Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 32.
Cena posamezni številki 1‘50 Din.
X. leto.
V Ljubljani, dne 20. novembra 1928.
NAS GLAS
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v ljubljani
„NAŠ GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu.
Celoletna naročnina . . Din 40-— Polletna naročnina ...	„ 20'—
Četrtletna naročnina .	.	„ 10'—
Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi po ceniku.
Uredništvo« Ljubljana, Bohoričeva ulica št. 12. — Upravništvo« Ljubljana, Vodnikov trg št. 5/1. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 11.467.
Vesti iz Beograda.
Plenarne seje »Upravnega odbora Glav» nega Saveza državnih činovnika i službe» nika v Beogradu«, ki se je vršila dne 2. in 3. novembra t. 1. v posvetovalnici Nabav» Ijačke zadruge v Beogradu, so se udeležili predstavnika vseh včlanjenih pokrajinskih »Zvez« in »Strokovnih Udruženj«.
Zvezo državnih nameščencev za Slove» mijo sta zastopala, njen načelnik g. Pater» noster in odbornik g. dr. Ferjančič.
Dnevni red je obsegal: 1. Poročilo gl. tajnika o delovanju Saveza v času od zad» nje skupščine, ki se je vršila v juniju t. 1. v Sarajevu, pa do danes; 2. poročilo gl. ta j» nika in predstavnikov pokrajinskih in stro» kovnih udruženj o stanju organizacije; 3. poročilo predsednika Gl. Saveza o pote» ku revizije uradniškega zakona in razvrstit» vene uredbe; 4. poročilo predsednika. Gl. Saveza o ohdačenju državnih uslužbencev po novem davčnem zakonu; 5. poročilo gl. blagajnika; 6. poročilo gl. tajnika o odno» šajih z inozemskimi organizacijami; 7. even» tualnosti.
Po pozdravnem nagovoru saveznoga predsednika g. dr. Mike Jovanoviča -je po» ročal gl. tajnik g. dr. Gjorgjevič o delova» nju Gl. Saveza v označenem razdobju ter pripoznal, da se v tem kratkem času to ni moglo posebno razviti, že zaradi rednih od» morov in pa daljše odsotnosti njega samega v inozemstvu. Vendar se pa more navesti tudi za to kratko dobo kot pozitiven uspeh delovanja Gl. Saveza predstojeća rešitev dveh za vse državne uslužbence zelo važnih vprašanj in sicer 1. Izplačilo razlik med sta» Timi in movimi prejemki za čas od 1. X. 1923 do 31. IV. 1924 in 2. Ureditev potnih stroškov. »Razlike« se bodo izplačale iz monopolskega posojila, kar se bo odredilo s posebnim zakonom, ki se predloži skupščini v najkrajšem času, dočim je uredbo o no» vib potninah ministrski, svet že sprejel. — Potne dnevnice se bodo podvojile, dočim sc uvede za selitvene stroške posebna pav» šalna lestvica.
K tej točki se je oglasil prof. Katunarič (Split) ter vprašal predsedstvo, zakaj se Gl. Savez ni zglasil tedaj, ko je šlo za e v on tu* alno sestavo uradniške vlade?
Na to vprašanje je pojasnil gl. tajnik, da se Savez pri obstoječih organizacijskih razmerah ni smatral kot tako važen faktor, da bi se mogel povspeti do takega diktata. Danes niti sam ni prepričan, če še obsto» jimo kot polna organizacija ali ne, to pa v očigled brezbrižnosti, ki vlada v nekaterih pokrajinskih Zvezah.
Tem izvajanjem se je pridružil tudi g. Čukovič, predsednik pokr. Zveze v Sara» jevu, ter pripomnil, da pri tej priliki sploh ni bilo takih momentov, da bi bil mogel Gl. Savez poseči v akcijo.
G. dr. Ferjančič (Slovenija) je koncem te debate poudarjal potrebo poglobitve or» ganizacije in naglašal, da je le iz tega sta» lišča piresojati vso poslednjo koresponden» co Zveze za Slovenijo z Glavnim Savezom.
