Prispevki iz obcinske hiše / 4 . SEJA OBCINSKEGA SVETA . IZVEDBA DODATNIH IZBOLJŠAV NA VODOVODNEM IN KANALIZACIJSKEM SISTEMU . NOVE KOLESARSKE POTI . OBNAVLJA SE MOST NA SUHORJE . UREJENA GOZDNA CESTA NA PRIMOŽ . VAŠCANI UREJAJO SVOJ OKOLIŠ . ZARADI OBREMENITEV DELOVANJA SLOVENSKE VOJSKE TUDI PIVKI DODATNA SREDSTVA . SESTANEK Z MINISTROM MEDVEDOM Iz poslanskih klopi / 8 . OBLETNICA . V JESEN, PROTI NOVIM IZZIVOM Gospodarstvo in kmetijstvo / 9 . AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV . PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADNO ELEKTRICNO IN ELEKTRONSKO OPREMO . LOKALNA TV VASCOM . VLOŽITEV NAPOVEDI PO ROKU IN POPRAVA NAPOVEDI . NOVI PODJETNIŠKI RAZPISI PRI SLOVENSKEM PODJETNIŠKEM SKLADU . NOVI RAZPISI EKO SKLADA . PIVŠKE OŠTARIJE - OBRAT DRUŽBENE PREHRANE Turizem in narava / 14 . PARK VOJAŠKE ZGODOVINE . KRAJINSKI PARK PIVŠKIH PRESIHAJOCIH JEZER . SKRB ZA ŽIVALI NA NAŠIH PAŠNIKIH . SKUPAJ USTAVIMO JAVOROV RAK . NA KMECKIH IGRAH NAJBOLJŠI PIVCANI . DODATNA SREDSTVA ZA LAS MED SNEŽNIKOM IN NANOSOM . O TURISTICNI SEZONI NA PIVŠKEM . VECKULTURNO POPOTOVANJE MED SOSEDI Izobraževanje / 28 . ŠOLA VCASIH IN DANES . CICIBANOVE URICE . POPOLDNEVI V PIVKI SO … . LJUDSKA UNIVERZA POSTOJNA VABI K VPISU . LJUDSKA UNIVERZA ILIRSKA BISTRICA RAZPISUJE BREZPLACNE TECAJE . DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE PIVKA VABI K VPISU V NOVO ŠTUDIJSKO LETO . POLETJE V TOCKI MOCI VGC KRPANOV DOM PIVKA . JEZIKOVNI KOTICEK Koticek za mlade / 38 . MLADI PREDLAGAMO . MLADI UREJAMO PROSTOR ZA SVOJE DRUŽENJE . KORISTNI NAPOTKI PRED NOVIM ŠTUDIJSKIM LETOM . POLETNI UTRINEK MLADIH V PIVKI Spomini na poletje / 42 . AKTIVNE POCITNICE V PIVKI . NA MORJU! . ŠMIHELSKI ORATORIJ »IMA MOC!« ŽE 5 LET . PIVCANI NA POLETNEM OPERNEM VECERU . POLETNO DOGAJANJE V NADANJEM SELU . KAMPIRANJE DRUŽIN »MENINA 2019« Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo / 47 . OTROŠKA AMBULANTA V PIVKI . KRONICNA BOLECINA IN VADBA . QMEDICA – CELOSTEN PRISTOP K POSAMEZNIKU . ZASTOPNICA PACIENTOVIH PRAVIC JOŽICA TROŠT KRUŠEC SVETUJE . KAR NI DOBRO ZA NAS, NI DOBRO TUDI ZA POMOCI POTREBNE . DRŽAVNO ODLIKOVANJE TUDI PIVCANOMA . OBNOVITVENA DELA NA GASILSKEM DOMU V PIVKI . SOPOTNIKI SMO SE SPOCITI VRNILI IZ DOPUSTA Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti … / 47 . NAZDRAVILI CASTNEMU OBCANU ZA 106 LET . OBISK PIVCANOV PRI PRIJATELJIH V DURACHU . ŠTUDIJSKI KROŽEK NA OBISKU . VARUJMO TEHNICNO DEDIŠCINO . KLAPA ŠKVADRA V GOSTEH . VABILO ALENKA GODEC . 22. FESTIVAL DRUGACNE GLASBE TRNJE . ZLATA MAŠA G. VIDA V KOŠANI . ANDREJ ŽELODEC ODLIKOVAN S CASTNIM ZNAKOM SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE . POHOD PO KOŠANSKI DOLINI . V HIŠI KULTURE MLADA UMETNIKA IZ OKOLICE PIVKE . FOTOGRAFSKA RAZSTAVA „KAPLJA MORJA“ . VABILO NA CAJANKO . POTEPI PO SVETU OB BAKLAH . VABILO MARTIN KRPAN – PIVŠKI JUNAK . LETNO DRUŽENJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV . SRECANJE UPOKOJENCEV PRIMORSKE V DOBROVEM V GORIŠKIH BRDIH . 14. POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV .»SPECA LEPOTICA« SE PREBUJA . PRVO LETALO NA PIVŠKEM . IVAN OMAN – V SPOMIN . VABILO NA ODPRTO PRVENSTVO PRIMORSKO-NOTRANJSKE REGIJE V TAROKU Športni koticek / 57 . TOKRAT BREZ PORAZA V KANADI . KOŠARKARSKI TABOR V SAVUDRIJI . DOBRODELNI KOLESAR . KOLESARJI PRED 63 LETI . NOVA KONJENIŠKA KROŽNA POT . ZMAJCKOVA TELOVADBA . OBNOVA NOGOMETNEGA IGRIŠCA V DOLNJI KOŠANI . NAŠI MLADI NOGOMETAŠI . 7. MAŽOTOV MEMORIAL . V PRVO ŽENSKO FUTSAL LIGO . PLANINSKI TABOR PLANINSKEGA DRUŠTVA POSTOJNA V KAMNIŠKI BISTRICI . VABILO NA TEST HOJE . MILAN BUBNIC NAJHITREJŠI IN NAJBOLJE UVRŠCENI SLOVENEC Oglaševalci / 62 Skok k sosedom / 63 Napovednik dogodkov / 64 UVODNIK Tokratni uvodni pozdrav namenjamo predvsem šolarjem, ki so se po daljših pocitnicah vrnili v šolo, in staršem, ki jih s tem jesenskim obdobjem vendarle caka nekoliko drugacen tempo vsakdana, saj bodo prednost imele šolske obveznosti in dejavnosti v okviru krožkov. Naj bodo vse preizkušnje in dogodivšcine tekom šolskega leta prijeten izziv, lotite se jih z obilo dobre volje in bodite zgled svojim otrokom. Znanje je vrednota, ki jo vsakdo osvaja s svojim tempom in na svoj nacin, zato so poleg samega sistema, ki nam narekuje smernice in nabor vseh informacij, pomembna tudi vsa doživetja, odnosi in podpora domacega okolja. Otroci so izjemni, vsak po svoje in vsak na svojem podrocju. Omogocimo jim prijetno pocutje in obcutke, saj si to zaslužijo in bo to najboljša spodbuda za karkoli! Doris Komen Horvat, urednica kontakt: pivski.list@pivka.si, 031/824-631 PIVŠKI LIST – GLASILO OBCINE PIVKA Prejmejo ga brezplacno vsa gospodinjstva v Obcini Pivka. · Naklada: 2450 izvodov · ISSN št. 2536-4367 · Uredniški odbor: Danijel Kovacic Grmek, Evgen Primožic, Irena Margon, Nataša Bišcak, Silvo Celhar · Glavna in odgovorna urednica: Doris Komen Horvat · Naslov uredništva: Obcina Pivka, Kolodvorska cesta 5, 6257 Pivka · Elektronski naslov: pivski.list@ pivka.si · Telefon: 05/72 10 100 · www.pivka.si · Fotografija na naslovnici: Ksenja Belcer Žnidaršic · Jezikovni pregled: Irena Margon · Oblikovanje: Kreaktiva · Tisk Abakos, d. o. o. Uredništvo si pridržuje pravico, da clanke ustrezno skrajša in jih v primeru, ko v skladu s programsko zasnovo glasila ne sodijo v nobeno izmed rubrik, ne objavi. Nenarocenih prispevkov ne honoriramo. EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI GREMO PEŠ (16. - 22. september 2019) Peš bus S Pešbusom se bodo ucenci v šolo odpravili peš v organiziranih skupinah po vnaprej doloceni poti in urniku, v spremstvu odrasle osebe. Lokacija: Pivka Datum: 16. - 20. september Bici vlak Bicivlak je organizirana skupina ucencev s spremstvom, ki po vnaprej doloceni poti in urniku, v spremstvu odrasle osebe kolesarijo v šolo. Lokacija: kolesarske poti v obcini Pivka z varnim dostopom do Osnovne šole Pivka. Datum: 16. - 20. september S kolesom ali peš v službo Spodbuda k uporabi kolesa kot prevoznega sredstva za dostop do delovnega mesta, oziroma za tiste, ki imajo blizu službo – peš. Lokacija: Obcina Pivka Datum: 16. - 20. september Osrednji dogodek – 18. september 2019 Cestišce igrišce Zapora ceste ob šoli za izvajanje razlicnih športnih in likovnih dejavnosti Kje: okolica Osnovne šole Pivka in Osnovne šole Košana Kdaj: od 7.00 do 14.00 Ogled dokumentarnih filmov s prometno in okoljsko tematiko Kje: Kino Pivka Kdaj: razredna stopnja ob 8.15, predmetna stopnja 10.15 Obisk slabovidne osebe s psom vodnikom Predstavitev in pogovor kako se slabovidni in slepi znajdejo v prometu. Kje: Kinodvorana v Pivki Kdaj? 10.00 Test E-Koles in elektricnih skirojev Kje: Trg pred Krpanovim domom. Kdaj: od 10.00 do 16.00 Strokovno predavanje Hoditi peš in biti zdrav, to je sedaj vprašanje? Predavata Sabina Karajkovic, diplomirana fizioterapevtka in Tjaša Savkovic, diplomirana kineziologinja Kje: predavalnica v Krpanovem domu Kdaj: ob 18.00 Test hoje Center za krepitev zdravja V poletnem obdobju je tako na Pivškem kot tudi Postojnskem potekala izvedba dodatnih del v okviru projekta »Oskrba s pitno vodo v porecju Ljubljanice – 1. sklop«, ki je bil v glavnini zakljucen že konec preteklega leta. Ministrstvo za okolje in prostor ter Služba vlade za kohezijo in razvoj sta namrec zaradi povecanega financnega vložka odobrila dodatna dela v okviru navedenega projekta. – Na obmocju obcine Pivka glavni izvajalec del, Kolektor CGP d. o. o. iz Nove Gorice, skupaj s partnerjema, Grafistom d. o. o. iz Kopra Kolektorjem Koling d. o. o. iz Idrije, gradi komunalno infrastrukturo v naselju Selce. Zgrajena bo fekalna kanalizacija in obnovljena meteorna kanalizacija ter vodovodno omrežje, ceste pa bodo dobile novo asfaltno površino. Zaradi izvajanja del bodo posamezni odseki cest popolnoma zaprti za promet, zato prebivalce naprošajo za strpnost. Naložba znaša nekaj vec kot milijon evrov, zakljucena pa bo spomladi prihodnje leto. Prav tako bo na Pivškem, v okviru omenjenega projekta, v prihodnjem letu obnovljen vodovni sistem še v Radohovi vasi in Slovenski vasi. Dela v višini dobrega milijona se bodo zacela prihodnjo pomlad in zakljucila do konca leta 2020. DKH Obcina Pivka pridobiva nove kolesarske poti, ki bodo V avgustu so bile že urejene in dokoncane povezave med kolesarjem, tako rekreativcem kot tudi vsem ostalim Parjami in Pivko ter Pivko in Selcami, ki jih je gradila obcanom ali obiskovalcem in šolarjem, omogocale varno Direkcija RS za infrastrukturo v sklopu izgradnje državnih povezavo skozi samo naselje ali do bližnje vasi. Kolesarske kolesarskih povezav. Obcina Pivka pa dodatno nacrtuje še steze, ki bodo dokoncane v naslednjem letu, bodo urejene ureditev obcinskih kolesarskih povezav na relacijah Pivka – tako ob glavnih prometnicah kot tudi v bolj odmaknjenih, Gornja Košana. Ocenjena vrednost za izvedbo obcinskih del a turisticno pomembnih vaseh. Cilj projekta je namrec znaša 1.072.380 evrov (z DDV), sredstva pa se zagotavljajo iz povezati posamezna naselja s centrom obcine, pa tudi Pivko Evropskega sklada za regionalni razvoj. s sosednjimi obcinami. DKH V zacetku avgusta so se operativno zacela dela pri obnovi dotrajanega mostu, ki vodi cez reko Reko na Suhorje. Ker v casu del mostu ne bo možno uporabljati, je bil v neposredni bližini namešcen nadomestni, montažni most. Sicer pa je v sklopu rekonstrukcije predvidena odstranitev celotne obstojece nosilne AB prekladne konstrukcije, komplet z jeklenimi nosilci, asfaltom in ograjami ter izvedba nove konstrukcije. Širina rekonstruiranega mostu bo znašala 5,0 m. Obstojeci kamniti podporniki se bodo ohranili, v sklopu teh del se jih bo saniralo z injektiranjem. Gre za zahtevno gradnjo, saj bo delo delno potekalo v strugi reke Reke, zato bo potrebno izvesti tudi preusmeritev toka reke. Vrednost rekonstrukcije mostu znaša 437.000 € z DDV, zakljucek del pa je predviden konec letošnjega leta. Izvajalec del je podjetje Godina d.o.o., nadzor nad izvajanjem opravlja podjetje Tringrad nova d.o.o. DKH SESTANEK Z MINISTROM MEDVEDOM Konec avgusta se je minister za javno upravo sestal s predstavniki obcinskih združenj, in sicer glede usklajevanja formule za izracun primerne porabe obcin, spremembi katere (v predlogu novele zakona o financiranju obcin) je med drugim nasprotovalo tudi Združenje obcin Slovenije, ki mu predseduje Robert Smrdelj, in meni, da bi se morala nova formula bolj približati dejanskemu stanju. Minister Medved je izrazil zanimanje za vsebine, ki so jih izpostavili obcinski predstavniki, ter obljubil sodelovanje in dialog pri usklajevanju. Glede povprecnine za leto 2020 se bodo z obcinskimi združenji po napovedi Medveda še pogovarjali. Glede na konstruktivno ozracje pa je minister preprican, da Foto: Obcina Pivka Vcasih je že majhna sprememba dovolj, da je udobje bivanja, uporabnost in nenazadnje izgled, precej boljši in lepši. To pogosto dokazujejo vašcani v naši obcini, ki radi samoiniciativno z obilo dobre volje in pozitivne energije uredijo objekt, okolico ali prostor v svoji vasi. Vsekakor pohvalno in zgledno, da je s skupnimi mocmi mogoce in lažje. Sanacija poti na Stari Sušici PREJ Konec avgusta so bila zakljucena dela na popravilu vaških in drugih poti na Stari Sušici po majskem neurju. Dela so opravili sami vašcani, material za sanacijo je zagotovila obcina. S sodelovanjem vašcanov, vaške skupnosti in obcine se je tako uspešno izvedla ureditev poti. POTEM Prispevki iz obcinske hiše Foto: Obcina Pivka Veliko je kazalnikov, ki govorijo o neucinkovitosti Šarceve vlade. Kjer je vse skupaj en sam velik »piar« na eni strani, na drugi strani pa zavzemanje strateških položajev s preverjenimi kadri v državnih podjetjih za cas, ko te vlade ne bo vec. Ne le pri velikih in strateških projektih, nesposobnost se kaže tudi pri manjših, a za ljudi nic manj pomembnih temah. Skoraj pol leta že spremljamo »reševanje« problemov, ki jih povzrocajo krdela volkov, medvedi in šakali. Tudi na pivškem koncu smo bili nedavno prica pokolu drobnice v vasi Juršce. Populacija medveda je dvakrat vecja kot pred desetimi leti, bliža se številu 1000, stroka pa govori o tem, da obmocje Slovenije prenese najvec 300 do 350 medvedov. Vlada je po dolgih mukah pripravila zakon, ki pa je neuporaben, ker je odstrel do skrajnosti zbirokratiziral. In potem poslušamo ministra Zajca, ki govori o sobivanju z volkom in trobi v isti rog s tistimi civilnodružbenimi populisti, ki se jim bolj smili volk kot jagnje, žrebe ali clovek. Slovenija oz. državljani s trinajsto vlado žal nimamo srece. Mogoce je kriva tudi nesrecna številka. Kdo ve. Vsekakor prihaja cas, ko bo potrebno pokazati rezultate. V kolikor jih ne bo, bi bilo prav in do ljudi odgovorno, da se zaupanje ponovno preveri na volitvah. Državljani si nedvomno zaslužimo boljše upravljalce. Številni, ki ste me klicali v zadnjih mesecih, ste izrazili željo, da bi bil na voljo tudi v poslanski pisarni v Pivki. Obvešcam vas, da bom od oktobra na voljo v Pivki vsak prvi ponedeljek v mesecu dopoldne v prostorih obcine Pivka. Sicer pa sem vedno na razpolago na tel. št. 051 374 472 oz. na e-naslovu zvone.cernac@sds.si Sredi avgusta je minilo leto dni od izvolitve Marjana Šarca za mandatarja, 13.septembra pa bomo obeležili leto dni od imenovanja 13. slovenske vlade. Normalno je torej pricakovanje o oceni enoletnega dela. Ocena je nedvomno tudi subjektivno pogojena, a dejstva so neizprosna. Za nami je leto izgubljenih priložnosti. Še posebej zato, ker Šarceva vlada za izvedbo potrebnih sprememb, ki bi ljudem pocenile in poenostavile številne predrage in zbirokratizirane javne storitve ter omogocile normalno dostopnost do storitev javnega sektorja ( predvsem v zdravstvu in na podrocju oskrbe starejših ), ni znala izkoristiti ugodnih pogojev, v katerih se Slovenija nahaja zadnja leta. Slovenija je v zadnjem letu beležila izjemne gospodarske rezultate. Trgi okrog nas so rasli in slovensko gospodarstvo je raslo z njimi. Posledicno smo beležili visoko gospodarsko rast, nizko brezposelnost in visoke prilive v državni proracun iz vseh virov. Idealne razmere za ureditev sistemov in podsistemov, ki ne delujejo. Eden od njih je nedvomno zdravstvo, kjer ljudje zaradi prepozne diagnosticne obravnave in prepozne dostopnosti do zdravstvenih storitev umirajo oz. se jim zdravstveno stanje poslabša do te mere, da jim ni vec pomoci. V zdravstvu ocitno ni problem denar, pac pa ucinkovito upravljanje sistema, ki ne deluje. In Šarceva vlada v letu dni ni storila nicesar. Ob polni zdravstveni blagajni se je v letu dni že drugic podražilo prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Iz ca. 26 do 28 evrov na skoraj 35 evrov mesecno. Šarec pa je ob nastopu vlade pred letom dni skupaj z Židanovimi Socialnimi demokrati, Cerarjevo SMC, Stranko Alenke Bratušek, DeSUS-om Karla Erjavca in nad koalicijsko Levico Luke Mesca obljubljal ukinitev tega stroška. Ne le da ni ukinjen, v letu dni se je povišal za 25 odstotkov. Dostopnost do zdravstvenih storitev pa zato ni nic boljša. Podobno velja na številnih drugih podrocjih. Lepe besede, malo ali nic dejanj. Lahko bi rekli, da je »konec lepega«, ampak ima vsak letni cas svoje care. V poslanskih klopeh je poletje minilo predvsem mirno in hitro, jesen pa prinaša veliko izzivov in novih vsebin, ki jih bomo morali nasloviti. Med temi so zagotovo najpomembnejši proracunski akti, caka pa nas tudi vec zakonov s podrocja dolgotrajne oskrbe in demografskega sklada. Sistem ki je trenutno vzpostavljen, namrec ne zadošca trenutnim in bodocim potrebam, zato bo potrebno spremeniti in dodelati celo vrsto aktov, s katerimi bodo zagotovljena dodatna sredstva za starejšo populacijo, ki je celo življenje trdo delala. Zdaj je potrebno, poleg dostojnih pokojnin, zagotoviti tudi okolje, v katerem bomo lahko poskrbeli za tiste, ki so nam omogocili varnost, socialo, izobraževanje in tudi vse izkušnje, ki jih nesebicno delijo z nami. Preprican sem, da bo prevladala modrost, in se bodo razprave gibale le v strokovnih okvirjih, saj je tematika prevec pomembna, da bi preko ljudi nabirali politicne tocke. Ni namrec pravicno, da nekdo, ki je vse življenje delal, danes komaj preživi. To pa ne samo zaradi tega, ker je toliko let vplaceval v pokojninsko blagajno, ampak zlasti zato, ker imamo tako imenovani solidarnosti sistem. In na solidarnosti je potrebno graditi naprej. To bo sicer le del naše politicne jeseni, ki jo bodo zagotovo zaznamovali tudi drugi ukrepi in razmisleki. Prihaja obravnava posodobitve davcne zakonodaje, obravnava energetske strategije in še veliko manjših tematik, ki pa zagotovo niso nepomembne. Ce se namrec dotikajo le enega samega cloveka, jih je potrebno obravnavati enakopravno vsem drugim aktom. Ni kaj. Za nami je vroce poletje, prihaja pa jesen, v kateri žanjemo, kar smo spomladi sejali, in preko leta obdelovali. Vsem skupaj se zahvaljujem za vse lepe poletne dogodke, šolarjem, predvsem osnovnošolcem, pa želim miren ter varen zacetek pouka. Za varnost pa poskrbimo tudi vsi udeleženci v prometu. Bodimo previdni. Vse dobro. V primeru nevložitve napovedi v roku, se le-ta lahko vloži po izteku predpisanega roka ali kot samoprijava, že oddano napoved pa se lahko popravlja vse do izdaje odmerne odlocbe. Ob tem je treba izpolniti oznake o statusu napovedi, ki se nahaja v zgornjem desnem kotu obrazca napovedi. Statusi so naslednji: 1- vložitev napovedi po izteku roka, 2- samoprijava, 3- popravljanje že oddane napovedi. 1- vložitev napovedi po izteku roka Zavezanec, ki je iz opravicljivih razlogov zamudil rok za predložitev napovedi, lahko vloži predlog za naknadno predložitev le-te v osmih dneh po prenehanju razlogov za zamudo, vendar najpozneje v treh mesecih po izteku roka za predložitev napovedi. Ce davcni organ dovoli predložitev napovedi po izteku predpisanega roka, doloci rok za predložitev napovedi s sklepom. V tem primeru se napoved šteje za pravocasno vloženo, kar pomeni, da zavezancu ni potrebno placati obresti, prav tako ni v prekršku. V nasprotnem primeru se za cas od poteka roka za vložitev napovedi do vložitve napovedi obracuna 3 % letne obresti. Prav tako se šteje, da zavezanec ni predložil napovedi v roku, zaradi cesar je odgovoren tudi za prekršek. 