Za poduk in kratek čas. Pisanje pohorskega romarja. II. Zadnjemu pismn imam še nekaj dostaviti. Preden emo prišli jaz in kranjski romarji v Rim, smo se peljali od Boloaije naprej črez apeniuako gorovje skozi 46 tunelov. Vožnja je podobna onej črez Semering v Beč. V Pistoji smo si nekoliko oddebaili in smo potem odrinili v Pizo. Tam smo naglo ogledali mesto ia se zlasti čudili visokemu zvoniku, ki viei skoraj 30 5revljev na stran in 86 veadar ne podere. Od Pize smo se podali nad Civita-vecchia t Rim, kamor smo došli ob l/tll uri po noči 23. maja. Drugi den smo šli na vse zgodaj k vodji ustava sv. Jeroaima, k č. g. dr. Črnčiču, kateri aas je preljubeznjivo 8prejel ter nam priskrbel ne predragib zasebnib stanovaaj. Najprej smo meievali v slovaaski cerkvi sr. Jeronima, potem pa se takoj podali k bv. Petru na vatikaa8kero hribiču ter smo na kolena padli in Boga hvalili, da amo srečao tje piiromali. Bilaje ravno služba božja v nekej kapeli. Mešaika aismo videli, toda slišali smo petje večih pevcev tako lepo, milo iu nebeako, da amo mislili slišati angeljsko petje, posebao ker se je med njim pogosto glasila: aleluja! Potem smo obiskali cerkve, apomenike in znamenitosti rimskega mesta. Ogledali smo tudi lepe in dragoceae darove, ki ao jih vsi narodi vesoljnega sveta poslali av. Očetu k 501etnici slavaega škofovanja. 0 Rimu ne morem in nečem obširaiše pinati. Le toliko rečem o ajem: veliko sem že bral ia uaogo čnl pripovedovati o teiu čudovitem mestu, ali kar sem videl, daleč presega vse moje domišljije. Rim je treba videti, če si boče kdo pravih misli o njem priskrbeti. Pri naaem prihodu je bilo, kakor nekdaj v Jeruzalemu aa biakostno nedeljo, ko je sv. Duh iz aebes prišel aad apostole. Nasli emo ljudi zbraaih izmed vseh narodov ia jezikov pod aebom. Vsaki dea jih je več prihajalo in sv. Oče so jih zaporedom prijazno sprejemali. Naae avstrijske romarje bo zaslišali v elovesai audijeaciji v ne- deljo sv, Trojice 27. maja okoli 3/4 na eao popoldae. Vaeh avstrijaaskih romarjev je bilo 800, med ajimi mnogo gospa. Pridražilo se je pa še nekaj drugih tako, da naa je vseh bilo 1000 oaeb zbraaib, ko so se sv. O5e Pij IX. prikazali v aosilaici, obdaai od 14 kardiaalov ia mnogih izmed višje duhovščiae. Sedaj stopi naprej pred st. Očeta vodja romarjev, preuzvišeni kardiaal kaez Schvvarzenberg, Teleslavai aadškof praški, ter pozdravi Pija IX. v latiaeki besedi izročivai latiasko adreso, katero je podpisalo 40 avstrijskih nadškofov ia škofov. Potem predstavi papežu aadikofe Ivovskega, zadarskega dunajskega ia solnograikega in 2 kneza Lobkovica, ki sta sv. Očetu izročila adreso českih katoličaaov z 500.000 podpisi. Kanoaik Hradek pa ob eaem položi 32000 zlatib lir pred sv. Očeta. Napofiled je kardiaal druge aavzoee odličnike papežu pi edstavil, raed ajimi so bili: 2 kaeza Wiadiechgratza, več grofov Brandisov, deželai grof Flirstenberg, grofi Kiaski, Galea, Herbersteia, Stolberg, d' Avernas, Salm, baron Reyer itd. Deklica Horzelka iz Prage je papeža pozdravila v imena českih otročičev. Šest tirolakih kmetov je Pijn podarilo velikanek veaec — pravo metlo. Ko so papež milo po dvoraai pogledali, so zapazili orjaškega moravskega Slovana, doma iz Haaakove, ki je ae z svojo krasno