega   na   steni   poleg   ure . . .   Kaj   so
No, torej Martinjakov Lojzek zaslavi nekega večera dedku to le vprašanje: ,,Dedek, kako pa je to, da vsako leto pride k nam Mjklavž. pa vselej takrat, ko spimo! Kako, da ga ni po dnevi, ali se boji?"
No, mislite si, da so bili dedek kai v zadregi ? Rekli so mu: nLc počakaj, bo pa letos prišel, ga boš pa videl, kakšen je. A do takrat se moraš naučiti: šest resnic, deset božjih zapovedi, vero in še kaj drugega. drugače te bo parkelj vrgel v sneg!*   —
,Hoha. dedek, parkeljček pa že ne, nak ne bo me ne ! Ko ga bom zagledal,  se mu bom skril za peč!"
,,No bomo že videli, kaj bo naredil. če ne boš znal molitvic!"
Dedek so resno govorili. To je Lojzek tudi opazil in si je mislil: ,E, kaj bi pa bilo, če bi se mi res kaj takega pripetilo, da bi me vzel parkeljček?"
O parkeljnih je Lojzek že marsikaj slišal. Sosedov Pepček mu je rekel: ,,Mene je ze enklat za peto ugliznu. ko sem se bezu sklit za pec. Ko sem joku. so ini molali dali mama cukla!"
Lojzka so od tedaj dedek vsak večer izpraševali molitvice. Seveda mu ni šlo prav gladko, ker je bi) star komaj pet let. A trde glave Lojzek ni bil. Le malo bolan je bil, — to se pravi: maio ienoba se ga je včasih poprijela. Kadar so dedek to opazili, so ga se-veda prijeli za ..sladke", da je debelo poglcdal, in so rekli: ^Ali boš pazil ali ne!"
Nekoč je pa pogovor zanesel zopet na Miklavža. Dedek so rekli: ..Le čakaj. te bo že Miklavž vprašal, kaj znaš!"
— 189 —
,Saj ga ne bo", pravi Lojzek.
,Boš že videl."                                                           l
,Pa parkeljnov ne bo!"                                             I
,,Le  čakaj,  še  vzeli  te bodo,  če ne boš vsega    I znal..."                                                                                                      I
Lojzek je seveda rdaj moral verjeti. Kajti poznal    I je dedka, da govore vedno resnico.                                 '
Tako je bilo nekaj tednov pred svetim Nikolajem.
Približal se je zaželjeni večer. Hiša Martinjakova je stala na koncu trga. Zvečer je bilo okrog nje vse živo. Na saneh so se namreč pripeljali čudno oblečeni možje, ki so začeli loviti Ijudi.
Lojzka niso pustili vun. in tudi sam ni tiSfal. Kajti videl je v mraku črne prikazni z rdečimi rožički in nosovi. Vsi domačini so bili zbrani v hiši in molili angelovo čcščenje. Ko so odmolili, zagkripljejo zunaj vežna vrala in v sobo stopi velik mož v beli bradi in obleki, s škofovo paiico v roki, na glavi pa škofov-sko kapo. Bil je lo Miklavž.
Lojzku pade klobuk iz rok in skoči k peči v k6l. Kar se prikaže za Miklavžem angelček, nesoč zavojček.
O jej! O jej! Kaj pa za njim! Lojzek bi se bil skoro sesedel strahu, ko so zarozljale verige. V sobo pa se je pridrvila druhal črnih, hudih parkeljnov.
Miklavž stopi v sredo hiše in reče veličastno: ,,Mir!" Vsi parkeljni se poizgube v k6t.
Miklavž nadaljuje'.  ,Lojzek, kje si?... Pridi sem!"
Lojzek slrahu ne ve, kaj naj stori. Že hoče za-jokati in steči k materi, kar ga primejo dedek in peljejo pred Miklavža.
^Pokrižaj se!"
Lojzek vije prste, se drgne po nosu, po bradi... in roka mu omahne.
,,No, si že priden, pa prav lep križ ni bil . . ." veli Miklavž.
,,Moli deset božjih zapovedi!" Lojzek začne. Do tretje je šlo gladko, a četrte ni bilo več. —. nKaj bo, kaj bo!" si misli.  Tedaj zarožljajo parkeljni. . .
Miklavž rnu pomaga: ,Spo5tuj očeta in . . ." '— nsina in svetega Duha.1* —
— 190 —
.Kaj pravišl" Miklavž mu požuga s prstom : .Ti nisi priden! Ti si len!"
Tedaj pa zagodrnja za vrali parkelj, hoteč ga po-grabiti in odnesti v sneg. Upil je in klical je Tonček na pomoč, a da ni bilo Miklavža, niti stric bi ga ne bili ubranili, tako je stezal parkelj kremplje po njem.
A Miklavž grdobo pokara in mu zapreti. Lojzek pa  se  hvaležno ozre v  Miklavža. Miklavž ni bil  trd mož.  pa da Lojzkti zavojček in  reče:   ^To (i dam v   ¦¦ dar, da boš leto osorej bolje znal in da se boš rajši   ¦ učil.  Priden   bodi,   da  bom priSel  še drugo leto,  in  H da ti takrat prinesem vojaško obleko,  sabljo,  puško,  B konjička, da ga boš jahal, in kočijo, da se boš vozil  H v nji . . ."                                                                           *
Nato je Miklavž  odšel.    Lojzek  pa se od tedaj prav pridno uči.  Ne toliko zaradi daril,  ki mu jih je obljubil  Miklavž,   marveč zato, da  popravi,  kar je z M lenobo zagrešil lani. Hkrati pa tudi verjaine — kar so  H mu ded 2e zatrdili stokrat — da se ireba učiti za živ- M IJGnje, ne pa za minljiv dar, ki danes je in ga jutri ni. ^M
Taras Vaziljev.      ^|