2- samoprijava Samoprijava je davcni institut, ki zavezance spodbuja, da morebitne pozneje ugotovljene nepravilnosti v napovedih sporocijo Financni upravi RS. Zavezanec v tem primeru ni odgovoren za prekršek, mora pa izpolniti svojo realno davcno obveznost, kar pomeni, da bo ta povecana za obrestno mero v višini 3 % letno. 3- popravljanje že oddane napovedi Zavezanec lahko napoved popravlja do izdaje odlocbe. Popravek napovedi ucinkuje tako, da se popravljena napoved šteje za tako že od trenutka, ko je bila prvic vložena. To pomeni, da zavezanec ne bo kaznovan za prekršek. Za popravljeno napoved zavezanca tudi ne bremenijo obresti. Financna uprava Republike Slovenije Financni urad Postojna AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV SOBOTA, 5. OKTOBER 2019 V OKVIRU AKCIJE LAHKO ODDATE NASLEDNJE NEVARNE ODPADKE: LOKALNA TV VASCOM Obcane Obcine Pivka obvešcamo, da od 27.8.2019 lahko spremljajo program lokalne televizije VASCOM TV v HD tehniki tudi v programski shemi T-2 in sicer na programskem mestu št.: 284. Ura Lokacija 8.00 -8.45 DOLNJA KOŠANA – pri osnovni šoli 9.15 -10.00 ŠMIHEL – pri cerkvi 10.30 -11.30 PIVKA – pri ekološkem otoku na tržnici 12.00 -12.45 ZAGORJE – pri spomeniku 13.00 -13.45 PARJE – pri cerkvi PUBLIKUS d.o.o.; Operativni center Postojna; Jeršice 3, 6230 Postojna T: 05 720 49 62; E: oc.postojna@publikus.si Spored je objavljen za T-2 na Vascom TV-T-2tv2go. Za gledalce s prikljuckom Telekom je naš program v HD tehniki že nekaj casa dosegljiv na št.: 694. Gledalci s prikljuckom Telemach pa nas najdejo na kanalu 66 v analogni shemi. V jeseni pripravljamo popestritev programa! Vabljeni k ogledu! Spored je objavljen tudi na obnovljeni www.vascom.si in Vascom TV-Facebook Odpadki, ki jih uvršcamo med odpadno elektricno in elektronsko opremo (OEEO), so najhitreje rastoca skupina odpadkov, saj v primerjavi z ostalimi odpadki njihova kolicina raste kar 3-krat hitreje. Povprecno slovensko gospodinjstvo v enem letu kupi kar 35 kg nove elektricne in elektronske opreme, medtem pa jo loceno zbere le 12 kg. Ob zavedanju, da je loceno zbrano OEEO mogoce v veliki vecini reciklirati, bo smotrno ravnanje z OEEO v prihodnosti vse bolj pomembno, zato v nadaljevanju podajamo nekaj koristnih napotkov. 1. USTREZNO LOCUJTE Nedelujoci racunalniki, prenosniki, tablice ali mobilni telefoni in druga elektronika, ki je ni mogoce vec popraviti, spadajo med nevarne odpadke, zato je vaša dolžnost, da jih odpeljete v bližnji zbirni center, kjer jih lahko ustrezno odložite v za to namenjen zabojnik. Manjše tovrstne odpadke pa lahko odložite tudi v posebne ulicne zbiralnike za e-odpadke. 2. POPRAVITE IN PONOVNO UPORABITE Preden izdelke zavržete, preverite, ali jih pred odpisom ni mogoce vec popraviti, saj nekateri za delovanje potrebujejo le menjavo kakšnega rezervnega dela. V okolju, kjer živite, zagotovo delujejo obrtniki, popravljavci in drugi strokovnjaki, h katerim se lahko obrnete po strokovno pomoc, popravilo ali zgolj nasvet, na kakšen nacin izdelke reciklirati ali jim omogociti nov nacin uporabe. Tako boste okolje razbremenili nevarnih snovi in pri tem tudi nekaj privarcevali. 3. PODARITE, POSODITE ALI SI SPOSODITE Delujoco elektronsko opremo, ki je sami ne potrebujete vec, ne zavrzite. Podarite jo tistim, ki jo potrebujejo (npr. naredite objavo pod rubriko »podarim« po spletnih portalih ali družbenih omrežjih). Preseneceni boste, kako hitro boste našli novega lastnika. Ce sami kakšnega izmed izdelkov nimate in ga potrebujete le obcasno, raje kot o nakupu novega premislite, ali si ga lahko sposodite. Tako boste znancem in sorodnikom dali vedeti, da jim boste uslugo povrnili ter ob naslednji priložnosti, ko bodo kaj potrebovali, na pomoc priskocili tudi vi. Skupaj pa boste nekaj dobrega prispevali tudi za okolje. ODPADKI, KI JIH UVRŠCAMO MED ODPADNO ELEKTRICNO IN ELEKTRONSKO OPREMO: Publikus P7R 2018 - Mikrokrediti na problemskih obmocjih z visoko brezposelnostjo in na obmejnih problemskih obmocjih v Republiki Sloveniji • Upravicenci iz obcin: Ilirska Bistrica, Loška Dolina, Pivka in Postojna. • Najnižji znesek kredita znaša 5.000 EUR, najvišji znesek kredita znaša 25.000 EUR. • Kredit lahko krije do najvec 85 % vrednosti upravicenih stroškov projekta, a najvec 25.000 EUR. • Pogodbena fiksna letna obrestna mera 1,1 % je enaka efektivni obrestni meri. • Najkrajša rocnost kredita je 12 mesecev, najdaljša 60 mesecev. • Na voljo razpisni rok 1. 10. 2019. • Minimalno zavarovanje kredita: 5 menic podjetja in 5 menic osebnega poroka, ki je lastnik podjetja in ima nepremicno premoženje za zavarovanje kredita v razmerju 1:1. P4L 2019 - Spodbude za razvoj lesarstva na podrocju polproizvodov • Upravicenci: samo MSP, ki bodo uvedla ali povecala proizvodnjo polproizvodov na podrocju predelave ali obdelave lesa. • Nacrtovana višina sofinanciranja upravicenih stroškov posamezne operacije mora znašati vsaj 250.000,00 EUR ter najvec 2.500.000,00 EUR v dveh letih. • Operacija mora biti zakljucena najkasneje do 31. 10. 2020, upraviceni stroški pa morajo nastati do najkasneje 30. 9. 2020. • Roki za predložitev vlog so 23.10. 2019, 15. 1. 2020 in 6. 4. 2020. SK75 2019 -Semenski kapital - Konvertibilno posojilo za zagon inovativnih podjetij v višini 75.000 EUR • Znesek konvertibilnega kredita je 75.000 EUR, ki se crpa v treh enakih tranšah, pri cemer se prva tranša crpa po podpisu pogodbe, druga tranša v roku najvec treh (3) mesecev od sklenitve pogodbe ter zadnja tranša v roku najvec sedmih (7) mesecev od sklenitve pogodbe. • Pogodbena obrestna mera pri konvertibilnem posojilu znaša fiksno 4,0% p.a. • Rocnost je 5 let z možnostjo podaljšanja rocnosti za najvec 2 leti. • Upravicenci so podjetja starejša od dvanajst mesecev in mlajša od pet let. Za vec informacij smo vam na voljo na RRA Zeleni kras: Živa Ložar, tel št. 05 721 22 40, mail: ziva@rra-zk.si ali na SPS: mag. Boštjan Vidovic, tel št. 02 234 12 64 ali na e-pošti bostjan.vidovic@podjetniskisklad.si za razpisa P7R 2018 in P4L 2019 ter nina.urbanic@podjetniskisklad.si ali rok.huber@podjetnikisklad.si za razpis SK75 2019. NOVI RAZPISI EKO SKLADA V zadnjem mesecu je Eko sklad objavil kar nekaj novih razpisov za obcane, v katerih je tudi nekaj novosti. Ker so razpisi obsežni, navajamo zgolj osnove, vse ostale informacije so na voljo na telefonski številki 01 241 48 20 vsak ponedeljek, sredo in petek med 12. in 14. uro ali po elektronski pošti na naslovu ekosklad@ekosklad.si in pa v svetovalnih pisarnah ENSVET. JAVNI POZIV 69SUB-SOCOB19 - Nepovratne financne spodbude socialno šibkim obcanom za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah JAVNI POZIV 64SUB-EVOB19 Nepovratne financne spodbude obcanom za elektricna vozila. JAVNI POZIV 67SUB-OBPO19 Nepovratne financne spodbude za nove skupne naložbe vecje energijske ucinkovitosti PIVŠKE OŠTARIJE OBRAT DRUŽBENE PREHRANE Vsi se z nostalgijo spominjamo nekdanjega pivškega ponosa Javorja in tudi nekdanja »Javorška menza« bi znala veliko tega povedati, ce bi lahko govorila. Na žalost Javorja ni vec, nekdanja »menza« pa še vedno deluje. Še v casu, ko je bil Javor še živ, jo je pod svoje okrilje vzel Igor Belcic, ki je še vedno nekako, da temu tako recemo ...«glavni kuhar« ... od njega pa posle in vodenje prevzema sin Borut. Obrat družbene prehrane na nekdanjem Javorju pa je danes mnogo vec kot samo »menza«, kajti v njem ponujajo vse, kar si danes ljudje predstavljajo ali potrebujejo v smislu prehrane, organizacije, cateringa itd. Prostor okrog lokala ponuja dovolj parkirnih prostorov za še tako velik dogodek, okoliška drevesa ponujajo senco tako za parkirana vozila kot tudi za zunanje mize in tende, ki poleti gostom nudijo prijetno senco. Sam lokal je zelo velik in prostoren in lahko sprejme tudi 200 ljudi, malice so postrežne in nudijo vam vsakodnevni zelo pester izbor hrane, tudi take z brezglutenskimi zahtevami ali vegetarijanskimi željami. Ponujajo veliko možnosti »zunanjih« dogodkov, poslovnih srecanj, konferenc, praznovanj rojstnih dni in obletnic, ponujajo pakiranje hrane »za domov« ter seveda danes nepogrešljivi catering, pri cemer se popolnoma prilagodijo željam in potrebam narocnika, ter dogodek izpeljejo kjerkoli, za kakršnokoli število gostov, z njihovo opremo ali vašo opremo itd. Posebno ponudbo vsak dan nudijo tudi upokojencem iz pivške obcine, ki si lahko pri njih bogato malico ali kosilo privošcijo vsak dan med 12. in 13. uro za samo 4 evre. Še vedno jih najbolj nekako »tepe« to, da ljudje mislijo, da je Javor pac propadel in da tam nicesar vec ni, zato bodo zelo veseli, ce jih kdaj obišcete in si pri njih privošcite okusen obrok, malico, ipd. Da bi pa prebivalcem Pivke in okolice to še nekako olajšali, so za bralce Pivškega lista pripravili posebno akcijo oziroma nagradno igro z nagradnim vprašanjem. Sodelujete lahko tako, da pošljete pravilen odgovor na nagradno vprašanje, ki je: »Koliko kilogramov tehta glavni kuhar Igor Belcic?« Odgovor ni »lahek«, tisti ki boste pa najbližje tocnemu odgovoru, dobite: Prva nagrada: malica za dve osebi Druga nagrada: kosilo za eno osebo Tretja nagrada: pijaca za eno osebo po izbiri Odgovore na vprašanje nam pošljite po elektronski pošti na naslov: pivski.list@pivka.si. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali tri nagrajence. Za prevzem oziroma korišcenje nagrade vas vljudno prosimo, da izrežete kupon z objavo imen nagrajencev iz Pivškega lista, ter se s kuponom in osebnim dokumentom oglasite v lokalu, ali jih poklicite glede korišcenja nagrade. Park vojaške zgodovine sta v sredini avgusta obiskala minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo dr. Iztok Puric in direktor Urada za kohezijsko politiko mag. Bojan Suvorov. Sprejela sta ju direktor Parka mag. Janko Boštjancic in župan Obcine Pivka Robert Smrdelj, ki sta gostoma predstavila razvojno pot samega projekta do njegovega današnjega obsega, aktualno muzejsko ponudbo z zbirkami in razstavami ter nacrte in vizijo za nadaljnji razvoj muzejskega kompleksa. Direktor Janko Boštjancic je pri tem izpostavil, da je intenzivnemu razvoju Parka vojaške zgodovine v zadnjem desetletju botrovalo predvsem aktivno crpanje evropskih financnih sredstev, zahvaljujoc katerim je bilo v preteklih letih uspešno izvedenih vec kljucnih projektov širitve muzejskih zbirk in obnove muzejske infrastrukture. V okviru delovnega srecanja je beseda tekla tudi o možnostih nadaljnjega sodelovanja med Parkom vojaške zgodovine in resorjem, odgovornim za podrocje evropske kohezijske politike in korišcenje evropskih sredstev, s katerimi bi Parku zagotovili nadaljnji razvoj in nadgradnjo muzejske ponudbe. Visoka gosta sta si po zakljucenih pogovorih ogledala tudi muzejske zbirke in razstave, pri cemer sta ju še posebej navdušila obisk notranjosti podmornice P-913 Zeta in simulator letenja z letalom MiG-21 kot najnovejša dopolnitev muzejske doživljajske ponudbe. Ob tem sta izrazila svoje obcudovanje nad dimenzijami Parka vojaške zgodovine in pestrostjo muzejske ponudbe v njem. Posebej sta izpostavila pomen projekta za Republiko Slovenijo, ohranjanje zgodovinskega spomina, promocijo Slovenske vojske ter tudi krepitev turisticne ponudbe. VODENI OGLEDI DEPOJEV DRŽAVNIH MUZEJEV MED OBISKOVALCI POŽELI VELIKO ZANIMANJA V Parku vojaške zgodovine je vrhunec poletne turisticne sezone zaznamovala pestra in dopolnjena muzejska ponudba z nizom atraktivnih dogodkov, novih turisticnih produktov in dodatnih ugodnosti za obiskovalce. Poletnemu muzejskemu utripu so v avgustu dala še posebej izrazit pecat tudi vsakodnevna vodenja (razen ob sredah) skozi depoje državnih muzejev, saj so slednji sicer obiskovalcem na ogled v omejenem obsegu in le ob predhodnem dogovoru oziroma v sklopu vecjih dogodkov. Organizirani ogledi depojskega objekta v spremstvu izkušenih vodnikov so z izvedbo vodenj v slovenskem in angleškem jeziku k obisku pritegnili številne domace in tuje obiskovalce. Med svojim postankom v Parku vojaške zgodovine so si z zanimanjem ogledali dragocene depojske zbirke, med katerimi so jih še posebej navdušili najstarejši, najtežji in najvecji racunalnik v Sloveniji, legendarni stoli iz kolekcije Rex, prvi slovenski prenosni televizor v nekdanji Jugoslaviji, prvi slovenski roboti, naprava za varjenje opticnih vlaken, Marlesova kuhinja Cocktail varianta, kakršnih je bilo izdelanih vec kot pol milijona, in obilica drugih zanimivih predmetov. Pobudo za depojska vodenja so pripravili v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije in Tehniškim muzejem Slovenije, pri cemer so bili obiski depoja za obiskovalce Parka brezplacni. Foto: Valter Leban Na poligonu za ponazoritvene vožnje v Parku vojaške manevrih vec kot 20 neustrašnih voznikov tovornjakov s zgodovine je v soboto in nedeljo, 17. in 18. avgusta, potekalo pogonom na vsa kolesa po izjemno zahtevnem terenu. evropsko prvenstvo v spretnostni vožnji s tovornjaki EUROPA TRUCK TRIAL. Zmagovalec pivške etape je postala ekipa HS Schoch Hardox Truck Trial Team, ki je z zmago v Pivki naziv evropskega Eno najbolj uveljavljenih mednarodnih tekmovanj s tovornjaki prvaka osvojila že na predzadnji tekmi, saj so si na petih na evropskih tleh, ki je v letošnjem letu dopolnilo že okroglih letošnjih tekmovanjih nabrali dovolj tock v skupnem seštevku trideset let delovanja, vsako leto sestavlja 6 etap v razlicnih za koncno zmago. evropskih državah, letos prvic tudi v Sloveniji. V Parku vojaške zgodovine so veseli, da si je velika vecina Kamionski spektakel je v Park vojaške zgodovine pritegnil obiskovalcev v vrocem dnevu poiskala senco v muzeju in si navdušeno množico vec kot 6.000 obiskovalcev, kjer so v lepem ogledala katero od muzejskih razstav in zbirk ter tako združila vremenu uživali v vratolomnih prizorih in drznih vozniških prijetno s koristnim. Park vojaške zgodovine V Parku vojaške zgodovine tudi v letošnjem letu beležijo pozitivne trende rasti turisticnega obiska, saj si je do konca avgusta muzejske zbirke in razstave ogledalo že vec kot 39.500 obiskovalcev. V jesensko sezono so tako zakorakali z rekordnim 30-odstotnim povecanjem števila obiskovalcev, trend rasti pa se glede na trenutno povpraševanje nakazuje tudi za preostali del leta. Izjemno visokemu porastu v obisku je poleg splošnega povecanja v številih prihodov domacih in tujih obiskovalcev med poletno turisticno sezono botrovalo tudi evropsko prvenstvo v spretnostni vožnji tovornjakov Europa Truck Trial, ki so ga v Parku vojaške zgodovine gostili v sredini avgusta. V obeh dnevih tekmovalnega vikenda se je kamionskega spektakla skupno udeležila množica vec kot 6.000 obiskovalcev. Poleg atraktivnih muzejskih dogodkov in raznovrstnih muzejskih vsebin obiskovalce za ogled navdušuje tudi pestra doživljajska ponudba. V okviru slednje predstavlja poleg ogledov notranjosti podmornice pomemben element tudi simulator letenja z letalom MiG-21, s katerim so lani spomladi nadgradili zbirko letalske zgodovine in obiskovalcem omogocili doživetje izkušnje letenja z nadzvocno hitrostjo. V letošnjem letu se je do konca avgusta v pilotiranju nadzvocnega letala MiG-21 preizkusilo že vec kot 1700 obiskovalcev. Park vojaške zgodovine poleg domacih obiskovalcev pritegne vsako leto vec tujih gostov; prednjacijo predvsem gostje iz Italije, Nemcije, Avstrije, Hrvaške in Ceške, pogosto pa se na obisku ustavljajo tudi Nizozemci, Poljaki, Francozi, Madžari, Angleži, Belgijci in Slovaki. Ravno tuji obiskovalci predstavljajo tudi najvecji delež uporabnikov postajališca za avtodome, ki se med avtodomarji vse bolj uveljavlja kot priljubljena tocka za postanek. Poleg rednih ogledov je v zadnjem casu zaznati tudi vedno vecje zanimanje za doživljajske programe, zlasti za izvedbo rojstnodnevnih praznovanj za otroke in teambuilding programe, s katerimi so lani dopolnili muzejsko ponudbo. Foto: Valter Leban V Obcini Pivka ne izvajamo le delavnic v okviru projektov Carnivora Dinarica in Nature & Wildlife, v katerih smo partner, pac pa naši partnerji pri nas organizirajo tudi »svoje« delavnice. Naj ob tej priložnosti povemo, da so clani lovskih družin iz Pivke in sosednjih obcin zvesti obiskovalci vseh naših delavnic, za kar se jim zahvaljujemo, dobro obiskane pa so tudi delavnice, ki jih organiziramo za širšo javnost. Konec pomladi so predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani izvedli delavnico o risu v lovski koci LD Trnje v okviru projekta LIFE Lynx, v Krpanovem domu pa delavnico Pastirski psi in njihova uporaba pri preprecevanju škod po velikih zvereh namenjeno vseslovenski javnosti. Konec avgusta pa so sodelavci na projektih LIFE Lynx in 3Lynx zlasti clanom lovskih družin iz naše regije pa tudi Goriškega in Kocevske predstavili rezultate monitoringa risa v sezoni 2018/2019. Udeleženci so si ogledali video posnetek izpusta risa Goruja, o tem dogodku in o stališcih do njega v lokalnem okolju pa nam je pripovedoval clan LD Loški Potok. Dobili smo informacije o gibanju obeh doseljenih risov, podrobneje pa je bil predstavljen dosedanji monitoring risa. Fotopasti tudi na Hrušico, Nanos in v Trnovski gozd Poskusno je bil uveden leta 2017 na obmocju lovišc s posebnim namenom na Snežniku in na Kocevskem, fotopasti (kamere) pa so nato v sodelovanju z zainteresiranimi lovskimi družinami širili na obmocju slovenskih Dinaridov. Do maja 2019 so v sodelovanju z 31 lovskimi družinami postavili vec kot 180 fotopasti. Monitoring izvajajo tudi z lovilci dlak (genetski monitoring), ki so postavljeni v bližini približno cetrtine postavljenih kamer, ter na podlagi podatkov, pridobljenih od upravljavcev lovišc. Na podlagi teh podatkov bodo lahko ugotovili najmanjše število risov, ki se gibljejo pri nas, zapolnjenost teritorijev, dobili bodo vpogled v njihovo gibanje in podobno. Do zdaj so zabeležili najmanj 17 risov (razlicnih osebkov) in še sedem ali osem razlicnih risjih mladicev. Monitoring nameravajo širiti na obmocje Hrušice, Nanosa in Trnovskega gozda. Slavceva sina pripotovala v ocetove rojstne kraje Predstavili so tudi rezultate monitoringa volka v sezoni 2017/2018. Zabeležili