Na to je prešel gl. tajnik dr. Gjorgje» vic k poročilu o organizacijskih razmerah
v Glavnem Savezu, ki niso povsem zadovo» Ijive, ker se znatno število pokrajinskih in strokovnih organizacij ne zaveda svojih dolžnosti napram Gl. Savezu. Vsled tega sl Savez do danes še ni mogel ustanoviti niti lastne pisarne.
Temu poročilu so sledila poročila pred» stavnikov pokrajinskih in strokovnih orga» nizacij o razvoju in stamju njihovih orga» nizacij.
Gvorili so Bratanič (Zagreb), Čukovič (Sarajevo), Paternoster (Ljubljana), Katu» novič (Split), Šobajič (Skoplje) in Koštič (Učiteljsko udruženje). Načelnik Zveze drž. nameščencev za Slovenijo, g. Paterno» ster, je poroičal pri tej priliki o protidraginj« skem shodu, ki ga, je priredila Zveza v Ljub» Ijani in omenil tudi ustanovitev lastne zve» zine pisarne. Njegovo poročilo je bilo z odobravanjem vzeto na znanje.
K točki 3. dnevnega reda je poročal predsednik g. dr. Mika Jovanovič o novem načrtu uradniškega zakona in razvrstitveno uredbe, ki sta dovršena. Posamezni podatki se krijejo z onimi, ki jih je »Naš Glas« ob» javil v št. 26. pod »Poslednje novice iz Beo= grada«.
Pokrajinskim organizacijam bo v pra« vem momentu dana možnost, da izjavijo o tem načrtu svoje mišljenje.
K točki 4. dnevnega reda je izvajal predsednik g. dr. Mika Jovanovič, da sta tako finančni efekt davka na službene pr,e» jemke kakor tudi primerjava s poprejšnjim olbdačenjem (dohodarina, in inval. davek) jasno dokazala, da smo državni nameščenci previsoko obdačeni. — Predlaga, da »Gl. Savez« zaprosi pri ministrstvu financ, da sc vnese v novi finančni zakon za davek od službenih prejemkov nova primerno znižana lestvica. — Predlog je bil soglasno sprejet.
Predsednik zagrebške »Udnuge«, g. Bra» tanič, omenja k tej točki tudi odtegjaje za »Nabavijačko Zadrugo«, ki so po njegovem mnenju nezakoniti, ter zahteva tudi tu od» pomoč potom Gl. Saveza. — Podpredsednik Gl. Saveza Tomo Jovanovič polemizira gle» de tega vprašanja z Brataničem in razlaga v daljšem govoru koristi samopomoči za državne nameščence, ki jim tvorijo podla» go bas ti odtegljaji.
Na vprašanje načelnika »Zveze za Slo» venijo«, Patcrnosta, je li istina, da nekatera oblastva v Beogradu niso pristala na odteg» Ijaje v korist »Nabavljački Zadrugi«, je po» jasnil predsednik dr. Mike Jovanovič, da je to slučaj samo pri Glavni kontroli, kar pa je finančno ministrstvo doi sedaj samo ne» kako toleriralo, toda v prihodnjem mesecu se bodo pa. morali odtegniti vsi dio sedaj zapadli obroki na prispevkih za »Nabav» Ijačko Zadrugo«. — Prispevki za »Nabav» Ijačko Zadrugo« so odrejeni s finančnim zakonom; za sedaj ni moči, da se jih ukine.
Iz blagajniškega, poročila k točki 5 dnevnega reda je bilo posneti, da finančno stanje Glavnega Saveza ni ugodno, ker iz» med 16 včlanjenih organizacij skoro polo» vica nc izpolnjuje svojih obveznosti na» sproti Gl. Savezu. — Gl. tajnik dr. Gjor» gjevič je apeliral v tem pogledu na prisotne
Diploma.