narodno obleko posebao vseh oči na se obračal. Sv. O5e ga pokličejo k sebi ia položivai mu svojo apostolsko roko ua glavo ga blagoslovijo. Navzoče avatrijske romarje so potem Pij IX. priličao tako nagovorili: nVeseli me močno Vas, moji ljubljeai otroci iz avstrijskega cesarstva, iakaj zbraae videti. Hvala za Vaae sočutje ia udanost. Večkrat že je ta apostolska stolica hvaležna bila za pomoc, katero je prijela od avstrijaaskega ljudstva in njegove vlade. Jaz sam sem kot spoletski aad- Skof (1831—1832) videl, kako je avstrijsko orožje pomagalo rimakema papežu ia se vojskovalo zoper frajmavrersko zvijačaost in ošabnost. Pogosto je iz Avstrije doala sv. Cerkvi tolažba in pomoč, zato izrekam dnes javao temu cesarstvu svojo zahvalo za pomoč in obrambo, katero je ta država 8v. stolici rimskej skazovala proti fiajmavrerjem; kajti dea deneŠBJi vladari skoro pov8od in zoper voljo narodov prekucijsko frajmavrestvo. Več o tej refii govoriti tukaj ni prilike pa tudi časa ne, veadar toliko še dostavim, da mi je aekdaj aratrijsk poslaaik rekel: nriniska sv. stolica se sme vselej na pomoč Avstrije zaaasati". To je ae aedaj resaičao: kajti ravao to, da ate Vi daes tukaj uavzoči, kaže, da obsodite vse kririce, ki se papežu godijo. Bog Vaa ohrani v teh mislih, Vas in Vaše rojake ia domovino! Več časa že si prizadevam za Česko, čije višji pastir (kardinal Schvvarzeaberg) je daes takaj aavzoč, osaovati dve novi škofiji! Toda še eakrat rečem: hvala Bogu, da mi je denešajo aedeljo presvete Trojice vehko veselje dal, Vas, moji preljabljeai otroci, okoli sebe zbraae vidite, prosim Boga da Vas vse blagoslovi". Potem 80 sv. Oče vsem podelili svoj apostolski blagoslov. Kako moČBO smo vsled tega vsi bili genjeai, tega moje pero ne more popisati. Bog nam obrani, Bog živi 851etnega, slavaega, čudovitega pastirja vseb pa8tirjev Pija IX. ia daj mu doživeti zmage 8V. katoliške Cerkvel Odšedšega Pija je več odličniaib romarjev z kardinalom Scbwarzeabergom vred spreaiilo v bližnjo galerijo. Takaj so papež nekoliko postali in začeli govoriti o sedanjib razmerab Avstrije ter opoBiaili aa nevaraosti, katere cesarstvu pretijo iz tega če poaamezni ajegovi aarodi ne bodo zadovoljai, če bo zanaprej vsaki narod le aa svoje koristi gledal, če bo čut vzajeainosti čedalje bolj aied ajinii peaal ia ginil. Avstrija zamore biti močaa in mogočaa le, če m njcai aarodi zadovoljfli, zediajeni, aložfli. Vez svete, katoliške vere bi jih aaj med aeboj bratila! Naposled so še pristavili nsedaaje dai bi jako dobro bilo, ko bi ljudje posaemali sv. Jaaeza Nepomučkega (ia kazaje z pr8tom aa jezik) — miaistri ia državai uradniki sedajvseprevečgovorijo". Rea čudae besede 851etaega uioža, kateri je toliko aa svetu že videl, čul, skusil in prestal! Poborski romar se pa je v Rireu madil ae do 1. juaija ia potem odpeljal v Neapel, od koder jo bo vkreail zopet proti domu visoko aa zelenem Pohorju! Jaaez Modic, župaik. SmešnUšar 23. Vračnik poklican h boleaiku zapazi majbno rano ter zaukaže, naj hitro odpošlje blapca v apoteko po iaazilo. Boleaik se ustraai ia reče: ob za Boga, gospod, misliiB, da še ni tako ailaa aevaraost. nSilaa aevarnost je, odgovori vračaik. Kajti če blapec mazila bitro ae prinese, bo rana prej zacelila!"