so 14 razlicnih tropov, od teh 6 vitalnih, 5 v nastajanju in 2 v razpadanju. Podatke za to sezono še obdelujejo, ocenjujejo pa, da se verjetno ne bodo bistveno razlikovali. Prva slika kaže, da na Pokljuki nastaja nov trop. Samec tega tropa je najverjetneje sin volka Slavca, ki je pred leti iz Slovenije prek naših, avstrijskih in italijanskih Alp prepotoval pot vse do Verone, in si v Italiji ustvaril družino z letošnjim že sedmim leglom po vrsti. Potomec volka Slavca je bil tudi volk, ki je bil povožen med Logatcem in Vrhniko (Ljubljanski Vrh). Da sta bila oba volka zelo verjetno Slavceva potomca, so ugotovili na podlagi analize genotipa, ki je »mešanica« italijanskega in dinarskega. Sicer pa na podrocju Javornikov živi en trop, na obmocju Snežnika pa dva, imenovana trop Snežnik – jug in Snežnik – sever. Tekst in foto: Dragica Jaksetic SKRB ZA ŽIVALI NA NAŠIH PAŠNIKIH V vasi Juršce, na turisticni kmetiji Pri Cunarju, so v zacetku avgusta volkovi napadli credo ovac in koz, ki so se pasle sicer na ustrezno varovanem pašniku, in sicer s štirimi žicami, v katerih je bil elektricni tok. Na pašniku pa so bili prisotni tudi pastirski psi. Volkovi so živali pokoncali ali poškodovali do te mere, da je bilo treba usmrtiti skupno 25 ovc in koz. Zato, da bi dobili informacije tako rekoc iz prve roke, smo za odgovore na nekaj naših vprašanj zaprosili Petra Krmo s postojnske enote Zavoda za gozdove Slovenije ter Aleša in Andreja Sedmaka, rejca ovcarskih psov. Peter Krma, Zavod za gozdove Slovenije (ZGS), KE Postojna Kako je možen vstop zveri/živali na zavarovan pašnik? Volk lahko preskoci višino ograj, ki se uporabljajo za zašcito pašnikov, kar se je v primeru na Juršcah tudi zgodilo. Kaj menite na ocitke, da je v Sloveniji prevec velikih zveri? Število teh zveri se uravnava tudi z odstrelom. Ker je bil v zadnjih letih odstrel zveri sodno veckrat zaustavljen, se je povecalo število zveri. Tema je ponovno vzbudila val ogorcenja med kmeti in v delu javnosti, je na tem podrocju predviden kakršenkoli ukrep? Po napadu na Juršcah smo na ZGS pripravili mnenje za odstrel volka na obmocju lovišc Lovskih družin (LD) Pivka in Tabor Zagorje, ki teritorialno pokrivata obmocje napadov volkov. Sredi avgusta je ZGS pripravil mnenje za razširitev obmocja dovoljenega odstrela volka na obmocje delovanja tropa volkov. Obmocje smo razširili še na sosednja lovišca, in sicer še na LD Prestranek, LD Javornik Postojna in LD Trnovo. Je resnicna trditev, da so potrebni odstreli volkov, ki nenazadnje ogrožajo tudi prebivalce, neizvedeni oziroma neuresniceni? Od izdaje mnenja za odstrel volka se lovci trudijo izvesti odstrel. Je pa v tem letnem casu lov volka izjemno zahteven. Kako se je možno oziroma najbolje obvarovati tovrstnih napadov? Skrbeti je treba, da je v elektricnih pastirjih ustrezna napetost elektricnega toka, da je ograja ustrezno vzdrževana. Ce ima rejec tudi pastirske pse, naj bodo ob credi. 1.Predstavite pasmo psov, njihove lastnosti. Na Družinski Kmetiji Sedmak danes uporabljamo dve pasmi pastirskih psov, in sicer tornjak in srednjeazijski pastirski pes. Tornjak je po znacaju zelo cujec pes, kar pomeni, da zelo hitro zazna nevarnost, ki se mu bliža in z laježem pricne opozarjati ostale pse v tropu. V osnovi je zelo mirna pasma, vendar pa ob približujoci se nevarnosti postane zelo aktiven in se bo v dani situaciji brez težav spopadel z volkom. Od napada bo odvracal tudi medveda. Tornjak je s svojo gosto dlako okrog vratu vse do sredi hrbta in okrog zadnjih nog zelo zašciten pred ugrizi napadalca, saj npr. zver ugrizne v prazno in mu tako ne prizadene težjih poškodb (ob manjših spopadih). Teža samcev je do 60 kg, samice do 50 kg. Do svojih živali je zelo zašcitniški in ljubec, to veckrat izkazuje z lizanjem in druženjem z rejnimi živalmi, v našem primeru ovcami in kozami. Svoje živali bo branil tudi s svojim življenjem. Do ljudi ni napadalna pasma, seveda pa je vse odvisno od same vzgoje. Tornjak je zelo pameten, kar se nauci, zlahka ne pozabi, zato je vzgoja te pasme še kako pomembna in kljucna. Do otrok in družinskih clanov so zelo prijazni in zašcitniški, tolerantni so do sprehajalcev in tujcev, v primeru srecanja z njimi pa se moramo pocasi umakniti nazaj in se obnašati, kot da jih ni. Ni jurišni pes, svojega nasprotnika bo najprej poizkusil odgnati, šele nato bo napadel. Tudi srednjeazijski pastirski pes je zelo dominantna pasma, mi ji recemo kar alfa pasma, fizicno zelo mocna, neustrašna. V primeru napada z volkom bo volka brez težav tudi ubil, odgnal bo tudi medveda. Obicajno srednjeazijcu že ob rojstvu porežejo ušesa in rep, saj je s tem ob morebitni borbi manj ranljiv, vendar to v Sloveniji ni dovoljeno. Pri nas imamo kratkodlako vrsto, obstaja pa tudi dolgodlaka vrsta srednjeazijca. Tej pasmi se kot sprehajalec ali obiskovalec pod nobenim pogojem ne smemo zameriti, saj si nas bo zapomnil za vse življenje. Do živali je zelo zašcitniški in ljubec, to izkazuje z druženjem in lizanjem. Je zelo teritorialna pasma, svoj prostor cuva neustrašno in zavzeto, vedno opozarja z mocnim laježem. Teža samic znaša do 70 kg, samcev do 90 kg, kar pomeni, da je ta pasma mogocna in zelo nevarna nasprotni strani. Ob pravilni vzgoji neverjetna pasma, prijazna do otrok in vseh družinskih clanov, tudi do tujcev je tolerantna, dokler ne vstopijo v njen prostor. To pasmo se je uporabljalo tudi za gladiatorske borbe, del tega znacaja se še vedno vcasih pokaže, saj pri dvoboju ne okleva in napade z vso svojo mocjo. 2. Na cem mora temeljiti vzgoja omenjenih psov? Obe pasmi spadata med zahtevne pasme, kar pomeni, da mora biti oseba mentalno zelo stabilna, mocnega karakterja in nepopustljivega pristopa. Kaj hitro se lahko zgodi, da nas preraste in podredi, povratek nazaj je veliko težji. Skrbnik mora biti v vsakem slucaju alfa svojemu psu oz. tropu psov. Pastirski pes se brezpogojno podredi samo enemu cloveku, ostale družinske clane pa spoštuje, vendar ne vedno. Sama vzgoja pastirskega psa se pricne že ob rojstvu in nadaljuje vse do 2-3 let. Pastirski pes je naceloma popolnoma samostojen od 3. leta dalje, v maksimalni pripravljenosti pa od 5. leta naprej. Seveda je to odvisno od psa do psa, eni prej eni kasneje. 3. Zakaj ste se odlocili za tovrstno vzrejo oziroma pse? Za vzrejo pastirskih psov smo se odlocili zato, ker smo samo na tak nacin lahko izšolali psa po naših željah in potrebah. Seveda brez znanja in predvsem volje in ljubezni do psov ne gre. Zavedati se moramo, da pes ni clovek, poznati moramo psihologijo psa in mu omogociti tisto, za kar je bil ustvarjen. Na kmetiji imamo dve pasmi, trenutno vzrejamo samo tornjaka, srednjeazijca še ne, ampak tudi to je v planu. Odlocili smo se, da bomo imeli kombinacijo pasem v vsaki credi ovc in koz, saj ima vsaka pasma dolocene prednosti in pa tudi slabosti. Ti dve pasmi se odlicno dopolnjujeta in sodelujeta, seveda ne gre brez trenja, ampak to je v vsakem tropu. Razlicne lastnosti psov pripomorejo k boljši varnosti crede, saj se nekateri psi držijo bolj ob credi, drugi pa patruljirajo po pašniku in naznanjajo nevarnost in odganjajo manjše plenilce, kot je npr. lisica. Tornjak je zelo aktiven in na dan oz. noc prehodi ogromno kilometrov, srednjeazijec pa bolj mirno caka in budno spremlja situacijo in ob prvem klicu se mocno zažene proti vroci tocki. 4. Kako ucinkoviti so vaši psi, so morda doslej že preprecili kak napad na vaše živali? Že vec kot 15 let na naši kmetiji nismo imeli pokola po volku oz. medvedu, psi ocitno opravljajo svoje vsakdanje poslanstvo. Volk in medved sta v naših krajih vedno prisotna, mi tudi recemo, da živimo v OSRCJU VELIKIH ZVERI in verjamem, da so psi že neštetokrat preprecili napad predvsem volka, medved se zaenkrat zelo boji el. pastirja in ga brez težav držimo izven ograjenih površin. Tu pa tam pri jutranjem pregledu živali na pašniku dobimo poškodbo na psih, vcasih je potrebno kakšno tudi sanirati z manjšimi posegi in to je lahko pokazatelj, da so bili psi v prejšnji noci v borbi z zverjo. Moramo pa se zavedati, da ce psi ne preprecijo vstopa v pašnik tropu volkov, potem ne moremo pricakovati, da bo creda ostala nedotaknjena. En pastirski pes se brez težav kosa z enim ali celo dvema volkovoma, ampak proti 10 ali vec pac ne gre. Pastirski psi so zelo dobra preventiva, niso pa vsemogocni. Nic ni 100%, saj je lacna zver zelo neugodna in bo napadla tudi ob prisotnosti psa, saj nima cesa izgubiti. Pastirski pes je pa dobra alternativa za preprecevanje vsakodnevnih napadov enega ali dveh volkov, saj se pri prisotnosti psa ne bojo odlocili za vstop v pašnik. Volk zna zelo dobro preracunati stopnjo tveganja in se brezglavo ne bo spušcal v lov na plen, katerega šcitijo pastirski psi. 5. Kakšno je vaše stališce oziroma videnje nedavnega napada v vaši bližini na kmetiji pri Cunarju? Nedavni napad volkov na kmetiji Cunar nas je zelo presenetil in tudi prizadel, glede na to, da je lastnik kmetije imel tri pastirske pse mešanih pasem in ti psi so zelo dobri cuvaji. Naslednjo noc so volkovi spet poskušali izvajati pokol na istem mestu, med seboj so se klicali in seveda razbrati je bilo, da gre za zelo velik trop, cca. 10 volkov ali vec, tudi nekateri vašcani so takoj pri tabli Juršce na cesti opazili vec volkov. Tuljenje je bilo nevzdržno, kot v klavnici. Pri tako velikem tropu, trije psi ne morejo ubraniti napada, saj je trop bolj pretkan in je vedel, v kaj se spušca. Ravno tako, ce bi prišli v naš pašnik, bi bile žrtve tako na eni kot na drugi strani. Ne glede na vse so psi dali vse od sebe. 6. Kakšne zašcite pašnikov se sami poslužujete? Kaj je po vašem mnenju dovolj varen pašnik? Na naši kmetiji imamo 5 do 7 žicni sistem na elektricnega pastirja, višina je 1.2 m ali vec. Višina ni tako pomembna, ker volk ni nujno, da preskoci, gre tudi pod žico in tudi skoplje, važno je, da je tok zelo mocan in da je pokošeno pod žico, da ne pribija elektrika. Za medveda ni važna višina pašnika, ampak samo tok, ker on se boji elektrike, pa tudi psi ga takoj odženejo. Po našem mnenju je dober pašnik za drobnico 5 žicni elektricni sistem, neke solidne višine 1.2 m, redno vzdrževan pašnik in z vsaj tremi pastirskimi psi, ampak to je denarno velik zalogaj in ni za vsakega, tukaj mora država odigrati svojo vlogo, ce hocemo da kmetijstvo obstane. Kar mi delamo na naši kmetiji, je plod vecletnega dela nas in naših prednikov in lastnega žrtvovanja. 7. Kaj menite o problematiki zveri v naši državi (mnogi namrec ocitajo neizvajanje potrebnih ukrepov, pomanjkljive dolžnosti in zakone)? Ce pogledamo 50 let nazaj, ni bilo pašnikov, paslo se je povsod, bile so pašne skupnosti, pse so imeli za zganjanje crede. Subvencij ni bilo, kmetje so bile tudi bolj povezane med seboj. Z EU smo prišli v sodobno kmetijstvo, kjer je denar glaven in diktira tempo kmetijstva. Vsak si ne more privošciti vsega in dela po svojih zmožnostih. Mislimo, da mora naša država narediti premik na vseh podrocjih v kmetijstvu in kmeta zašcititi ter mu nuditi vse, da bo preživel že s tem, kar pridela, ne da nas subvencije diktirajo. Menimo, da v nekaj letih, ce država ne bo zašcitila kmeta in prelagala odgovornosti na nas kmete, bo kmetijstvo pocasi izumrlo in trud naših prednikov bo zaman. DKH V zacetku avgusta sta strokovnjaka Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Vesna Oražem (iz centralne enote) in Gregor Koželj (iz enote Postojna) na Suhorju predstavila problematiko škod in ukrepov za preprecevanje škod po velikih zvereh. Izpeljali smo namrec delavnico v okviru projekta Carnivora Dinarica (Interreg V-A Slovenija-Hrvaška), eno izmed delavnic, nacrtovanih na robnih obmocjih Nature 2000. Najprej gostje »kmetije dobrih praks«, Kmetije Volk s Suhorja Krajani in organizatorji smo se zbrali pri visoki elektromreži, ki obdaja pašnik Kmetije Volk s Suhorja. Zavod za gozdove Slovenije, partner v projektu, je namrec 2. julija tik pod vasjo s to ograjo, visoko 170 centimetrov, opremil pašnik Volkovih. Drobnica se zdaj pase in cisti zarast v pašniku, ki ga obdaja 500 metrov mreže, ki je pod stalno elektricno napetostjo. Vesna Oražem in gospodar kmetije Tomaž Volk sta udeležencem razložila, kako mora biti takšna obora postavljena, kakšna elektricna napetost mora biti v njej in podobno, predstavila pa sta tudi sistem za dnevno-nocno snemanje dogajanja okrog obore. Strokovnjaki so namrec postavili tudi kamero, ki se sproži, ko že manjša žival, npr. lisica, prekine infrardeci žarek oziroma to zazna senzor. Na ta nacin bodo lahko ugotovili morebitno prisotnost in reagiranje velikih zveri, ce se bodo te približale pašniku. O projektu in ucinkovitih preventivnih ukrepih Delavnico smo nadaljevali v vaškem domu s prezentacijo projekta, Vesna in Gregor pa sta natancneje opisala delovanje elektroograj, sedanje preizkušanje elektropreprog za preventivo pri cebelnjakih, medovarna ohišja in smetnjake. Na delavnico smo povabili tudi Aleša Sedmaka z Juršc, rejca drobnice in pastirskih psov, ki je predstavil vzgojo pastirskih psov in pastirske pse kot ucinkovit ukrep varstva živali pred napadi velikih zveri. Rejci majhnih cred so zadnji "braniki" dokoncne zarašcenosti Gregor Koželj je v okviru predstavitve projekta podrobneje predstavil aktivnost usmerjanja obiska v Snežniških gozdovih, ki so vse bolj prometno pa tudi drugace obremenjeni. ZGS je na prometno izpostavljenih lokacijah namestil naprave, ki zaznavajo vozila, na podlagi tako pridobljenih podatkov pa bodo obiskovalce gozda s prometno signalizacijo poskušali preusmerjati na zanimive tocke v gozdu, a stran od obmocij, kjer morajo imeti medved, volk in ris mir pred clovekom. Skupaj s hrvaškimi partnerji bodo izdelali cezmerno karto za usmerjanje obiskovalcev. Predstavnica projektne partnerice, Obcine Pivka, Dragica Jaksetic, je predstavila tudi center velikih zveri Dinaridov, ki bo v okviru projekta urejen v Krpanovem domu. Med druženjem po zakljuceni delavnici je izmenjava vprašanj in odgovorov potekala še naprej. Predstavnika ZGS sta vsem zainteresiranim na voljo za kakršno koli svetovanje in pomoc, saj je treba vsakršne ukrepe za varovanje domacih živali nacrtovati po meri vsakega interesenta oziroma kmetije posebej. Rejci pašnih živali na Suhorju pa so na primer opozorili, da marsikdo manjše crede drobnice pase samo zato, da ohranja travnike, manjše parcele. Ker so ti rejci vecinoma v službah in jim reja drobnice ne predstavlja vira dohodka, od katerega bi živeli, predstavljata delo in strošek varovanja cred precejšnje breme. Zato predlagajo, da država pri bodoci politiki sofinanciranja preventivnih sredstev vzame v obzir tudi takšne, majhne rejce, zadnje "branike" pred zarašcanjem še zadnjih nezaraslih površin v bližini vasi. Gosta sta predstavila tudi pregledno, enostavno spletno stran varna-pasa.si, na kateri so na voljo vse informacije, kontakti, povezani z ukrepi za sobivanje ljudi in velikih zveri, pa tudi obrazec za vlogo za subvencioniranje preventivnih varovalnih sredstev. Dragica Jaksetic Lokalna akcijska skupina Društvo za razvoj podeželja med strokovni vodja LAS Aleš Zidar, bodo zato konec leta objavili Snežnikom in Nanosom bo zaradi uspešnega delovanja še en poziv za projekte, ki spodbujajo lokalni razvoj na v preteklih letih lahko crpala dodatnih 420.000 evrov podrocju kmetijstva. LAS med Snežnikom in Nanosom bo evropskega denarja. Cakajo pa še na odlocitev ministrstva za tako v letih od 2013 do 2020 skupno razdelila kar 2,2 milijona gospodarski razvoj, kjer iz evropskega sklada za regionalni evrov za sofinanciranje projektov iz razvoja podeželja v razvoj pricakujejo še dodatnih 150.000 evrov. Kot pojasnjuje obcinah Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. DKH NA KMECKIH IGRAH NAJBOLJŠI PIVCANI Pivcani smo tudi na letošnjih, 34. kmeckih igrah v Cezsoci, imeli svoje predstavnike, ki so se pomerili v šaljivih kmeckih igrah, ki ohranjajo šege in navade iz preteklosti ter pometli s konkurenco in bili najspretnejša ekipa. Sicer gre za tradicionalno etnološko­zabavno prireditev, ki jo organizira tamkajšnje turisticno društvo in v Cezsoci poteka že od leta 1985 ter vsako leto nasmeji obiskovalce in tekmovalne ekipe iz vse Slovenije. Pohvale domacemu Turisticnemu društvu Pivka, ki spodbuja udeležbo na tovrstnih dogodkih, sploh pa s svojimi aktivnostmi ustvarja nove priložnosti in vezi ter nenazadnje ponese ime Pivke ter naših krajev naokrog. O TURISTICNI SEZONI NA PIVŠKEM Naravne lepote, urejenost in turisticna ponudba v naše kraje privabi številne obiskovalce. Sploh je poletje obdobje, ko je turizem v obcini najbolj v razcvetu. Da je na Pivškem lepo in je Pivka s svojo okolico zelo priljubljena izhodišcna tocka za okoliške izlete in tudi daljše pocitnikovanje, so potrdili tudi nekateri ponudniki v naši obcini, ki so z letošnjo sezono zelo zadovoljni. Kamp - The sunrise hill (Drskovce) »Letošnjo sezono (glede na to, da smo kamp uspeli odpreti šele v sredini julija) ocenjujemo za zelo uspešno. Do konca avgusta smo imeli v kampu zabeleženih skoraj 600 nocitev iz 24 razlicnih držav (od tega najvec Francozov in Nemcev). Nacrtov za prihodnost oz. naslednje leto še nismo natanko zacrtali, saj moramo najprej uspešno zakljuciti to sezono in cez zimske mesece pretuhtati razlicne možnosti, je pa cilj zagotovo zgraditi vec glamping hišic (zdaj imamo 3), saj imamo le-te razprodane vecino dni. Posvetili se bomo tudi marketingu in oglaševanju, saj smo še nov in neprepoznaven kamp. Moramo pa kljub vecanju kapacitet kamp ohraniti miren, tih in medsebojno povezan.« Miranda, all in one place (Selce) (Bar & Sobe/ Apartma) »V predsezoni je bilo nekoliko manj gostov. Obiskali so nas predvsem gostje iz ZDA in Avstralije, ki radi pridejo v tem obdobju. Je bila pa nato glavna sezona izjemna. Predvsem avgusta je gostov zelo veliko, veseli smo, da k nam pridejo tudi gostje iz oddaljenih držav. Ravno konec avgusta smo imeli goste iz Kolumbije, Peruja, Mehike, Ekvadorja. Med drugim je to tudi super priložnost, da z njimi deliš svoje izkušnje. Obiskovalci so zelo navdušeni nad našo državo in gostoljubnostjo ter predvsem varnostjo. To je postal v zadnjem casu zelo pomemben dejavnik za vse ljudi.« (Simon Ostanek) B&B Trnje (Trnje) »Letošnja sezona je bila boljša od vseh ostalih. Odprti smo od aprila do sredine septembra. Zasedenost je rasla iz meseca v mesec. Že obicajno sta prva dva meseca nekoliko manj obiskana, potem pa obisk hitro raste in doseže vrh v avgustu, ko skoraj nimamo proste sobe. Letos smo imeli vec enodnevnih gostov kot lani. Skoraj da ni državljana evropske države, da ne bi prespal pri nas. Vse od Španije, Francije, Nemcije in Avstrije, Italije, Nizozemske, Danske in Finske, Madžarske in Bolgarije, Ceške in Slovaške, Hrvaške, Velike Britanije in Izraela. Imeli smo celo enega Slovenca! Seveda si jih vecina pride ogledat Postojnsko jamo, jih pa zanimajo tudi sprehodi v naravo, fotografiranje,… Usmerjamo jih v manj obljudene jame in na sprehode do presihajocih jezer. Zanima jih lokalna hrana. Zelo so zadovoljni, ko jim za zajtrk ponudimo vecino domace hrane od jogurtov, medu, jabolcnega soka, domace marmelade, pa še kaj.« (Lise in Zvone Pavšic) DKH, Danijel Grmek ŠOLA VCASIH IN DANES PRVI ŠOLSKI DAN NA OSNOVNI ŠOLI PIVKA Na pivški osnovni šoli je šolski prag letos prvic prestopilo 54 prvošolcev, od tega 6 ucencev obiskuje podružnicno šolo v Šmihelu. V primerjavi z lanskim letom je letošnja generacija številcnejša za deset ucencev. Šola je tudi letos poskrbela, da bo prvi šolski dan ostal ucencem in tudi staršem, ki so svoje otroke prvic pospremili cez velika šolska vrata, v prijetnem in lepem spominu. Otroci so se s sošolci in uciteljicami spoznali na uvodnem sprejemu v športni dvorani Skala. Da je bil vstop v šolo toliko prijetnejši, je bil tudi letos za njih skrbno pripravljen krajši kulturni program. Sicer pa je na maticni Osnovni šoli Pivka letos vzpostavljenih 19 oddelkov, 2 kombinirana oddelka pa sta tudi na Podružnicni šoli v Šmihelu. Na šoli se trenutno izobražuje 485 ucencev, od tega 22 v Šmihelu. PRVI ŠOLSKI DAN NA OSNOVNI ŠOLI KOŠANA Osnovna šola Košana je letos v svoj prvi razred sprejela 13 Košanska šola je tudi letos prvošolcem namenila posebno otrok. Lanskoletnemu res številcnemu razredu, ko je šolski pozornost in jim pripravila zares prijeten sprejem. prag prvic prestopilo 20 otrok, tudi letos torej sledi precej številcna generacija ucencev, ki bodo odslej prijateljevali in si Osnovno šolo Košana v letošnjem šolskem letu obiskuje delili svoje šolske dogodivšcine. 91 ucencev, ki so razdeljeni v pet oddelkov in sicer štiri kombinirane in enega samostojnega. DKH Obcina Pivka SPOMINI NA ŠOLO … »Priprave na šolo so potekale celo poletje. Vsi smo vedeli, da v šoli morajo biti decki obvezno obleceni v jopice v crni ali temno modri barvi, deklice pa v halje v enakih barvah. Oce se je dogovoril s krojacem, da mi je sešil jopic, ki sem ga bil zelo vesel. Od starejšega brata sem podedoval prvo berilo in racunico, v leseni peresnici je bil svincnik, radirka, šest malih barvic in peresnik. Poleg zvezka s crtami smo imeli v torbi še brezcrtni in karo zvezek. Obvezna oprema je bila še pivnik za odvecno crnilo, saj smo za pisanje uporabljali peresnik in crnilo v majhnih steklenickah. Dobro se spomnim prvega šolskega dne in priprav nanj. Bilo je leto 1963, ko sem v zadnjih poletnih dneh prvic prestopil prag osnovne šole v Pivki. Takrat smo hodili še v staro šolo, v kateri je sedaj vrtec. Telovadnice stara šola ni imela. Igrali smo se družabne igre, naše telovadno orodje so bila drevesa, grmovje, travniki, gozdne in vaške poti ter steze. V razredu nas je bilo veliko otrok v dveh paralelkah s po vec kot 30 ucencev. Pouk na šoli se je zacenjal ob 8. uri. Vsi otroci oziroma ucenci smo se posedli s prijatelji oziroma prijateljicami iz bloka, ulice ali iz vrtca. Zvonec je nakazal zacetek pouka in ne dolgo zatem sta v razred stopila ravnatelj šole tovariš Janez Bezeljak in naša razrednicarka tovarišica Pavla Rupnik. Razrednicarka paralelke je bila tovarišica Kristina Šajn, ki pa je bila moja razrednicarka v 3. razredu.« (Mag. Evgen Primožic) »Spomnim se daljnega leta 1959. To bi moral biti zacetek mojega osnovnega šolanja v Izoli. Z mamo sva šli do šole in se ustavili v avli šole, ki je bila prenapolnjena do zadnjega koticka; starši, ponavadi so to bile mame, otroci, uciteljice, ravnatelj. S sabo sem imela šolsko torbico, ki sem jo ponosno držala v rokah. Ravnatelj je poklical po imenih in razvrstili so ucence v razrede. Vem samo to, da mojega imena ni bilo med poklicanimi. Tisto leto me niso sprejeli, ker je bilo prevec otrok generacije 1951. Razocarana sem odšla domov, vendar sem se kmalu potolažila, saj sem imela še eno leto brezskrbnega otroštva ob igrah na ulici. Naslednje leto se mi ni zdelo nic posebnega.« (Irena Margon) »Od mojega prvega šolskega dne je preteklo že veliko vode, zato se bolj spominjam priprav nanj. Pisalo se je leto 1962, ko sem v jeseni prvic prestopila prag podružnicne osnovne šole na Premu. Takrat so bile podružnicne šole pomembne ustanove, saj je bilo po vaseh veliko otrok, javni prevoz pa bolj redek. Priprave na šolo so potekale celo poletje. Mama mi je sešila crno šolsko haljo z belim ovratnikom, saj so bile halje obvezne. Po starejših sestrah sem podedovala prvo berilo in racunico, v leseni peresnici je bil svincnik, radirka, šest kratkih barvic in peresnik. Poleg par zvezkov je bila obvezna oprema še pivnik za odvecno crnilo. Pot do šole sem poznala, saj je bila v vasi. Mama me je pocesala, mi lase zvezala s trakom in pred odhodom zabicala: »Poslušaj in ubogaj tovarišico, ne trgaj listov iz zvezka, ne delaj zvezkom in knjigam oslovskih ušes in ne grizi svincnika«. Malico smo si nesli od doma, najveckrat je bil sendvic z marmelado ( mama je domaco slivovo marmelado namazala med dva kosa kruha, en sam bi se prevec pacal). Telovadnice nismo imeli, pa saj je nismo potrebovali. Naše telovadno orodje so bila drevesa, lojtrni vozovi, travniki in vaške poti. Imeli pa smo knjižnico, skromno omaro – vitrino, a v njej so bili najvecji zakladi, knjige. V družbi sedemnajstih ucencev sem tako zacela nabirati prve ucenosti.« (Jožica Knafelc) Irena Margon Foto: osebni arhiv Kristine Šajn Z desne: uciteljici Milena Cancula in Kristina Šajn v pivški šoli z otroki ob zbranih igracah za otroke iz Afrike. smo tudi vsi enaki, redko kakšen otrok je bil bogat. Ni bilo tekmovalnosti in nevošcljivosti. Moram povedati, da ni nihce gledal, kdo je bolje ali bolj moderno oblecen, ker preprosto ni bilo veliko. Danes opažam v reklamah in med otroki, kako tekmujejo s šolskimi torbami, kdo bo imel boljšo, bolj svetleco, bolj blešceco. Prav srce me boli ob tem. Treba bi bilo vec skromnosti. Seveda pa so tukaj krivi tudi nespametni starši. Dekleta smo bile bolj ubogljive in smo redno pisale domace naloge, fantje pa bolj razposajeni in so si marsikdaj sposodili naše zvezke in naloge prepisovali. Najbolj zadovoljna nisem bila pri tej »solidarnostni« zadevi, ali kaj sem si mogla. 5. Kakšne interesne dejavnosti ste imeli poleg pouka? Interesnih dejavnosti kakor danes ni bilo. Bili so edino pevski zbori in pelo se je veliko. Imela sem neko uciteljico, ki je poleg glasbe ucila tudi rušcino. Prevedla je Prešernovo Zdravljico v rušcino in smo jo peli. Od te uciteljice sem se naucila dobro govoriti rusko, kar mi je kasneje v življenju prišlo prav. Imeli smo tudi veliko proslav, kjer smo morali recitirati. Pa tudi veliko kulturnih ustanov je po vojni prišlo na podeželje nastopat. Tako sem prvic v življenju slišala operne pevce, ki so se meni z njihovim nacinom petja takrat zdeli smešni. 6. Ali se spomnite kakšnega posebnega dogodka iz šolskih dni? Naj omenim dvoje. Ko smo koncali pouk, smo se odpravili peš domov, seveda. To ni bilo nic posebnega. Nihce nas ni cakal, da bi nas peljal, kot to pocnejo starši danes. Ob prihodu domov pa me je cakalo sporocilo: »Preobleci se, pojej in pridi na njivo!« V jeseni smo sejali repo in stara mama je vedno dejala: »Še eno žlico vec. To je za tatí in za popotne ljudi.« Razložila mi je, da so ljudje hodili peš po opravkih iz vasi do Št. Petra, pa so bili na poti žejni. Izpulili so si repo in se z njo odžejali in potešili lakoto. Le kdo bi danes storil kaj takega? Pa še dogodek, ko smo šli Bacani domov iz šole. Po poti se je marsikaj dogajalo in objestni fantje so pri današnjem gasilskem domu spodnesli eno prikolico na njivo. Takrat so bile tam še njive. Ucitelji se niso veliko spraševali, kdo je bil kriv. Vsem ucencem so naložili kazen. Naslednji dan so morali sami peš prinesti košaro krompirja tistemu cloveku, ki so mu unicili pridelek. To je bila vzgojna kazen. 7. Sedaj pa nam odkrijte še nekaj iz vašega delovnega podrocja? Delati sem zacela leta 1956, ko sem dobila odlocbo, da se oglasim v obcini Idrija. Z bratom sem hodila in se vozila ves dan, da sva popoldne prišla v Idrijo. Povedali so mi, da bom ucila v kraju Masore, to so bile samotne kmetije od Idrije oddaljene blizu 20 km. Šolskega poslopja ni bilo, le slaba hiša, s slamo krita streha, brez elektrike. Domacini so me lepo sprejeli in mi po svojih moceh pomagali, otroci so radi prihajali v šolo po stezah in poteh, ceprav je bilo naporno. Spoznala sem res težko življenje, a sem vztrajala in še danes imam stike s temi ljudmi. Tam sem kljub mladosti in neizkušenosti ucila vse razrede, dopoldne in popoldne, skrbela sem tudi za vso ostalo organizacijo. Pot me je nato pripeljala v pivško šolo. Najprej sem bila uciteljica, a ker so bile potrebe po strokovnih službah velike, sem se izobraževala in s trudom (tudi ob sobotah in nedeljah) koncala študij na pedagoški akademiji, kasneje pa še zakljucila študij pedagogike v Ljubljani. V Pivki sem bila do upokojitve. Danes še nadaljujem svoje poslanstvo. Pomagam z ucno pomocjo otrokom pri Karitas. Rada pomagam, saj to bogati cloveka in hkrati ohranjaš stike z današnjimi generacijami otrok, njim pa lahko nudim kaj iz svojih življenjskih izkušenj. 8. Ali lahko daste nekaj nasvetov današnjim šolarjem in staršem? Šola me je veliko naucila, predvsem, kaj je bistveno in pomembno v življenju. Dobri medcloveški odnosi in cimbolj naravno življenje. Današnjim staršem in otrokom pa bi svetovala, naj se ne ženejo toliko za uspehi, naj živijo naravno, treba je ceniti sebe, takšnega kot si. Treba je ceniti druge in biti skromnejši v materialnem smislu in postati bogatejši v medsebojnih odnosih. Tako bodo vsi lažje sledili življenju. Irena Margon PREVENTIVNI NASVETI IN AKTIVNOSTI POLICIJE OB ZACETKU Izobraževanje ŠOLSKEGA LETA Zacelo se je novo šolsko leto. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Na cestah veliko pogosteje kot med pocitnicami srecujemo otroke, med njimi se jih mnogo podaja v šolo prvic. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obvešcajo o varni hoji). Poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajocega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v tako imenovano skupino šibkejših prometnih udeležencev. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! Za vecjo varnost otrok vam policisti svetujemo: Starši! • Cim vec casa namenite prometno-varnostni vzgoji otrok! • Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. • Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! • Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. • Tudi sami se vedno pripnite! Vozniki! • Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! Temu prilagodite tudi nacin svoje vožnje. • Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkirišcih ...). • V letošnjem letu v okolici nekaterih šol potekajo gradbena oziroma vzdrževalna dela. Na teh obmocjih velja zacasna prometna ureditev, ki jo ureja spremenjena prometna signalizacija. • Voznikom in pešcem na teh obmocjih zaradi spremenjenega režima vožnje in gostejšega prometa svetujemo dodatno previdnost. • Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na podrocju zagotavljanja varnosti cestnega prometa smo policisti ob zacetku šolskega leta izvedli ustaljene aktivnosti. S stalno navzocnostjo ob šolah in šolskih poteh prispevamo k umirjanju prometa. • Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko varnosti otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na obmocjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo. Aktivnosti policije v prvih šolskih dneh • V okolici šol policisti izvajamo poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom ucencev v šolo in odhodom domov. Preverjamo varno hojo otrok in preckanje ceste, opremljenost prvošolckov z rumenimi ruticami in odsevnimi telesi za vecjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z motorjem. Redno preverjamo tudi pravilno uporabo varnostne celade. • Policisti bomo skozi celo šolsko leto nadzirali tehnicno brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo. • Na podlagi smernic, ki jih je podala Agencija za varnost prometa, policisti Policijske postaje Postojna skupaj s sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Obcin Postojna in Pivka in obcinami sodelujemo z osnovnimi šolami, ki izdelajo nacrt varnih šolskih poti. Nacrt varne šolske poti do vaše šole si lahko ogledate na spletni povezavi http://solskepoti.avp-rs. si/ ali na spletni strani vaše šole. POLICIJA (vir; policija .si, www.avp-rs.si) Program je namenjen otrokom starim 3 – 5 let, ki ne obiskujejo vrtca. Prijave zbiramo do konca septembra (obrazec najdete na naši spletni strani ali na upravi vrtca). S srecanji bomo zaceli predvidoma v mesecu oktobru. Otroci se uricam lahko prikljucijo tudi med letom. Za vse dodatne informacije poklicite OSNOVNA ŠOL A P IV K A na tel. št. 05/721 24 90. VRTEC PIVKA POPOLDNEVI V PIVKI SO … …delavni, zabavni, ustvarjalni, športni, pogovorni, vcasih pa celo vse od naštetega. Predvsem ponedeljkovi in sredini popoldnevi, ko se iz prostorov Karitas v Pivki razlega otroški smeh. V sklopu socialno varstvenega programa za otroke in mladostnike »Popoldan na cesti« (ki se tu, primerno lokaciji, imenuje »Popoldne v Pivki«), se namrec tam zbere kup otrok in prostovoljcev, da nekaj ur preživimo skupaj. Srecujemo se vsak ponedeljek in sredo od 14.30 do 17.30 ure. Najprej pridno opravimo vse šolske obveznosti in si med seboj pomagamo pri ucenju, nato v športno tekmovalnem duhu odigramo kako družabno ali športno igro, veckrat pa se preizkusimo tudi pri ustvarjalnih delavnicah. Šivamo, barvamo, režemo, lepimo in zlagamo, da nam ni para! V bistvu, karkoli že pocnemo, vedno poskrbimo, da se imamo lepo! V lanskem šolskem letu smo se nekaj dni družili tudi med zimskimi in prvomajskimi pocitnicami. Zato, ker tudi pocitnice raje kot za racunalnikom, preživimo s prijatelji. Skupaj se ob koncu šolskega leta odpravimo na koncni izlet, takoj po koncu šole pa se za cel teden odpravimo na letovanje v vas Soca pri Bovcu, kjer v prelepi naravi ustvarjamo nova prijateljstva in nepozabne spomine. Mihaela Kukolj, strokovna delavka programa in otroci iz programa »Popoldne v Pivki« Zato, draga osnovnošolka, dragi osnovnošolec, ce bi se nam rad/-a pridružil/-a, te vabimo na prvo srecanje že v ponedeljek, 16. septembra 2019 ob 14.30 uri. Vsi tisti, ki ste šolo sicer že zakljucili, a ste pripravljeni nekaj svojega casa nameniti pomoci pri ucenju in druženju z nami, pa ste vabljeni na sestanek za prostovoljce v sredo, 11. septembra 2019 ob 15.uri. Izobraževanje Lepo nam bo, zato vabljeni! POLETJE V TOCKI MOCI VGC KRPANOV DOM PIVKA V iztekajocem se poletju smo na VGC Krpanov dom Pivka poletno vrocino premagovali z dobro družbo, smehom in delovno vnemo. Kljub pocitnicam in dopustom naši prostori v casu uradnih ur niso samevali. V tem casu smo nadaljevali z že zastavljenimi projekti in skovali nekaj novih. Na Tinino pobudo smo se odlocile najmlajše v vrtcu Pivka razveseliti z nanicami. Z njimi je prilagajanje otrok na novo okolje hitrejše in prijetnejše ter predvsem manj stresno. Zamisel smo predstavile ge. Klari Gardelin, ki jo je z veseljem sprejela. In prve nanice so že nastale. Ker pa ima vrtec v šolskem letu 2019/2020 velik vpis, je vsaka pomoc dobrodošla. Vse, ki že znate ali bi se rade naucile kvackati, obvladate šivalni stroj ali pletenje … vabimo v našo sredo. Obljubljamo obilo smeha in preživljanje veselih uric pri pridobivanju in izmenjavi znanj. Ob koncu pocitnic smo za otroke pripravili delavnici Risanja na svilo in Izdelovanje mozaikov. Kljub majhni udeležbi so ti, ki so se delavnic udeležili, ustvarili prekrasne izdelke, ki jim bodo še dolgo krasili domove. Vsem otrokom, ki so se udeležili delavnic, in njihovim staršem se zahvaljujemo za zaupanje, ki so nam ga izkazali. Spodbujeni in polni novega elana bomo nadaljevali z našimi že utecenimi dejavnostmi. Pridružite se nam lahko ob torkovih in petkovih srecanjih. torek od 16.00 – 18.00 petek od 8.30 – 11.30 MLADI UREJAMO PROSTOR ZA SVOJE DRUŽENJE Društvo Mladi za Pivko, v prostorih stavbe Merkur ob Hiši Kulture, ureja prostor za druženje mladih. »Poletje se je zakljucilo in ker se je poletni prostor za druženje (t.i. Pivška plaža) izkazal kot dobro sprejet in priljubljen, želimo, da bi mladi v Pivki imeli tudi sicer, skozi celo leto, na voljo prostor za druženja, pomenkovanja, ustvarjanja… Zacasno bomo torej uredili zgolj dva prostora v bivši stavbi podjetja Merkur. Mladi na Pivškem nedvomno potrebujemo svoj prostor. Tako bomo lahko svoje želje in ambicije izpolnjevali organizirano ter vodeno, s strani mentorjev ter odraslih, ki jim je glavna želja napredek in rast mladine v obcini Pivka. V prostorih se bodo dogajali razlicni seminarji, prireditve, brain showi ter vse kar mladi želijo in potrebujejo za svoj socialni razvoj.« navaja predsednik društva Tibor Pranjic DKH Matura je mimo (ne za vse dijake) in pred zacetkom študijskega leta je potrebno poskrbeti za marsikaj. Obdobje študija velja za eno najlepših obdobij v življenju, a se je nanj potrebno prej pripraviti. Študentsko življenje se nekoliko razlikuje od dijaškega, zato se boste morali v nekaterih stvareh prilagoditi in spremeniti svoj nacin življenja. Pred zacetkom študijskega leta ne pozabite na: • Ureditev študentske prehrane oz. študentskih bonov. Na portalu www.studentska-prehrana.si/ izpolnite spletno prijavo preko katere prejmete šifro, s katero se zglasite v poslovalnici študenskega servisa Postojna. S seboj morate imeti še osebni dokument, potrdilo o statusu študenta in telefon. • Ureditev študentskega dela: vpis ali podaljšanje statusa na portalu študentskega servisa. Zakljucuje se prvo poletno druženje mladih v organizaciji društva MZP (Mladi za Pivko). V tem poletju je bilo v ospredje postavljeno dogajanje okoli igrišca za odbojko, ki je bilo po premoru znova odprto za obcane. Veseli nas, da igrišce ni samevalo in, da so se ustvarile ekipe, ki so se rade vracale na pešceno igrišce. Zahvale gredo ekipi mladih fantov, ki so skrbeli, da je igrišce urejeno in okolica cista. Med poletjem je bila ob petkih zvecer tudi Kavarna namenjena druženju mladih. Za mlade so tam pripravili tudi locen zunanji prostor z glasbo in igro. V prihodnjih mesecih se bomo v MZP posvetili urejanju prostora za mlade, povezovanju s sorodnimi društvi in priceli s pripravami za božicno dogajanje. Marsikatera pametna pobuda s strani mladih je bila že izpolnjena, zato tudi tebe (mladi obcan) pozivamo - Z IDEJAMI NA PLANO! Danijel Kovacic Grmek • Ureditev prevoza (vozovnice za vlak, avtobus in mestni potniški promet (LPP). • Ureditev zacasnega prebivališca (le tega prijavijo študentski domovi) v casu študija (stanovanje, dom …). • Poskrbite, da ne ostanete brez štipendije. Vsem študentom, dijakom in osnovnošolcem želimo prijeten zacetek šolskega (študijskega) leta in uspešen zakljucek le tega. Danijel Kovacic Grmek Tudi letošnje poletje so si pivški otroci krajšali pocitniške dni z gibanjem. Pod vodstvom mentoric so uživali v raznovrstnih dejavnostih: igrali so se z baloni, iz njih izdelali ropotulje, pozabavali so se z žogami, obroci, premagovali ovire iz stožcev, palic ... Dejavnosti so potekale pri balinarski dvorani. Na stadionu so uživali v vožnji s kolesi, se pomerili v spretnostni vožnji, spoznali novo postavljena igrala. Najhitreje pa je minil cas, ko so potekale igre z vodo. Tisoc in ena igrica z vodo je otrokom najbolj ostala v spominu. Užitek je bilo gledati otroke v kopalkah, kako se borijo do zadnjega trenutka, da bi njihova skupina zmagala. Na koncu vsakega druženja so se pogostili bodisi s sadjem ali pa slastnim sladoledom. Druženja so hitro minila. Nataša Stavanja Že trinajsto leto v Nadanjem selu poteka poletni tabor za otroke. Po lanskoletnem taboru v deževnem vremenu nas je letos pozdravilo sonce. Kot je že v navadi, smo se dobili v petek ob 18. uri, ko smo priceli s postavljanjem šotorov. Sledila je priprava kurišca, iskanje kamenja ter lesa, nato pa še družabne igre. Za popoln vecer je bilo potrebno poskrbeti le še za lacne trebušcke. Pojedli smo pašto, nato pa ob ognju kramljali še pozno v noc. Seveda v taboru brez budnih stražarjev tudi tokrat ni šlo, za kar so poskrbeli starejši udeleženci. V soboto smo se pocasi drug za drugim prebudili v soncno jutro. Po zajtrku je potekala delavnica izdelovanja uhanov, zapestnic ter krašenje kozarcev za cajne lucke. Pred mocnimi soncnimi žarki smo se nato umaknili k „Suhorci“, kjer smo uživali ob igri v vodi in pikniku. Kar hitro je minilo popoldne, ko smo se vrnili v naš „tabor“. Otroci so z akrilnimi barvami poslikali Prišel je cas za vecerjo - mineštro, rižoto in velikanski šmorn. kamne, nato pa se pomerili še v pihanju lonckov na vrvici. V sprošcenem vzdušju in peki hrenovk ter penic smo se pogovarjali še pozno v noc. Prišla je nedelja in pred šotori nas je na mizi pricakalo presenecenje - slastne palacinke. Sledilo je težko pricakovano jahanje konj na gradu Prestranek. Tu nas je prijazno sprejela gospa Maruša. Otroke je popeljala do hlevov, kjer so se najprej seznanili s pravili. Preden so odšli s konji ven, pa jih je bilo potrebno še skrtaciti in osedlati. V jahanju so se preizkusili cisto vsi in pri tem pokazali veliko navdušenje. Udeleženci bi se ob zakljucku radi zahvalili obcini Pivka za financno podporo, lastniku parcele, ki nam je omogocil taborjenje, vsem, ki so nam na kakršenkoli nacin pomagali pri izvedbi ter vašcanom. Za vaško društvo Ksenija Belcer Žnidaršic Pod krošnjami lip, ki stojijo pri župnijski cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu, je vsako leto konec avgusta živ-žav. Že peto leto, tri dni zapored namrec tam poteka oratorij, ki je široko vzgojno prostocasno gibanje in med seboj združuje otroke, mlade in odrasle, udeležence, animatorje ter njihove voditelje. Letošnji glavni junak oratorija je bil Peter Klepec in njegova zgodba, zato se je celotno prizorišce spremenilo v kmecko vas, kjer so bili ''mali pastircki'' polno zaposleni. Skupaj z ekipo 20 animatorjev so se igrali kmecke igre, pobarvali cvetlicni loncek in vanj zasadili jagode, na kmetiji pri Petrovih v Narinu spoznali pot od zrna do kruha, se naucili nekaj novih pesmic in spoznali veliko novih prijateljev. Najpomembnejše je bilo letošnje geslo oratorija: »Imaš moc!« Peter Klepec jo je dobil od Boga, spoznal pa je tudi, da ima najmocnejšo moc ljubezen. Velika zahvala za organizacijo vsebine in zabavno preživljanje casa gre skupini animatorjev in župniku Marjanu, kuharicam, ki so vsak dan poskrbele za kar sto lacnih želodckov in kmetiji Petrovi iz Narina za nepozabno doživetje na njihovi domaciji. Tinkara Volk Poletje v Postojni je tudi letos zaznamoval festival Kulturni zbora Pivka, moškega dela mešanega zbora Postojna, okteta utrip poletja. Med obilico zanimivih dogodkov, predstav in Bori, Košanskega okteta, vokalne skupine Zgun, Slavna in koncertov, je zelo pritegnil vecer, namenjen koncertu opernih Goldinar ter moškega dela vokalne skupine Arima. arij, duetov in zborov. Juretu Pockaju, izvrstnemu baritonistu, so se namrec med drugim na odru pridružili tudi pivški Operna glasba je v središce Postojne privabila številcno predstavniki. V izjemnem glasbenem veceru sta nastopila obcinstvo, raznolikih generacij, kar dokazuje, da gre za Simon Avsec in Marko Doles iz zasedbe Ana Pupedan, priljubljeno zvrst, predvsem pa ima glasba moc in noto, ki posebno glasbeno doživetje pa je bil nastop združenega povezuje. moškega zbora obcin Pivka in Postojna, v sestavi moškega DKH Letovanje otrok smo letos pri Društvu prijateljev mladine obcin Postojna in Pivka PO-PI v sodelovanju z ZPM Ljubljana Vic-Rudnik organizirali v dveh terminih, letovalo pa je kar 119 otrok obeh obcin. Nad številom prijavljenih smo bili letos navdušeni, saj je šlo na letovanje skupno kar 30 otrok vec kot lansko leto. Izkoristili pa smo tudi vse zdravstvene predloge, ki so na voljo za naše obmocje. Otroci so bili seveda navdušeni nad morskimi dogodivšcinami. Nekateri so se udeležili tecaja potapljanja, drugi so plavali, plesali, se vozili s kanuji in supi, igrali nogomet in odbojko ter se zabavali na vse možne nacine. Animatorji in vzgojitelji so odlicno poskrbeli za varnost in zabavo otrok, otrokom so pripravili ogromno dejavnosti, tematske vecere, športne in ustvarjalne aktivnosti. Vseh 10 dni je bilo seveda namenjenih otroškemu smehu in zabavi. Letovanje otrok sofinancirajo Zavod za zdravstveno Društvo prijateljev mladine obcin Postojna in Pivka PO-PI zavarovanje ter Obcini Pivka in Postojna. V soboto, 24. avgusta 2019 je Kulturno društvo Juršce organiziralo lep in poucen dogodek »Ustvarjalne delavnice na Juršcah - EXPO 2019«. Otroci pa tudi odrasli so ustvarjali in slikali ob vodenju in mentorstvu slikarja Srecka Srebota. Pripravil jim je zelo zanimiv program ter spodbudno animacijo, katere rezultata so bili lepi umetniški izdelki. Ob 12. uri je bil zakljucek delavnice in pogostitev vseh sodelujocih. Udeležence je obiskala tudi radijska novinarska ekipa. Navdušenje in zadovoljstvo udeleženih je bilo veliko, tako, da bo društvo delavnice v prihodnje ponovilo. KD Juršce V zacetku julija je vaško društvo Na´dnska lipa organiziralo drugo kampiranje družin v kampu Menina v Savinjski dolini. V soncnem vremenu so otroci in starši preživeli vikend v medsebojnem druženju, uživanju ob reki Savinji, „hišnem“ jezeru in družabnih igrah. Poleg omenjenih aktivnosti so se najmlajši preizkusili v mini adrenalinskem parku, starejši otroci in „tatkota“ pa so obiskali vecji adrenalinski park, ki poteka po kampu in ga kljub velikemu zalogaju spretno premagali. Ker nam je bilo skupaj lepo, ZD Postojna Hvala za razumevanje. NAGRAJENCI Center zdravja, kozmetika in kirurgija Objavljamo imena nagrajenk julijskega nagradnega vprašanja, ki prejmejo bogate nagrade, ki jih podarja »Center zdravja, kozmetika in kirurgija«. 1 x tretma MIKRODERMOABRAZIJE OBRAZA (diamantni pilling – nekirurški lifting) -Vanja Kovac 1 x depilacija nog z naravnim voskom - Majda Radivo 1 x kozmeticna pedikura z lakiranjem - Maša Penko Za prevzem oziroma korišcenje nagrade vas vljudno prosimo, da izrežete kupon z objavo imen nagrajencev iz Pivškega lista, ter se s kuponom in enim osebnim dokumentom oglasite pri njih, ali jih poklicite glede korišcenja nagrade. V tokratni številki Pivškega lista vam bralcem predstavljamo Qmedico oziroma g. Petra Ljubica, ki se je odlocil v Novi Sušici odpreti salon, ki ga ima že dobro leto utecenega tudi v Hrpeljah, Kozini. Gospod Peter Ljubic se je odlocil ponuditi svojim strankam fizioterapevtsko pomoc, na podlagi svojih mednarodnih izkušenj izjemno bogate kariere športnika in športnega rokometnega sodnika in z znanstvi, izobraževanji, ki jih je pridobival predvsem v vzhodnih državah in kulturah. Ce vas mucijo bolecine v hrbtu, vratu, ramenih, komolcih, kolenih, gležnjih, mišicah, ali ste prestali operacijo in potrebujete pomoc pri rehabilitaciji, potem je to prav gotovo pravi naslov za vas. Morda pa bi želeli samo sprošcujoc tretman po napornih dnevih, v obeh primerih se vam bo naložba v vaše zdravje bogato povrnila. Naj omenimo, da so glavni adut Qmedice pri nas še precej neznani kineziološki trakovi, ki so neverjetno uspešni pri zmanjševanju in odpravi bolecin. Trakovi so popolnoma naravni, sestavljeni iz medicinskega lepila, elastena in bombaža. »Držijo« tri do pet dni, po tem obdobju jih je potrebno zamenjati z drugimi. Ta »kontinuiteta« je zelo pomembna prav zato, ker je tako tudi najbolj ucinkovita. S trakovi denimo mišico, ki se je raztegnila, zopet »pokrcimo« oziroma obratno...skrceno mišico zopet raztegnemo. Nad obolelimi, vnetimi tockami lahko s trakovi kožo pomagamo nekako »dvigniti« in s tem pomagamo pri cirkulaciji krvi, dobavi kisika in s tem ucinkovitejši in hitrejši rehabilitaciji, sploh pa lajšanju bolecine na povsem naraven, »kmecki« nacin, kot se je izrazil g. Peter Ljubic. Pravzaprav celotna terapija, celotni tretman temelji zgolj na naravnih metodah, fizicni pomoci bolniku, z uporabo masaže, masažnih in hladilnih krem, kinezioloških trakov, brez kakršnekoli pomoci elektricnih aparatov, kemije, tablet itd. Pristop k stranki je zelo celosten in obsega tudi svetovanje pri prehrani, gibanju, telovadbi in to ne na nacin, ki bi stranko »mucil« oziroma ji povzrocal dodatne bolecine, ali preveliko odrekanja in naprezanja, ravno nasprotno. Prilagojen program vsakemu posamezniku, z upoštevanjem njegovih potreb, želja, konstitucije, splošnega telesnega pocutja in telesne pripravljenosti. Kot dodatno prednost pa poudarjajo tudi to, da ce iz kakršnihkoli zdravstvenih razlogov ne morete do njih, lahko pridejo oni do vas. Silvo Celhar Foto: Qmedica e-naslov: 5erljubic@gmail.com 041 672 67 ROK ZA PREDLOŽITEV NAPOTNE LISTINE IZBRANEMU IZVAJALCU ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI Rok za predložitev napotne listine je odvisen od stopnje nujnosti, ki je navedena na napotnici. Stopnje nujnosti so: nujno, zelo hitro, hitro, redno. Pacient mora predložiti napotno listino s stopnjo nujnosti nujno: najpozneje naslednji dan po izdaji, s stopnjo nujnosti zelo hitro: v 5 dneh po izdaji, s stopnjo nujnosti hitro ali redno: v 14 dneh po izdaji. Pacienta z napotno listino, predloženo po izteku rokov, se ne uvrsti na cakalni seznam oziroma se mu ne opravi zdravstvene storitve. Stopnja nujnosti se doloci v skladu z najvecjo zdravstveno koristjo pacienta, pri cemer se upošteva razumen cas za izvedbo zdravstvene oskrbe. Doloci jo zdravnik, ki pacienta napoti in se oznaci na napotni listini. Izvajalec, pri katerem smo se narocili na zdravstveno storitev, lahko opravi triažo napotne listine (preveri stopnjo nujnosti na podlagi podatkov zapisanih na napotni listini) v 3 dneh po njenem prejemu. Ce se stopnji nujnosti na napotnici in tisti, ugotovljeni ob triaži, razlikujeta, velja stopnja nujnosti, ki se ugotovi ob triaži, o cemer pooblašcena oseba za cakalni seznam obvesti izdajatelja napotne listine in pacienta. Ce se ob triaži ugotovi, da ni medicinske indikacije, se napotna listina v 3 dneh vrne njenemu izdajatelju (zdravniku) in se o tem obvesti pacienta. Pri kontrolnem pregledu se ob uvršcanju na cakalni seznam upošteva le medicinska indikacija, stopnja nujnosti se ne doloca. Pacienta se uvrsti na cakalni seznam v 5 dneh po predložitvi napotne listine oziroma v 2 dnevih po opravljeni triaži. O uvrstitvi in posledicah zaradi neopravicene odsotnosti od termina se ga obvesti v 3 dneh od uvrstitve na cakalni seznam. To pomeni: pacient mora dobiti termin v 8 dneh po tem, ko je izvajalec prejel napotnico. Ce menite, da niste bili v zgoraj navedenih rokih uvršceni v cakalni seznam in niste prejeli termina pregleda v 8 dneh od oddaje napotnice, gre za kršitev vaših pravic – posvetujte se z zastopnikom. CAKALNE DOBE Cakalna doba je v dneh izraženo obdobje od uvrstitve na cakalni seznam do dejanske izvedbe zdravstvene storitve. Cakalne dobe so pri razlicnih izvajalcih razlicne, prav tako tudi pri posameznih zdravnikih specialistih iste stroke pri istem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Prav zaradi tega pa imamo v predpisu doloceno tudi najdaljšo dopustno cakalno dobo za posamezne stopnje nujnosti. Najdaljša dopustna cakalna doba je doba, v kateri mora biti opravljena neka zdravstvena storitev, da se z vidika objektivne medicinske presoje zdravstvenih potreb pacienta ne poslabša njegovo zdravstveno stanje ali kakovost življenja. Najdaljše dopustne cakalne dobe za posamezno vrsto storitve glede na stopnjo nujnosti so: • za stopnjo nujnosti NUJNO, ki se doloci, kadar gre za nujno medicinsko pomoc, nujno zobozdravstveno pomoc ali nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene ali zobozdravstvene storitve, ki jih je treba izvesti takoj: 24 ur od predložitve napotne listine, • za stopnjo nujnosti ZELO HITRO, ki se doloci, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v 14 dneh: 14 dni od predložitve napotne listine, • za stopnjo nujnosti HITRO, ki se doloci, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v treh mesecih: 3 mesece od predložitve napotne listine, • za stopnjo nujnosti REDNO, ki se doloci, kadar je zdravstveno stanje pacienta tako resno, da zahteva obravnavo prej kot v šestih mesecih: 6 mesecev od predložitve napotne listine. Ob sumu na maligno bolezen se doloci stopnja nujnosti zelo hitro ali nujno. Najdaljše dopustne cakalne dobe ne veljajo za kontrolne preglede. ENOSTAVNO PREVERJANJE, KJE V SLOVENIJI BOMO NAJPREJ PRIŠLI NA VRSTO ZA ZDRAVSTVENO STORITEV, KI JO ŽELIMO OPRAVITI. Najkrajše cakalne dobe lahko za vso državo na enem mestu preverimo na portalu E-ZDRAVJE (naslov: https://zvem. ezdrav.si/e-zdravje) pod naslovom Cakalne dobe in prosti termini. Ce so morda pri vseh izvajalcih presežene najdaljše dopustne cakalne dobe, imate možnost opraviti brezplacen pregled v tujini – posvetujte se o tej možnosti z zastopnikom. NACINI NAROCANJA pacientov na specialisticni pregled: Izvajalec zdravstvene dejavnosti zagotovi naslednje oblike narocanja: 1. ELEKTRONSKO NAROCANJE Poteka: prek sistema eNarocanje, elektronske pošte ali spletnih straneh izvajalca zdravstvene dejavnosti, in sicer neprekinjeno ter s takojšnjo informacijo o prejemu sporocila (varstvo osebnih podatkov). Kadar se pacient naroca na podlagi elektronske napotne listine, zadošca, da izvajalcu sporoci: številko napotne listine in številko zavarovane osebe pri nosilcu obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma, ce ta ni znana, EMŠO. Prek sistema e narocanje se narocimo na portalu E-ZDRAVJE (naslov: https://zvem.ezdrav.si/e-zdravje) pod naslovom Pregled eNapotnice in eNarocanje. 2. TELEFONSKO NAROCANJE - se zagotovi v okviru ordinacijskega casa - najmanj 2 uri na dan, v preostalem ordinacijskem casu in izven ordinacijskega casa pa z obvešcanjem o terminu za narocanje in o drugih oblikah narocanja - prek avtomatskega telefonskega odzivnika. V primeru nedosegljivosti v navedenem obdobju izvajalec pacientu zagotovi povratni klic še isti dan ali najpozneje naslednji delovni dan. 3. PO POŠTI Kadar se pacient na zdr. storitev naroca po pošti, pooblašcena oseba za cakalni seznam prejeti dokument oznaci z zaporedno številko ter datumom in casom prejema. 4. OSEBNO NAROCANJE Poteka neposredno pri izvajalcu, med ordinacijskim casom, pri cemer izvajalec zagotovi, da se cakalni cas že narocenih pacientov ne podaljšuje zaradi osebnega narocanja drugih pacientov. Jožica Trošt Krušec, zastopnica pacientovih pravic DRŽAVNO ODLIKOVANJE TUDI PIVCANOMA Predsednik države Borut Pahor je konec julija na posebni slovesnosti v predsedniški palaci vrocil državni odlikovanji in listino o sodelovanju v enoti. Red za zasluge je prejela državna enota civilne zašcite za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi (NUS), katere clana sta tudi Pivcana Dragan Crnetic in Danilo Gerzetic. V Sloveniji prebivalci skoraj vsak dan naletijo na eksplozivne ostanke vojn, njihovo odstranjevanje in unicevanje pa je v rokah državne enote za varstvo pred NUS pod okriljem civilne zašcite. Njena ustanoviteljica je Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje. V enoti deluje 33 pripadnikov, ki so usposobljeni in izurjeni za prepoznavo, odstranjevanje in unicevanje NUS. “Vsi so prostovoljci civilne zašcite, s Nagrajena Danilo Gerzetic in Dragan Crnetic cimer se uvršcajo v skupino ljudi, katerih poslanstvo je pomagati državljanom ter zašcititi njihova življenja in njihovo drugim dejal, da njihovo delo poteka vecinoma neopazno. premoženje,” je na podelitvi poudaril predsednik države. “Vsakodnevna nevarnost in tveganje lastnega življenja ali Enota je od leta 2005 pa do danes skupno opravila kar 6077 zdravja v korist splošnega dobrega pripadnike enote uvršca intervencij, v katerih so odstranili 94.575 kosov NUS, ki med prave junake naše družbe,” je sklenil. so skupaj tehtali dobrih 128 ton. Predsednik države je med DKH Zdravstvo, prva pomoc in prostovoljstvo Foto:Danilo Gerzetic Tudi Sopotniki v Pivki smo si v zacetku avgusta privošcili kolektivni dopust. Dopust je bil zaslužen, saj pivška enota Sopotnikov vztrajno raste in se je številka uporabnikov približala devetdesetici. Dopust je dobro del in potrebno je bilo, da se tudi naši vozniki – prostovoljci malo spocijejo in naberejo novih moci za naprej. Sedaj smo Sopotniki nazaj, spociti ter polni novih energij in idej. Dragi starejši, ponovno smo tukaj, da vam pomagamo in vas odpeljemo po razlicnih opravkih tako iz vasi v Pivko kot tudi po opravkih do Postojne. Vozimo na preglede k specialistom v Bolnišnico Sežana, prav tako na Goriško in na Obalo. Na zdravniške preglede k specialistu vas peljemo tudi v Ljubljano, in sicer v mejah Mestne obcine Ljubljana. Drugam Sopotniki Pivka ne vozimo. Sopotniki išcemo prostovoljne voznike Sopotniki v svojih vrstah potrebujemo dodatne pomoci, ki bi naše uporabnike peljali po razlicnih opravkih in jim polepšali dan. Sopotniki smo vec kot le prevoz, naši vozniki so prostovoljci, ki vsak dan z izmenicnimi dežurstvi ne poprimejo le za krmilo vozila, ampak nudijo tudi prijetno družbo, spremstvo in delijo dobro voljo med uporabnike. Prostovoljci Sopotnikov niso samo vozniki avtomobila, ampak tudi poslušalci, sogovorniki, lahko tudi spremljevalci po opravkih, pomoc pri prenašanju težkih vreck iz trgovine, ali pa le prijetna družba med vožnjo. Prostovoljci so srce naše organizacije. Zakaj postati prostovoljni voznik pri Sopotnikih? • Ker s tem pomagaš starejšim, se z njimi pogovarjaš in jim polepšaš dan ter tako narediš nekaj dobrega za starostnika, zase in za družbo. • Ker spoznavaš nove kraje in ljudi. • Med potjo se družiš z uporabniki in med pogovorom z njimi izveš veliko novih stvari, modrosti, zgodb, idej, nasvetov. • Ker si sam/a dolociš dan, ko boš prevzel/a dežurstvo in opravil/a prevoze starejših. Tako lahko prostovoljci/ke svoje delovne, študijske in druge obveznosti uskladijo s prostovoljskim delom. • Ker boš vstopil/a v super ekipo pivških prostovoljcev, ki se redno srecujemo na intervizijskih srecanjih, se podružimo, pogovorimo in poveselimo. • Ker nimaš nobenih stroškov, saj prevoze odpelješ s službenim vozilom. • Ker po koncanem dnevu veš, da si nekomu polepšal/a dan in naredil/a nekaj lepega za socloveka, družbo, sebe. • Ker ti hvaležnost starejših vsakic stopi srce. Kako poteka delo prostovoljnih voznikov pri Sopotnikih? - Sam se odlociš, kateri dan v tednu bi želel pomagati starejšim. - Vpišeš se v spletni koledarcek dežurstev. - Na prostovoljski dan na dogovorjenem mestu prevzameš službeno vozilo in službeni telefon. - Po razporedu voženj (prejmeš ga dan prej) odpelješ starejše po opravkih. - Po potrebi nudiš spremstvo. - Med prevozom se pogovarjaš, s sopotnikom si izmenjata izkušnje, nasvete, zgodbe. - Spoznavaš nove ljudi in kraje. - Bogatiš svoje znanje z usposabljanji, ki jih nudi naš zavod. Veckrat se vprašam, kako težko je cloveku, ko prestopa prag ustanove, ko potrebuje kakšno pomoc. Pa se zgodi, v življenju nas lahko marsikaj doleti, lahko se nam zgodi smola, da bomo potrebovali kaj življenjsko pomembnega. Vcasih potrebujemo le tolažilno besedo, vcasih pa tudi kakšno materialno pomoc. Vendar pozor! Vsak izmed nas, pa najsi bo tako ali drugace potreben pomoci, si ne zasluži, da bi ga tako ponižali, kot to lahko vidimo iz priložene fotografije. Vsak je sebe vreden. Na pivško Karitas dobri ljudje darujejo marsikaj uporabnega in koristnega. Nikakor pa ta ustanova ni odpad ali zbirni center za odpadke. To poletje se je zgodilo, da so ljudje »darovali« cevlje, ki še za v štalo niso vec dobri, saj so jim odpadli podplati. Imejmo nekoliko vesti in spoštovanja do socloveka. Imejmo pa tudi primeren odnos do delavcev in prostovoljcev, ki žrtvujejo veliko svojega prostega casa v dobrodelne namene. V okviru dejavnosti študijskega krožka Domaca sakralna dedišcina, ki ga v Loški dolini vodi Janja Urbiha, so si clani ogledali nekaj kamnoseške in sakralne dedišcine na Pivki. V organizaciji Kulturnega društva Lipa Pivka jih je lokalni turisticni vodnik Ernest Margon vodil po delu Zgornje Pivke. Najprej jim je pojasnil povezavo domacega kamna in kamnolomov in spretnosti ter znanja mojstrov kamnosekov, ki so skozi stoletja ustvarili na Zgornji Pivki in v Košanski dolini blizu 50 božjepotnih znamenj - kamnitih križev, po domace imenovanih tudi pili. Ustavili so se pri Studencu v Pivki, pri nekdanji »Ciganski luži«. Zgodbo Studenca in Ciganske luže je vodnik popestril z odlomkom iz pivških štorij, ki jih je zbrala domacinka dr. Andreja Žele. Po poti skozi Petelinje in po poljskih poteh petelinjskega in trnjskega polja, skozi Trnje in Klenik in do Pivke so si ogledali osem pivških križev iz konca 18. pa vse do prve polovice 20. stoletja. Foto: Mario Žnidaršic Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… OBISK PIVCANOV PRI PRIJATELJIH V DURACHU V petek, 12. julija, smo se odpravili na obisk k našim prijateljem v pobrateno obcino Durach na Bavarskem. Bilo nas je blizu 40 udeležencev. Letos se lahko pohvalimo, da so z nami odšli mladi, tudi dekleta dekliškega zbora Iskrice iz Šmihela in fanta – muzikanta. Bili smo zelo veseli, da smo pomladili udeležbo, hkrati pa je to tudi upanje za prihodnost pobratenja. Kakor vedno smo tudi letos s sabo vzeli tradicionalni kraški pršut in vino. Pot je bila dolga, zato smo potrebovali postanek. Ustavili smo se v Oberndorfu, kjer je nastala najznamenitejša pesem vseh casov "Sveta noc" (Stille Nacht). Avtor besedila je bil duhovnik Joseph Mohr, avtor glasbe pa ucitelj Franz Xaver Gruber. V Weidachu pri Durachu so nas pricakali gostitelji, zvecer pa nas je pred obcinsko stavbo sprejel župan Duracha Gerhard Hock. Vse jezikovne ovire je ves cas našega srecanja in obiska v Durachu pomagala premostiti naša nepogrešljiva Saša Bergoc. V soboto so nam gostitelji organizirali zanimiv izlet, obiskali smo mesto Kaufbeuren. Ogled starega mestnega jedra, tamkajšnjih cerkva, samostana in samostanskega cvetlicnega vrta, po katerem smo se sprehodili in povzpeli na mestno obzidje, je bil nekaj posebnega. Z višine smo opazovali mestni vrvež, ki je bil tisti dan na vrhuncu. Imeli smo namrec sreco, da smo doživeli njihov praznik, ko enkrat na leto pripravijo pravo parado srednjeveških obicajev, oblacil in navad. Mesto zaživi v pisanih in nenavadnih oblacilih, ljudje se veselijo in sprehajajo po mestu. Zvecer istega dne pa smo se zbrali vsi, gostitelji, gostje in prijatelji v župnijskem centru Weidachu na prijateljskem srecanju. Tu ni manjkalo domacih dobrot, znacilnih za Bavarsko. Seveda pa smo Slovenci s sabo prinesli pravi kraški pršut, ki je še obogatil naše skupno srecanje. Kulturni del srecanja pa so obogatile Iskrice, mlada dekleta, ki so s svojim petjem ocarala prav vse prisotne, ob spremljavi Žige in Andraža na kitarah. Seveda so za harmoniko poprijeli še drugi, tudi naš clan Drago Štunf in Gerd Bergman, ki redno pripelje avtobus gostov k nam. Naplesali smo se prav vsi, ki smo to želeli. Na nedeljsko jutri smo prisostovali njihovi sveti maši na prostem pri kapelici nad vasjo Bodelsberg. Tudi mašo po tradiciji pripravijo v naravi enkrat na leto v poletnem casu, saj vasica leži na najvišji tocki njihove obcine (920 m nadmorske višine). Od tod je prelep razgled na dolino pa vse do Algojskih alp. Pri maši je sodeloval domaci kvartet trobil, naša dekleta Iskrice pa so zapele nekaj nabožnih pesmi. Po maši smo se vsak po svoje odpravili z gostitelji v kakšen kraj na kosilo in ogled znamenitosti. Vecino so nas peljali na festival godb na pihala. V paradi je nastopilo 82 skupin, med njimi je bila tudi godba iz Duracha. Mimohodi skupin so bili prava paša za oci in glasba za sprostitev, vse to pa je bilo seveda podprto z njihovim bavarskim pivom in znacilnimi jedmi. Vecer smo preživeli vsak po svoje, nekateri že precej utrujeni zaradi intenzivnega dogajanja. Nekaj pa nas je obiskalo še mlade iz Duracha in Pivke, ki so se zbrali v vecnamenski dvorani na svojem veceru glasbenega ustvarjanja in uživanja, ki jih je povezal v glasbi in prijateljstvu. Ponedeljek je bil namenjen celodnevnemu izletu. Bili smo v adrenalinskem parku Skywalk. Sprehod skozi gozd nam je pokazal, kako se da z interaktivnimi dejavnostmi igraje uciti in spoznavati naravo. Popoldne pa smo odrinili kar na tromejo Nemcije, Avstrije in Švice v bližino Bodenskega jezera, kjer so nam postregli s kosilom, znacilnim za tiste kraje. Bavarci so nas odpeljali nato na ogled Hmeljarskega muzeja in nasadov hmelja, sledila pa je še obvezna degustacija njihovih piv, ki jih je veliko vrst. Dan se je prevesil v vecer in cakalo nas je pakiranje prtljage. Naš obisk se je zakljucil s torkom, ko smo se poslovili od gostiteljev z našo in tudi njim dobro poznano pesmijo »Mi se imamo radi«. Zahvalili smo se Krištofu, ki je vse dni skrbel za to, da je bil program zanimiv in lepo potekal. Polni lepih vtisov in doživetij smo se dolgo poslavljali. Naši gostitelji so prisrcni in odprti ljudje, zato je slovo vedno tako težko. Prihodnje leto bomo praznovali 20. obletnico pobratenja, vendar smo se dogovorili, da bomo sledili dogovoru, da se spet srecamo cez dve leti. Takrat bodo Bavarci prišli k nam. Ni pa izkljuceno, da se ne bomo še kaj videli, saj so razdalje za prijatelje vedno kratke. Dolgo vožnjo domov pa nam je krajšal Janko Simcic s svojimi orglicami in pevke Iskric. Zahvalili smo se tudi našemu šoferju Stanetu, ki nas je varno vozil na tem obisku. Irena Margon VARUJMO TEHNICNO DEDIŠCINO Konec julija je bila v Pivki zanimiva prireditev, s katero so Pivcani - Št. Petrcani obeležili prav posebno obletnico - 110 let »Tonetovega« vodnjaka, kar je bil zgrajen. To ni malo casa za cloveško življenje, za naravo je neznatno, za delo cloveških rok pa gotovo veliko. Pri Tonetovih, kot se pri hiši še iz prejšnjih casov rece, so priredili na njihovi »barjaci«, slovesnost s posebnim namenom. Njihov vodnjak ima vklesano letnico 1909, torej je bil postavljen pred 110. leti. Hišni gospodar Jože Požar je pripovedoval, kako je do tega vodnjaka prišel njegov ded. V njegovih mladih letih se je tudi ded Jože Požar odpravil v Ameriko s trebuhom za kruhom tako kot mnogi mladi fantje takrat, ki so odhajali skoraj iz vsake hiše na Pivškem. Tja se je peljal s »šifom«, tako so imenovali ladjo. Ko so tako dolgo potovali in na poti zlepa ni bilo videti kopnega, so »fantje« kar na ladji pokleknili in molili za srecen pristanek, je povedal sedanji gospodar Jože Požar. Ded je v Ameriki sekal les v gozdu, tam pa je tudi prvic v življenju videl vodnjak. Rekel si je, da ko pride domov, si ga bo tudi sam naredil. Tako si je kmetija olajšala življenje, saj so do takrat hodili po vodo k bližnjemu Studencu ali v bolj oddaljeni Korotan, ki leži ob lokalni cesti Prestranek – Orehek – Hruševje. Novozgrajeni vodnjak s kapnico jim je dobro služil, poleg je bilo nekoc tudi korito, kamor so krave zahajale pit. Življenje je bilo tako za spoznanje lažje. Lahko si zamislimo, kako veseli so bili predniki Tonetovih, ko so dobili svoj vir pitne vode. Tonetov vodnjak je prejšnjim generacijam zagotavljal možnost razpolaganja z lastnim vodnim virom. Voda je najbolj osnovno živilo, ki ga ni mogoce zamenjati z nicimer drugim. Brez vode ni življenja, ni hrane, ni živine, nicesar. Danes smo lahko srecni, ko nas z vodo oskrbujejo, in nam je prakticno nikoli ne zmanjka. Težko nam je razumeti, da jo imamo na dosegu roke. V svetu pa ni povsod tako, vemo, da so dežele, kjer živijo ljudje v pomanjkanju pitne vode. Ta vodnjak danes ni vec v uporabi, gospodar Jože pa je povedal, da bi lahko ponovno služil, ce Kulturno prosvetno društvo Miroslav Vilhar Zagorje in Društvo prijateljstva MOST je konec julija, na vrtu pri gasilskem domu v Zagorju, pripravilo prvi potopis v sklopu predavanj z naslovom „Potep po svetu ob baklah“. Jana Gržinic je v svojem predavanju predstavila pot v pobrateno obcino Durach, ki jo je preživela z ekipo, ki je letos odpotovala v Nemcijo. Skozi fotografije, ki so nastale ob zadnjem obisku, so vsi prisotni na predavanju lahko videli, kaj ponuja Durach. Gostiteljica je v uvodu dejala, da so ljudje v Durachu veseli vsakega obiska iz Pivke in temu primerno je tudi vzdušje v sami obcini. Na fotografijah so obiskovalci lahko videli vse glavne znamenitosti (naravne in kulturne), cerkve, obcinsko stavbo, dogajanje na trgu itn. Jana Gržinic je povedala, da tisto najlepše ni moci ujeti v objektiv, to so obcutki in custva, ki jih za sabo pustijo obiski družin in druženje v Durachu.Po koncu predavanja so svoje vtise strnili še nekateri clani ekipe, ki se je letos odpravila v Durach. bi ga nujno potrebovali. Je eden izmed vodnih virov, ki ga je potrebno ohraniti kot vodni vir in kot spomenik tehnicne dedišcine. Na prireditvi se je zbralo veliko število Št. Petrcanov, ki živijo ali so živeli v klancu pod cerkvijo, prav tako prijateljev in ljudi dobre volje. Za praznovanje ob vodnjaku pa ni bil edini razlog obletnica, ljudje so se zbrali tudi zato, da so se družili in poveselili. Za srecanje so poskrbeli v KD Lipa in Trški skupnosti Pivka ter seveda Tonetovi. Vodnjak je blagoslovil domaci župnik Marjan Škvarc, ki je ob svetopisemski priliki o Samarijanki pri vodnjaku povedal, kako so se od vekomaj ljudje družili in zadržali pri viru vode ter niso gledali na to, kdo se je pri vodnjaku ustavil. Po blagoslovu je bil tudi kulturni program z nastopom pevk Rožmarink, Pevske skupine Studenec, igranjem na orglice Miloša Možine, zraven še duhovita recitacija o opravljanju žensk na vaškem perišcu. Po kulturnem programu je sledila gostija, h kateri je pripomoglo veliko Tonetovih prijateljev, ki so prinesli dobrote, da smo se z njimi okrepcali. Prijetno druženje se je nadaljevalo do vecera. Najbolj zagreti so že snovali nacrte za naslednje srecanje. Foto in tekst: Irena Margon Danijel Kovacic Grmek za Dragi prijatelji! cloveški Vsi cvetovi bodocnosti so v semenu sedanjosti. dotik (Kitajski pregovor) Vabimo Vas, da se nam v cetrtek, 12.9.2019 ob 18h, pridružite na Prepihu pod kozolcem Toplar (Belsko 1a, Postojna) na dobrodelnem koncertu in druženju pod zvezdami z ALENKO GODEC. Zbrana sredstva bomo namenili materi samohranilki, ki trenutno okreva po težki bolezni in njenemu 9-letnemu sinu, z namenom izboljšanja stanovanjskih in življenjskih razmer. Z Alenko bodo nastopili tudi ansambel Tik-Tak in šolski ansambel OŠ Rakek, po koncertu pa nas bo zabaval DJ Krmpy. Donacija: 25 EUR V primeru slabega vremena, se bo koncert odvijal v Kulturnem domu v Postojni. Prisrcno vabljeni! Rotary Klub Postojna-Cerknica Kazarje 10 | 6230 Postojna Kontakt za informacije: Klub Postojna-Cerknica Klub Postojna-Cerknica Mateja Suša Engels | rotarypostojna@gmail.com | 040 309 268 22. FESTIVAL DRUGACNE GLASBE TRNJE Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… KLAPA ŠKVADRA V GOSTEH V petek 26. julija se je Klapa Škvadra odzvala na vabilo organizatorjev šestnajstega festivala »Klape va Mandrace«, ki se je odvijal v Voloskem na Hrvatskem. Pravo klapsko vzdušje, v katerem so sodelovale ženske in moške klape s svojim odlicnim petjem in izbranim repertoarjem, je donelo v Voloskem. Festival se je odvijal v prijetnem ambientu, obkroženem s colni in ribiškimi mrežami. Lepoto vecera so prijetno dopolnjevali šumeci valovi, ki so udarjali ob skale. Ob nastopu osmih klap je bilo Volosko ta vecer središce klapskega petja v Kvarnerju. Na povabilo ženske klape Puntape iz Novega Vinodolskega je bila klapa Škvadra v soboto 27. julija prisotna že na sedmem festivalu tega mesteca. Nastopale so klape Puntape, Sveta Jelena iz Dramlja, Senkinje, Tamarin Vranjic, Spalatos iz Splita ter dve slovenski klapi, Škvadra iz Košane in Mali grad iz Kamnika. Poleg klap so nastopali KUD Ilija Dorcica, grški kantavtor Neven Barac ter Ante in Marko Percic. Zaradi dežja se je zadnji nastop nadaljeval v hodniku Sricine hiše. Na obeh nastopih je bila klapa Škvadra lepo sprejeta in nagrajena z Med 12. in 13. julijem je pod »trnjanskimi« borovci potekal 22. festival drugacne glasbe Trnje. Priljubljen dvodnevni glasbeni festival organizirata MKDC Postojna in Hiša kulture v Pivki, podpirajo pa Mladinski center Postojna, Obcina Postojna, Obcina Pivka in Radio Študent. Letos so zbrane na prizorišcu, ki so kljub hladnejšemu vremenu, navdušeno pohvalili izvedbo in samo vzdušje, glasbeno zabavali Peskovnik, Nakajima, The Pau, Extreme Smoke 57, Bolehlav, Lynch, BeatMyth feat. N'Toko, Molska Palca, Svojat, Igralom, Stepa, Persons from porlock, Natt, F.T.D., Helahirn, Fatter. Organizatorji že vabijo, da prihodnje leto, 10. in 11. julij nacrtujete za že 23. festival. DKH Foto: Jože Pavzin dolgim aplavzom. Lidija Pavzin ZLATA MAŠA G. VIDA V KOŠANI Znano je, da 2. avgusta goduje sv. Štefan I., papež, ki je zavetnik cerkve v Dolnji Košani. Zato na nedeljo, ki sledi temu datumu, vas praznuje t.i. »shod«. Letos je bilo pri sveti maši še posebej slovesno, saj smo bili farani deležni ponovitve zlate maše g. Vida Premrla. S sveto mašo smo se zahvalili za vsa leta zvestobe in za vse darove, ki jih Bog daje njemu in po njem Božjemu ljudstvu. G. Vid Premrl je v mladosti odgovoril na Božji klic in letos praznuje 50 let duhovniške službe. Svoje duhovniško poslanstvo je razvijal in krepil v župnijah Pregarje, Ilirska Bistrica, Osek in Košana, v zadnjih letih pa deluje v župniji Slivje in Brezovica. Med leti 1993 in 2004 je g. Vid v Košani pomagal ne samo pri duhovni rasti vernikov, ampak je spodbujal in pomagal tudi pri obnavljanju cerkva in kapelic po župniji. Najvec truda je s sodelavci vložil pri obnovitvi cerkve sv. Urbana na Vremšcici, kjer lahko obcudujete njegove kiparske umetnine. V obdelovanju kamna je res mojster, o tem se lahko prepricate tudi na Nanosu, na Sveti Trojici … Mogoce vam je pod roke kdaj prišla tudi katera izmed njegovih pesmi. Njegov pesniški opus obsega preko 120 pesmi in se vsako leto poveca za kar nekaj pesmi, saj dobi navdih ob vsakem posebnem dogodku, kot je romanje Foto: STA Foto: Jože Pavzin Svoboda, suverenost, samostojnost, varnost so vrednote, ki jih uživamo v naši domovini Sloveniji. Zanje se je potrebno odlociti, jih braniti in spoštovati. V letu 1991, ko je bila Slovenija napadena s strani agresorske vojske JLA, so se domoljubi in pogumni posamezniki odlocili tvegati svoja življenja za našo svobodo in samostojnost. Osamosvojitev Slovenije je bilo najvecje dejanje v zgodovini našega naroda. Vendar z zmago in prevzemom popolne suverenosti nad ozemljem Slovenije, posledice vojne niso bile odpravljene, je v utemeljitvi Želodec iz Dolnje Košane. Kot pirotehnik je skupaj s svojimi sodelavci razminiral castnega znaka svobode RS zapisal skladišce Crni Vrh nad Idrijo. Leta 1992 je bil poslan na razminiranje Slovenije predsednik države gospod Borut Pahor. (sanacija minskih polj Cerklje na Dolenjskem, Remontni - zavod Bregana, skladišce Barnica pri Podnanosu). Kot ekipa so razminirali najbolj nevarna polja, kajti bili so Agresorska vojska je postavljala številne popolnoma brez nacrtov. Andrej je kot pirotehnik opravil smrtno nevarna dela, ki mine v vojaških objektih in okolici. zahtevajo posebno varstvo, tako fizicno kot nujno psihološko in medicinsko oskrbo. Velika težava je bila, ker je bilo miniranje Vsega tega pa ni bil deležen. Sam pove, da so delali tudi po 12 ur dnevno brez misli nestrokovno, v popolnem nasprotju na svoje zdravje in varnost; skrbela jih je varnost državljanov. Tako so bili kršeni vsi s pravili tega delovanja. Zaradi min mednarodni standardi za varnost pirotehnikov. Žal je Andrej zatem, zaradi tako je bilo vec smrtnih žrtev in poškodb. tveganega dela in neustrezne zdravstvene oskrbe, doživel resno in trajno poškodbo. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je v ponedeljek, 22. julija 2019, CASTNI ZNAK SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE je za Andreja veliko na posebni slovesnosti vrocil državno priznanje, na katerega je cakal 28 let. Z njim mu je vrnjeno dostojanstvo, ki mu odlikovanje CASTNI ZNAK SVOBODE kot borcu za samostojno Slovenijo pripada. Zaradi poškodbe, ki je posledica REPUBLIKE SLOVENIJE skupini za razminiranja Slovenije, je velikokrat doživljal ponižanja in nerazumevanje ljudi. Ob razminiranje iz Teritorialne obrambe in tem se spominja svojih sodelavcev, ki jih žal ni vec med nami. Andrej nosi domovino Civilne zašcite 1991-1994. V tej skupini Slovenijo v srcu in je ponosen, da je sodeloval pri njeni osamosvojitvi. je kot velik domoljub, prostovoljec, aktivno in pogumno deloval Andrej Z dovoljenjem Andreja Želodca napisala Majda Žužek, mag. clovekove aktivnosti. Tako je vsak od udeležencev dobil nalogo, da po poti opazuje, kje so taki prehodi ter nabere 5 znacilnih kamenin. Po stranskih poteh in kolovozih smo se odpravili v smeri vasi Kal, opazovali kamnite stavbe, ki so znacilne za vas, ki je v preteklosti pretežno živela povezana s kamnom in kamnoseštvom. Pot smo nadaljevali proti severozahodu do stika doline s hribovjem, ki jo obdaja. Naslednji daljši postanek smo imeli v vasi Spodnja Košana, kjer so še opazni ostanki pomembnega protiturškega tabora. Tudi tu je imel kamen pomembno vlogo pri oblikovanju vasi in varovanju ljudi in njihovega premoženja. Zadnji del poti je potekal po delu doline, po kateri se pasejo mladi lipicanci. Hoja med drevoredi proti dvorcu Ravne »v družbi« lipicancev je bila posebno doživetje. Ravno tako tudi malica, ki so nam jo pripravili lokalni ponudniki ob našem povratku v vas Kal. Po kratkem pocitku smo pregledali kamne, ki so jih udeleženci nabrali po poti, in jih razvrstili med kraške in nekraške. Okrepcani in dobre volje smo premagali še zadnji vzpon na izhodišcno tocko v Pivki. Pripravo in izvedbo dogodka je sofinancirala obcina Pivka. Matej Kržic Pregled kulturnih dogodkov, aktivnosti društev, vaških skupnosti… V HIŠI KULTURE MLADA UMETNIKA IZ OKOLICE PIVKE V Hiši kulture se to jesen predstavljata mlada umetnika iz okolice Pivke. V septembru razstavlja vizualni umetnik Marko Šajn, v oktobru pa akademska slikarka Mia Paller. Marko Šajn je študiral slikarstvo in grafiko na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Deluje na podrocju graficnega oblikovanja in umetniških publikacij, v slikarstvu pa se šele uveljavlja. Na tokratni razstavi predstavlja svoja najnovejša dela, v katerih raziskuje razmerje med figuro in prostorom, ki je ekvivalenten platnu. Figura je skrajno stilizirana, celo tipizirana, saj se povsod pojavlja brez obraznih potez, z enako pricesko in v enakih oblacilih. Postavljena je na monokromno rožnato ozadje v razlicnih telesnih položajih, iz katerih lahko razberemo, da skuša vzpostaviti odnos z robom platna. Umetnik nam z naslovom razstave Izgubljen v prostoru ne sporoca nic vec in nic manj kot to (kar je tudi osnovna ideja slikarske serije), podrobnosti o tem, kdo je figura, kaj je prostor in kakšno je njuno razmerje, pa prepušca interpretaciji vsakokratnega gledalca. Mia Paller je diplomirala iz slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, trenutno pa obiskuje magistrski študij na Inštitutu Piet Zwart v Rotterdamu na Nizozemskem. Na razstavi v Hiši kulture bo predstavila presek svojega ustvarjanja v zadnjem letu. V svojem delu se že vseskozi ukvarja z raziskovanjem sodobnega vizualnega okolja, ki ga sestavlja kompleksen preplet znakov, slik, besedil vanje vkljucuje fotografije iz revij in reprodukcije del drugih avtorjev. V zadnjem casu se poleg slikanja ukvarja z analogno fotografijo, v tem okviru pa jo še posebej zanima vmesno polje med risbo in fotografijo (tehnicno podobo) ter razkorak med navidezno objektivnostjo in subjektivnostjo podobe. Na razstavi bo predstavila ciklus kolažev, fotoknjigi Trace I in II ter foto-risbe, ki nastajajo kot produkt dela Risbaparat. in simbolov. Svoje slike in kolaže ustvarja s kombiniranjem hisakulturepivka.com raznorodnih elementov iz vizualnega gradiva, pri cemer na fb.com/galerijahisakulturepivka eni strani reciklira stranske produkte lastnega ustvarjalnega procesa (zavržene skice, risbe, fragmente besedil), na drugi pa Mojca Grmek FOTOGRAFSKA RAZSTAVA „KAPLJA MORJA“ V galeriji Krpanovega doma je 9. avgusta potekala otvoritev prve fotografske razstave mladega avtorja Blaža Lencka z naslovom »Kaplja morja«. „Vse bolj opažam, da vecina ljudi svojih slik ne razvija in ostanejo samo digitalizirane ter pospravljene na racunalniku. Ker sem tudi sam tak, sem se odlocil, da naredim razstavo, v kateri bom iz oci vecletnega fotografa prikazal slovensko obalo.“ je povedal avtor. Razstava je izbor doživljanja slovenske obale in njenih znacilnosti skozi objektiv avtorja. Fotograf je iz napravljenih vec tisoc fotografij izbral tistih deset, ki so si jih obiskovalci lahko v mesecu avgustu ogledali v galeriji Krpanovega doma. Na fotografijah opazimo podobe barke, cerkve, galeba, palme, starih hiš, ki so znacilne za Slovensko primorje itn. V SPOMIN IVAN OMAN – SVETILNIK PRELOMNIH CASOV Pred kratkim smo se poslovili od Ivana Omana, enega od ocetov slovenske države. Trden gorenjski kmet z vedno jasno mislijo, preprost clovek z izjemno globino sporocila, ki je prevzelo slehernega. Imel sem veliko sreco biti veckrat v njegovi družbi. Nepozabni in lepi spomini. Prav posebno mi je ostal v spominu vecer, ki smo ga kršcanski demokrati Pivke organizirali spomladi 1990 v Šmihelu, kjer smo predstavljali prizadevanja takrat ustanovljene Združene opozicije Demos za Slovenijo z uvedbo temeljev pravne države, demokracijo, zašcito temeljnih clovekovih pravic in svobošcin ter osamosvojitvijo slovenske države. Bilo je pred prvimi demokraticnimi volitvami v aprilu 1990. Pred tem je bil Ivan Oman en pobudnikov ustanovitve Slovenske kmecke zveze, poznejše Slovenske ljudske stranke, in njen prvi predsednik. Spominjam se, da smo mu v polni ucilnici podružnicne šole Šmihel zbrano prisluhnili in nas je prevzel s svojim prepricljivim nastopom. Ivan Oman je bil miren, preudaren, a hkrati odlocen in jasen v svojih mislih. Njegova preprosta beseda nam je segla do srca. Bil je pravi clovek za prelomne case. Tak bo ostal v spominu vseh nas. Naj mu bo ta skromni prispevek v zahvalo in spomin, Bog pa bogat placnik. Ernest Margon LETNO DRUŽENJE DRUŠTVA UPOKOJENCEV Druga julijska sobota je postala tradicionalen termin za zadnje druženje clanov Društva upokojencev Pivka pred pocitnicami. Poleti kroji utrip prireditev vreme, tudi mi smo bili njegova žrtev. Zaradi neviht smo tik pred zdajci prizorišce srecanja iz našega dvorišca prenesli v balinarsko dvorano Rešta. Odlocitev se je izkazala za dobro, saj smo bili na suhem in toplem do poznega vecera. Lakoto smo potešili z golažem in vampi, naše organizatorke pa so nabavile odlicno sladico – kremne rezine. Za glasbe in plesa željne je igral ansambel Lojze in prijatelji. Predsednik društva Evgen Primožic je v kratkem nagovoru povzel opravljeno delo v prvi polovici leta in se zahvalil clanom, ki prostovoljno sodelujejo na številnih dogodkih. Pred odhodom na pocitnice pa nas je spomnil, da bo tudi jesen delovna in opozoril na projekte, ki jih bomo izpeljali do konca leta. Veliko clanov Društva upokojencev Pivka se je v soboto, 24. avgusta 2019, udeležilo srecanja upokojencev Primorske v Dobrovem v Goriških Brdih. Organiziralo ga je Društvo upokojencev Dobrovo skupaj s Pokrajinsko zvezo društev upokojencev Severne Primorske. V lepem soncnem vremenu smo se clani društva ob 9.30 v dveh polnih avtobusih odpeljali z avtobusne postaje v Pivki. Na Dobrovem se je ob 11. uri zacel uradni del srecanja z bogatim kulturnim programom, s pozdravnim nagovorom predsednika Pokrajinske zveze društev upokojencev Severne Primorske g. Zdravka Marušica in predsednika Pokrajinske zveze društev Južno Primorske g. Mirka Miklavcica ter župana Obcine Brda g. Franca Mužica. Slavnostni govornik je bil predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije g. Janez Sušnik. Sušnik je v govoru spomnil na problem dolgotrajne oskrbe kot nove veje socialne varnosti, da revšcina ogroža vse vec starejših prebivalcev Slovenije, da ce bo skrajna sila, bodo tudi upokojenci z državljansko nepokoršcino zahtevali svoje pravice oziroma zahteve do države in da veliko prebivalstva vsak dan težje živi ter da je oblast mlade družine pustila na cedilu. Za hrano in pijaco je bilo za vse udeležence srecanja poskrbljeno. Srecanje na Dobrovem se je zakljucilo okoli 15. ure. Vsi, ki so si želeli, so si lahko ogledali znamenitosti Goriških Brd. Clani našega društva smo se zapeljali do razglednega stolpa. Kdor je želel, se je lahko povzpel nanj in ob lepem razgledu videl cela Goriška Brda. Zadovoljni in polni lepih vtisov smo se clani društva v poznih popoldanskih urah vrnili domov. Mag. Evgen Primožic Pri iskanju clankov in slik o zgodovini športa sem prišel do originalne slike in zapiska iz leta 1911 o izgradnji enega prvih letal v Sloveniji, na Vlacnem pod Sv. Trojico pri Pivki. Po nekaterih pricevanjih naj bi bilo to letalo zaradi nastavitve kril letala narejeno v komercialne namene, vendar pa zaradi dogodkov, ki so opisani v clanku Modelarstvo-2PFLY 11.julija 2007, ni bilo realizirano. Vsebina clanka iz Modelarstva: »Kjudrovo in Rencljevo letalo - aeroplan Slovenska letalska pionirja Alfonz Kjuder in Ivan Rencelj sta bila na podrocju letalstva samouka, vendar sta po lastnih nacrtih zgradila domiselno in letenja sposobno letalo. Vodja in financer celega projekta je bil Kjuder. Rencelj, ki se je že od otroških let ukvarjal s tehniko in od leta 1890 tudi z letalstvom, pa je bil glavni nacrtovalec in graditelj. V ta namen je pustil državno službo in se povsem posvetil letalstvu. Pozimi 1910/11 je izdelal vse sestavne dele, tako da je Kjuder kupil za letalo le motor, zracni vijak in kolesa. Pomladi 1911 sta si na Vlacnem pri Sv. Trojici, nedalec od sedanje Pivke (prej Št. Peter na Krasu) pod razvalinami vasi Vrh (iz katere naj bi bil doma Levstikov Matin Krpan) postavila lopo, v kateri sta »neumorno delala in tudi dovršila svoj aeroplan«. Sestavljanje je trajalo do konca junija ali najkasneje srede julija, ko sta zacela s poskusnim letenjem v samotni dolini nad Vlacnim. V zrak se je skušal dvigniti le Kjuder, Rencelj pa je vozil samo po tleh, ker ga žena kot oceta petih otrok ni pustila leteti. Imeti sta morala precej težav, kajti šele 8. in 10. septembra sta napovedovala prve polete pred publiko. Toliko jima je tedaj že moralo uspeti, da sta pricakovala tudi uspešnejše letenje, vendar je njune poskuse oviral hud veter, ki jima je celo podrl hangar. Kjuder je napovedoval polet do Ljubljane, in ce to ni bila nekoliko pretirana napoved, je letalo le zaradi še vedno neugodnega vremena naložil na vlak in ga 26. septembra prepeljal v Ljubljano. V slovenskem glavnem mestu, ki dotlej še ni doživelo pravega letenja, bi bilo moralo Kjuder-Rencljevo letalo po razstavi tudi leteti. Tedaj pa je prišlo med družabnikoma do spora in razhoda, tako da je Rencelj odpotoval v Trst in potem ni vec sodeloval s Kjudrom, kaže pa, da je tudi popolnoma opustil letalstvo in se posvetil drugim tehnicnim podrocjem. Kljub sporu z družabnikom je Kjuder Renclja tudi poslej dosledno navajal kot soavtorja letala. Casopisi so ob razstavi v avli ljubljanskega Narodnega doma dokaj nadrobno predstavili njuno letalo, hvalili skrbno izdelavo in poudarjali njegove posebnosti.. S takšnimi posebnostmi opremljeno letalo sta Kjuder in Rencelj razstavila sredi oktobra 1911 v Ljubljani. Ceprav je ljubljansko slovensko casopisje veliko in ugodno pisalo o letalu in si je prizadevalo, da bi se izboljšal slab obisk razstave – le nemški Laibacher Zeitung je objavil precej omalovažujoc clanek, ki je graditeljema odrekal originalnost njunih zamisli – je ostal odziv ljubljanske publike dalec pod pricakovanim, zato so bila skromna tudi sredstva, zbrana z vstopnino (1 krona). Da pa je bilo zanikanje originalne konstrukcije krivicno, dokazuje dejstvo, da so jima priznali patent za pomikanje krila in spremembo njegovega naklonskega kota kar v treh državah, Avstriji, Franciji in Nemciji. Ker Kjuder z zbrano vstopnino ni mogel pokriti niti stroškov za razstavo, kaj šele za letenje (vstopnica za razstavo je omogocala tudi prost vstop k ogledu tega dogodka), je poslal ljubljanskim casopisom pismo z naslednjo vsebino: »Sporocam vam, da sem pripravljen spustiti se v zracne višine na ljubljanskem polju. To pa le v slucaju, ako so stroški teh poletov vnaprej pokriti, ker se mi ne zdi umestno, vzlic temu, da sem Slovenec, delati Ljubljancanom zabavo na svoje stroške, poleg tega pa še tvegati z avijatiko spojene nevarnosti«. – Kjudrovo pisanje, ki je bilo zaradi razocaranja nad ljubljansko publiko precej pikro, je slovensko casopisje podprlo. »Res necastno bi bilo za naše slavno obcinstvo, ako bi edini slovenski aviatik v srcu domovine ne našel toliko podpore, da bi pokril stroške svoje prireditve, ki je nekaj nenavadno zanimivega in pomeni velik napredek našega naroda,« je zapisal Slovenski narod. »Naš prvi avijatik, pokojni Rusjan, je moral od doma k bratom Hrvatom in Srbom, ker ni našel doma podpore. – Ne pustimo, da bi tudi drugi njegov tovariš odšel, ne da bi od nas odnesel dobrih spominov. Poglejmo druge narode…« (slede primeri: Italija, Nemcija, Anglija, Amerika), »a mi? Edinega imamo, ali hocemo še tega odpoditi v tujino! Ne! To bodi odgovor in vsakdo naj kupi vstopnico za razstavo, ki je veljavna tudi za vstop v letališce.« Toda casopisni pozivi in oglasi niso bili posebno uspešni. Tudi ne podaljšanje razstave za teden dni in odlaganje letenja. Tako sta – poleg osebnega razhoda – Kjuder in Rencelj doživela sredi Slovenije razocaranje, od katerega si – Kjuder nedvomno tudi financno – nista vec opomogla. Ob prihodu v Ljubljano je imel Kjuder še velike nacrte. Tako je v uredništvu Jutra napovedoval, »da bo kmalu nesel Jutro iz Ljubljane v Trst, kakor je te dni avijatik Vidmar nesel pošto iz Benetk v Trst.« Po neuspeli razstavi pa se je tem nacrtom odpovedal in je letalo prodal nekemu mesarju za 12 000 kron. Ni bilo vec slišati, da bi se še kaj ukvarjal z letalstvom, v obdobju med vojnama pa si je menda sam vzel življenje. Slovensko preziranje izumiteljstva je tako zatrlo še eno pomembno pobudo. Jutro si ob tem ni moglo kaj, da ne bi zapisalo nekaj jedkih pripomb, ki se zde še dandanes presenetljivo aktualne: »Kako in kje naj pa dobi slovenski izumitelj poguma in veselja za nadaljnje svoje delo, ce vidi, da ga ne podpira v njegovem stremljenju niti slovensko obcinstvo, ki bi mu to moralo biti moralna dolžnost? Kaj pa naj pocne? Ali naj s svojim delom preneha? Ali naj se obrne s pozivom za podporo k tujcu? Seveda, kadar obrne tujina svojo pozornost na takega slovenskega izumitelja in kadar on žanje pohvalo tujine in v tujini dosega slavo, takrat pa pride slavno slovensko obcinstvo in vpije: Naše gore list! On je naš! Slovenec je! Itd. itd.« Beseda avtorja: Vsaka podobnost izpred vec kot 100 let je z današnjimi razmerami zgolj slucajna! Ob tem se spomnimo še enega Pivcana, ki je velik del svojega življenja posvetil letalstvu. To je bil Gabrijel Bogataj , ki je v Petelinjah za svoje majhno ultralahko letalo naredil hanger, ena njegovih pristajalnih stez pa je bila tudi na Vlacnem, kjer je bilo grajeno in preizkušano Renceljevo letalo. Miran Celigoj »SPECA LEPOTICA« SE PREBUJA V zacetku prihodnjega leta bo v samozaložbi pripravljen zbornik zgodb o življenju na Pivškem nekoc in danes. Kot avtorici mi je notranji glas veleval, da po hudi bolezni pred tremi leti napišem knjigo, ki bi jo posvetila naši starodavni cerkvi Sv. Janeza Krstnika na Stari Sušici, saj sem se v prošnji obrnila na našega zavetnika za pomoc pri zdravju. Zato mi je v srcu zazvenel naslov knjige SPECA LEPOTICA. Zdaj se prebuja in vsak dan odkrijem kaj novega, zanimivega za vsakega bralca, ki jo bo morda prijel v roke. O cem boste lahko brali, pa pišem v nadaljevanju: s povzetki rodoslovnih podatkov posameznih hišnih prebivalcev od 15. stoletja 1. del: CERKEV SV. JANEZA naprej. Pišem o življenju nekoc in danes ter o spreminjanju vasi. Vsak dom ima KRSTNIKA mnogo zgodb in vanj so vtkane nitke preteklosti. Zanimiva bo tudi za vse druge bralce, saj je to le ena od podob vasi in življenja na Pivškem, opozarja tudi na Najprej bom predstavila svetopisemsko zgodbo o sv. Janezu Krstniku. Pišem probleme današnjih dni. Želim poudariti, da le v spoštovanju do lastnega kraja in v dobrih odnosih vsi skupaj napredujemo do boljšega življenja in razvoja celotne tudi o nastanku cerkve, kot obstajajo dežele. uradni dokumenti, pa tudi o tistih predvidevanjih, ki dokazujejo, da je bilo tu pred kršcanstvom prisotno 3. del: NA PIVŠKEM NEKOC IN DANES – POTOVANJE SKOZI staroversko svetišce. Pisala bom o CAS pomenu zvonov in o obicaju kresovanja. Tu boste brali o naši splošni zgodovini na prijeten in lahkoten nacin. Pišem o tem, Zakaj je naša cerkev nekaj posebnega kako je nastala Zemlja in življenje na njej, o razvoju cloveške vrste na Slovenskem tako po legi kot njeni podobi? Pišem o in v naših krajih. V nadaljevanju predstavljam zgodovino Slovencev in poselitve na svoji viziji in prizadevanjih, da bo naša Pivškem. Ne bom pozabila na Krpana in furmanske poti. Govorim o uspehih naše cerkev zasijala in se prebudila v vsej obcine in o razvoju podeželja. Pišem o tem, da smo kljub vsem problemom lahko njeni lepoti. ponosni na uspešno prepoznavnost Obcine Pivka na slovenskem in mednarodnem zemljevidu. 2. del: STARA SUŠICA-SPECA LEPOTICA 4. del: TURISTICNI VODNIK ZA VSAK KORAK Upraviceno bi bili lahko ponosni na Najprej bom podrobno opisala vsako vas z njeno zgodovino od 16. stoletja dalje. našo vas, ki je mogoce tu obstajala še V naslednjih poglavjih pišem o celoviti predstavitvi sakralnih in drugih kulturnih pred našim štetjem, saj o tem obstajajo spomenikov. Obujam pozabljene zgodbe o lesarstvu in mlinih v teh krajih. Pišem o domneve in dokazi. Vsebinsko sem znanih gostilnah pa tudi o uspešnih podjetniških zgodbah. Turizem smo ljudje in obogatila ta del knjige z dokumenti zato bodo prikazane najnovejše turisticne znamenitosti in skriti koticki neraziskanih o katastrskih kartah iz preteklosti in lepot. In še in še ... Reneja Klanšek Tudi to poletje ekipa košarkarjev, z našim Anžetom Srebovtom, osvaja svetovne dosežke. Konec julija so tri slovenske ekipe nastopale na 3x3 Wourld Tour turnirjih, Kranj in Piran v Kanadi ter Ljubljana na Kitajskem. Ekipa Piran, za katero nastopa tudi Anže Srebovt, je v Kanadi znova prikazala zelo dominantne predstave in brez izgubljene tekme osvojila turnir svetovnega merila. Košarkarji Pirana so tako po mastersu v Lozani (2014) in mastersu v Chengduju (2017) osvojili še svoj tretji masters turnir. S konkurenco na igrišcu so fantje pometli tudi na challengerju v Južni Koreji, ki se je odvijal zadnji avgustovski vikend. Premagali so vse svoje nasprotnike Matjaž Golob, rekreativni kolesar, je v avgustu v 14 dneh veckrat prekolesaril Slovenijo in obiskal vseh 212 obcin. Prekolesaril je 3000 km in 40.000 višinskih metrov (mv). V 14. etapah je prekolesaril po 200 km in do 3500 mv ter pri tem obiskal tudi do 22 obcin na dan. Kolesarjenje je namenil osvešcanju o celiakiji in izzivih bolnikov s celiakijo pri vsakdanjem življenju brez glutena. Ena izmed njegovih postojank je bila tudi Pivka. Ustavil se je pred obcinsko stavbo, kjer so njegovo dobrodelno kolesarjenje pozdravili župan, direktorica in sodelavci obcinske uprave. Foto: FIBA 3x3 Zmajckova telovadba Kje vse se izvaja Zmajckova telovadba? NAGRADA: EN MESEC BREZPLACNE VADBE Odgovore pošljite na e-mail zmajckovatelovadba@gmail.com. Fotografijo kolesarjev izpred 63 let nam je za prispevek v Pivškem listu z veseljem posredoval udeleženec dirke Andrej Žele iz Pivke. Po njegovem pripovedovanju je nastal ta zapis. Bila je lepa soncna nedelja dne 9. septembra 1956. V okviru Mladinskega festivala je LMS (op. p. Ljudska mladina Slovenije) Javor Pivka organizirala odprto krožno kolesarsko dirko na trasi Pivka –Parje – Palcje – Klenik – Trnje – Pivka. V dopoldanskem casu, takoj po maši v vaški cerkvi, se je na startu zbralo devet mladih domacih kolesarjev, starih okrog dvajset in tudi nekaj vec let. Nastopili so z razlicnimi navadnimi kolesi, predvsem italijanskimi pa tudi kolesi domacega proizvajalca (Partizan Subotica). Med kolesarji, ki so v razlicni opremi, vecina s kratkimi hlacami in spodnjimi majicami (op. p. kanoterami) pa tudi v srajcah, izstopa prav sredinski kolesar, ki ima pravo dirkalo krmilo, kolo pa prav gotovo tudi tri prestave. Start je bil zamah z zastavico na asfaltni cesti Postojna – Pivka, po 200 m pa je kolona že krenila na makadam proti Radohovi vasi. Dirko je koncalo sedem kolesarjev, saj sta dva na razriti cesti odstopila zaradi predrtih zracnic. V manj kot uri je na cilj v razmaku 100 m prikolesarila najboljša trojica, Matko Marinšek (dirkalno kolo), Franc Frank in naš sogovornik Andrej Žele. Naj povemo, da je za regularnost in tudi varnost kolono na motorju spremljal uslužbenec Javorja Jože Rutar – Pino. Brane Fatur NOVA KONJENIŠKA KROŽNA POT NAŠI MLADI NOGOMETAŠI Obrambni nogometaš 25-letni Gregor Želko iz znane športne družine Mršnikovih iz Ribnice že vec let in še vedno nastopa za avstrijske nogometne nižjeligaše. Po mladinskem stažu v Domžalah ga je nogometna pot vodila v Radomlje nato v ST. Martin/Raab in Bad Radkesburg, sedaj pa nastopa za novinca v 4. avstijski ligi Ilzer SV. V mestecu Ilz blizu Gradca ima na skrbi tudi tamkajšnjo selekcijo U – 13. Njegov 21 letni brat Gašper Želko, sicer študent 3. letnika živilske tehnologije v Ljubljani, pa je že tretje leto prvi vratar v clanski nogometni ekipi Fama Vipava, ki nastopa v 3. SNL – zahod. Zgledi vlecejo, njuna sestra Manca Želko, ki je pravkar koncala devetletko v Košani, pa se je vpisala v Športno gimnazijo Bežigrad v Ljubljani, kjer se bo najvec posvecala plesu. 13-letni napadalec Miha Morelj iz Košane, sicer izhaja iz znane nogometne družine Moreljev iz Neverk, je sedaj clan Jadrana Železnicarja. Mlada ekipa, ki vecinoma trenira v Divaci, nastopa pa na stadionu v Krvavem potoku, igra v Ligi U 15 ZAHOD, ki spada pod okrilje NZS. Brane Fatur Športno društvo Košana, ki sicer navdušuje z nogometnimi predstavami in aktivnostmi, je v poletnih mesecih pricelo še z enim projektom. Clani društva so se lotili obnove polovice nogometnega igrišca v Dolnji Košani. Dela zajemajo odstranitev obstojece igralne površine, odstranjevanje vecjega kamenja in skal do globine 30 centimetrov. Na pripravljeno površino se je nato napeljalo nov tampon in naredilo izravnavo terena. Presejala in nanesla se je potrebna zemlja, posejalo se bo travo. Vsa dela, razen tista, ki jih je potrebno izvesti s težko mehanizacijo, izvajajo požrtvovalni clani društva in bodo zakljucena predvidoma v sredini oktobra. Ocenjena vrednost del znaša 35.000,00 EUR, sredstva za obnovo je prispevala obcina Pivka iz sredstev razpisa za športna igrišca in namenskih proracunskih sredstev za obnovo igrišca. 7. MAŽOTOV MEMORIAL V PRVO ŽENSKO FUTSAL LIGO Ženska ekipa se poslavlja od zelenic! Kljub uspehom, ki jih je ekipa dosegala v minulih sezonah je padla odlocitev, da ekipa naredi korak naprej in vstopi v tekmovanje pod okriljem NZS. V sezoni 2019/20 bo ekipa nastopala v 1. Slovenski ženski futsal ligi. Kljub temu, da je podlaga, žoga, nacin igre, ... drugacno smo v klubu optimisticni saj ima ekipa na svoji strani mladost in zagnanost obenem pa se tudi zavedamo, da rezultat ne pride cez noc in ne pricakujemo takojšnjih ponovitev rezultatov minulih sezon. Dekleta pa že pridno nabirajo kilometre in zavzeto trenirajo saj se pricetek sezone nezadržno bliža. Prvenstvo zacne 29.9., prva domaca tekma pa bo 6.10. v Športni dvorani Skala v Pivki. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem podpornikom ekipe v prejšnjih letih in upamo, da bodo ekipo podpirali tudi v bodoce. Seveda pa vas tudi vabimo k ogledu domacih tekem v Skali in k glasni podpori dekletom. Srecno dekleta! NK Košana Center za krepitev zdravja ZD Postojna vas vabi na brezplacen TEST HOJE na 2 KILOMETRA. Kje in kdaj? • V Športnem parku Postojna v soboto, 5. 10. 2019, od 8:00 do 10:00. • Na stadionu v Pivki v soboto, 5. 10. 2019, od 11:00 do 13:00. Pridite in preverite ali ste fit, na podlagi vaših rezultatov pa vam bomo svetovali o možnostih za ohranjanje ali izboljšanje vaše telesne pripravljenosti. Predstavili vam bomo tudi naše delavnice, ki vam lahko pri tem pomagajo. Na dogodku bomo izvajali tudi meritve krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Upamo, da vas vidimo v cim vecjem številu! Tim CKZ ZD Postojna Zadnji teden meseca julija smo clani PD Postojna izvedli planinski tabor, ki je letos potekal v Kamniški Bistrici. Na tabornem prostoru je zraslo veliko šotorov, saj je bilo udeležencev približno sto: osnovnošolci, srednješolci, študentje in odrasli, med njimi tudi upokojenci. Za vse smo skrbeli planinski vodniki, planinski mentorji, mladinski voditelji in ostali clani vodstva. Pa nova kuharica, ki je bila letos enkratna. Udeležence smo razdelili na vec skupin: mali, srednji in veliki tabor ter na hitre in preudarne pehte. Poleg tega imamo v društvu že nekaj let tudi turno kolesarski odsek, ki tudi sodeluje na naših taborih, za udeležence kolesarje pa skrbijo turno kolesarski vodniki. Prehodili in prekolesarili smo skoraj vse nacrtovane poti. Nekaj smo pustili za naslednjic. Otroci malega tabora so opravili pot do slapa Orglice, prehodili del Koželjeve poti, ki se vije ob reki Kamniška Bistrica in bili na Veliki planini. Srednji tabor se je preko Kokrskega sedla povzpel na Kalško goro, v naslednji turi preko Kamniškega sedla osvojil Planjavo, prespal pod zvezdami na Korošici, nato pa se je z vmesno osvojitvijo Luckega Dedca spustil preko Presedljaja v Kamniško Bistrico. Zadnja tura za srednji tabor je bila Velika planina. Clani velikega tabora so imeli isti program (a hitrejši korak) kot srednji tabor, le da so se prvi dan dvodnevne ture s Kamniškega sedla povzpeli še na Brano. Hitre pehte so prvi dan na hitro osvojile Grintovec, dvodnevno turo, ki sta jo izvedla srednji in veliki tabor, so dopolnile z vzponom na Ojstrico in po prespani noci na prostem še s Konjem, od koder jih je vodila le ena misel: kislo mleko na Planini Dol. In šele potem dol, v dolino. Tudi njihov zadnji podvig je bila Velika planina, do koder so prišle preko Stahovice in Sv. Primoža. Preudarne pehte pa dobro preudarijo, kod in kam, v glavnem gredo po svoje in uživajo. Letos so se takoj na zacetku odpravile preko Kisovca na Veliko planino, naslednjic na Brano preko Kamniškega sedla ter se sprehodile do Žagane peci in Lepega kamna. Obdelale so celo Koželjevo pot, ki jo priporocamo obcudovalcem prekrasne narave. Za zadnjo turo so si izbrale vzpon na Kokrsko sedlo, saj so hotele preveriti, kako izgleda pot, na kateri vsako leto tekmujejo gorski tekaci na Grintovec. Turni kolesarji (njihov tabor traja le polovico tedna ) so za svoj prvi cilj izbrali Sv. Primož, nato Veliko planino in zadnjo turo opravili na Šenturško Goro. Na taboru smo se v prostem casu veliko ukvarjali z nogometom, odbojko, kratkim plavanjem (voda je bila zelo mrzla, brr …) in drugimi igrami, izdelovali smo lepe zapestnice, gledali filme o Kekcu, prižigali taborne ognje in peli. Obiskali so nas tudi invalidi Dnevnega centra za mlade gibalno ovirane iz Kamnika. Zadnji vecer smo imeli planinski krst, ki je še dodatno poskrbel za prijetno vzdušje. Zadnji dan tabora na deževno nedeljo smo bucno pospremili na pot enega izmed naših vodnikov, ki se je udeležil tekmovalnega teka na Grintovec (tokrat so zaradi slabega vremena tekli le do koce na Kokrskem sedlu). Nato so udeleženci odšli, tisti, ki smo ostali, pa smo se lotili pospravljanja šotorov in ostale opreme, ki nam jo že vrsto let pripelje in odpelje naša vojska. Hvala tudi vsem ostalim, ki so nam pomagali, predvsem pa hvala vsem clanom vodstva, da smo preživeli še en cudovit planinski tabor. (Nacelnica Vodniškega odseka PD Postojna) Valentina Posega SKOK K SOSEDOM OKTOBER 2019 Napovednik dogodkov v petek, 4. oktober ob 19. uri, Kulturni dom Postojna Obcini Postojna POSTOJNA V CVETJU (organizira: Obcina Postojna) SEPTEMBER 2019 cetrtek, 12. september ob 18. uri, Prepih – pod kozolcem Toplar DOBRODELNI KONCERT IN DRUŽENJE POD ZVEZDAMI Z ALENKO GODEC V primeru slabega vremena bo koncert v Kulturnem domu Postojna. (organizira: Rotary Klub Postojna – Cerknica) sobota, 5. oktober ob 19. uri, Kulturni dom Postojna KULTURNA FOLKLORNO-PEVSKA PRIREDITEV POZDRAV JESENI (organizira: SPD Nikola Tesla) petek, 11. oktober ob 19.30 uri, Kulturni dom Postojna SOUNDS OF SLOVENIJA (organizira: Kulturni dom Postojna) sobota, 14. september ob 19.30 uri, Kozolec Toplar v Belskem VECER POD KOZOLCEM OB CITRAH Z JANO BRLEC IN MOJCO BEDENIK (organizira: Turisticno društvo Podgura) sobota, 21 september ob 20.30 uri, Kulturni dom Postojna MOJ KINO (organizira: Moj Kino) od cetrtka, 26. do sobote 28. septembra, preko celega dneva, Kulturni dom Postojna 58. LINHARTOVO SRECANJE, FESTIVAL GLEDALIŠKIH SKUPIN SLOVENIJE organizira: JSKD S POSTOJNSKO OBMOCNO IZPOSTAVO soorganizirata: Obcina Postojna in Zavod Znanje) torek, 15. oktober ob 19.30 uri, Kulturni dom Postojna KRALJICA MATI (za abonma in izven) (organizira: Kulturni dom Postojna) sobota, 19. oktober ob 19.30 uri, Kulturni dom Postojna RUDI BUCAR IN EN BIG BAND (organizira: Kulturni dom Postojna) nedelja, 20. oktober, Kulturni dom Postojna ROCK OKTOBER (organizira: KŠOPP) cetrtek, 24. oktober ob 17.30 uri, Kulturni dom Postojna PETER STRAH, OTROŠKA PREDSTAVA (za abonma in izven) (organizira: Kulturni dom Postojna) Skok k sosedom sobota, 28. september ob 20. uri, Glasbena šola Postojna MEPZ POSTOJNA IN GOST KONCERTA: KOMORNI PEVSKI ZBOR MYSTERIUM KRANJ (organizira: MePZ Postojna) Ker se bo število dogodkov v obcini Postojna po izdaji Pivškega lista še spreminjalo, vljudno vabljeni, da spremljate tudi spletno stran obcine: www.postojna.si petek, 25. oktober, cel dan, Kulturni dom Postojna MOJ KINO (organizira: Moj Kino) sobota, 26. oktober ob 19.30 uri, Kulturni dom Postojna LETNI KONCERT POSTOJNSKE GODBE (organizira: Postojnska godba) nedelja, 27. oktober ob 18. uri, Kulturni dom Postojna ANSAMBEL TIK TAK (organizira: Ansambel Tik tak) NAPOVEDNIK DOGODKOV V OBCINI PIVKA SEPTEMBER 2019 petek, 13. september ob 20. uri, multimedijska dvorana Krpanovega doma Pivka PREDAVANJE »DURACH PO DURACHU« (organizira: Društvo prijateljstva MOST) od 13. do 15. septembra, Park vojaške zgodovine XIII. FESTIVAL VOJAŠKE ZGODOVINE (organizira: Park vojaške zgodovine s partnerji) • petek, 13. september, ob 10. uri, Park vojaške zgodovine VESTIRNGA 2019 • sobota, 14. september, ob 9. uri, Park vojaške zgodovine POHOD NA PRIMOŽ IN OGLED NOTRANJOSTI UTRDBE ALPSKEGA ZIDU NA PRIMOŽU • sobota, 14. september, med 10. in 17. uro, Vojašnica Stanislava Požarja Pivka DAN ODPRTIH VRAT VOJAŠNICE STANISLAVA POŽARJA V PIVKI • nedelja, 15. september, med 10. in 17. uro, Park vojaške zgodovine FESTIVAL VOJAŠKE ZGODOVINE (staticna in dinamicna predstavitev letalskih sil Slovenske vojske, ponazoritev vojaškega spopada iz II. svetovne vojne, prikaz vojaških taborov iz razlicnih zgodovinskih obdobij, predstavitvene vožnje oklepne tehnike, sejem militarij in domacih izdelkov) od 16. do 22. septembraEVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI – GREMO PEŠ (Vec o dogodku na strani 4.) (organizira: Obcina Pivka v sodelovanju s partnerji) cetrtek, 19. september ob 17. uri, citalnica knjižnice Pivka CAJANKA »SLOVO OD POLETJA – KAJ SMO POLETI BRALI?« (organizirata: KD Lipa Pivka in knjižnica Pivka) sreda, 25. september ob 18. uri, Kavarna Pivka PRIREDITEV: MARTIN KRPAN – PIVŠKI JUNAK (organizirata: Kavarna Pivka in Šempeter 1300) petek, 27. september ob 19. uri, dvorana Krpanovega doma Pivka PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU STAREJŠIH IN NAPOVED NOVE SEZONE BRALNE ZNACKE ZA UPOKOJENCE OBCINE PIVKA (organizira: Društvo upokojencev Pivka) do 27. septembra, Hiša kulture Pivka RAZSTAVA MARKO ŠAJN: IZGUBLJEN V PROSTORU (slike) (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 28. september ob 10. uri, balinarska dvorana Rešta v Pivki DRŽAVNA LIGA CLANIC - PIVKA ORO MET : KRIM LJUBLJANA (organizira: BK Pivka ORO MET) nedelja, 29. september od 14. ure dalje, pred Krpanovim domom Pivka OKUSI PIVŠKIH JEZER (organizira: Obcina Pivka) do 30. septembra, Knjižnica Pivka RAZSTAVA »KO ZGODBE OŽIVIJO« - izdelki VGC Pivka in z njimi povezana literarna dela (organizirajo: Tocka moci VGC Pivka, Društvo upokojencev Pivka, Knjižnica Pivka) vsak torek (od 16. do 18. ure) in petek (od 8.30 do 11.30 ure), VGC Krpanov dom Pivka DRUŽENJE OB KAVI ALI CAJU (organizira: VGC Krpanov dom Pivka) OKTOBER 2019 petek, 4. oktober ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE: MIA PALLER (kolaži, foto-risbe, fotoknjige) Razstava bo na ogled od 4. do 25. oktobra 2019. (organizira: Hiša kulture Pivka) sobota, 5. oktober od 8. do 13. ure, naselja po obcini Pivka AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV (organizira: Publikus) sobota, 5. oktober od 11. do 13. ure, stadion Martin Krpan v Pivki BREZPLACEN TEST HOJE NA DVA KILOMETRA (organizira: Center za krepitev zdravja ZD Postojna) nedelja, 6. oktober ob 10. uri, balinarska dvorana Rešta v Pivki DRŽAVNA LIGA CLANIC - PIVKA ORO MET : MILJE (organizira: BK Pivka ORO MET) nedelja, 13. oktober med 9. in 10. uro, iz Parka vojaške zgodovine JESENSKI POHOD PO KROŽNI POTI VOJAŠKE ZGODOVINE (organizira: Park vojaške zgodovine) sobota, 19. oktober ob 10. uri, izpred Krpanovega doma v Pivki 14. POHOD PO POTEH KAMNITIH KRIŽEV (organizira: KD Lipa Pivka) vsak torek (od 16. do 18. ure) in petek (od 8.30 do 11.30 ure), VGC Krpanov dom Pivka DRUŽENJE OB KAVI ALI CAJU (organizira: VGC Krpanov dom Pivka) NOVEMBER 2019 petek, 8. november ob 19. uri, Hiša kulture Pivka OTVORITEV RAZSTAVE: MAKS BRICELJ (prostorska postavitev) Razstava bo na ogled od 8. do 29. novembra 2019. (organizira: Hiša kulture Pivka)