Dijak srednje tehniške šole je maturiral. Ker je v Jugoslaviji — menda v edini državi Evrope — absolventu srednje tehniške šole prestop na tehniko nemogoč, je odšel naš dijak v Brno, kjer so ga sprejeli na visoko šolo. V Brnu je napravit izpit iz prvega in še drugega letnika ter prišel v Ljubljano, kjer se je po že presta,nih dveh letnikih tehnike lahko vpisal v tretji letnik tukajšnje itebmiške visoke šole, (univerze. Tretje in četrto leto je abso-1 viral z odliko ter prosil za inženjersko diplomo. Pa so nakrat obviseli na strašnem kavlju — mladenič ni imel maturitetnega spričevala s sred'nje ali tej slične šole; brez takega spričevala je pa vpis na univerzo v Jugoslaviji nemogoč. In sedaj se je pričela opereta.
Univerza je razglasila vse z odliko opravljene izpite za neveljavne; zahtevala je celo, da vrne spričevala. V svojih zaznamkih ga je črtala. Mladenič je obupavai ter se zatekel po svet k pametnemu človeku. — Ni izročil potrdila o kolokvijih tukajšnji tehniki, pač pa jih je nesel —- v Brno. Ondi so mu brez sitnosti po formalnem izpitu poklonili — inženjersko diplomo, ki jo je ponesel v Ljubljano. Tu so jo nostrificirali.
Mladi inženjer kaže v Ljubljani nat vse strani fige.	F i č a.
predsednike, ki so vsi obljubili, da porav» najo v kratkem svoje zastanke.
ZanimivO' je bilo po,ročilo gl. tajnika, o odnošajih Gl. Saveza z inozemskimi orga* nizacijami (točka 6. dnevnega reda). V stal« nem stiku je Gl. Savez s sekretarijatom mednarodne uradniške Zveze v Haagu. Letna članarina znaša za naš Savez, ki je prijavil 40.000 članov, 5000 Din, t. j. 240 ho« landskih goldinarjev letno. Ta članarina je odmerjena za Jugoslavijo z ozirom na nje» no valuto po najnižjem tarifu. Sekretarijat
v	Haagu si je nadel pred vsem drugim na* logo, zbirati dokumente o položaju držav» nih nameščencev v vseh včlanjenih deželah; ustanovil je v ta namen poseben oddelek za študije in odnošaje.
K točki 7 dnevnega reda — eventua» lia — se je razpravljalo o uradni premestit«
vi	enega izmed predsednikov pokrajinskih Zvez tor se sklenilo, intervenirati po tpo» sebni deputaciji, v katero so bili delegirani predsednik dr. Mike Jovanovič, gl. tajnik dr. Gjorgjevič in načelnika pokr. Zveze za Bosno in Slovenijo Čukovič in Paternoster, pri pristojnem ministrstvu.
Ker ni bilo nikakih drugih predlogov, je zaključil predsednik sejo.
Omenjamo še, da je intervencija, ki se je izvršila dne 5. t. m., popolnoma uspela.
Iz strokovnih organizacij.
Zahteve finančnih konceptnlh uradnikov.
Z Novim letom stopi v veljavo novi zakon o neposrednih davkih. V zvezi s to davčno reformo je reorganizacija finančne uprave za vso državo, ki bo od temeljev spremenila; sedanjo, v
Stran 2.
»NAŠ GLAS«
Stev. 32.
pojedinih pokrajinah čisto različno zakonodajo in ustvarila enotno teritorijalno in kompetenčno razdelitev.
Za vso Slovenijo bo po tej reorganizaciji ustanovljena ena finančna direkcija. Ukinejo se finančna okraj, ravnateljstva', davčna okrajna oblastva, davčni uradi itd. Na njihovo mesto stopijo davčne uprave. V pristojnost finančnih direkcij spada itudl carina, finančna kontrola, finančna prokuratura itd., z eno besedo vsi organi finančnega resorta na njenem ozemlju. Delokrog novih fin. direkcij se torej naprarn dosedanjim delegacijam znatno razširi, tako po stvarni in teritorijalni kompetenci kakor tudi po1 številu podrejenega osebja.
Z upravno reorganizacijo vred se izvede nova razvrstitev fin. uslužbenstva. Znano je, da je v naši državi vse nameščenstvo finančnega ministra v primeri z ostalimi reso rti skrajno zapostavljeno. V materijalnom pogledu vladajo naravnost obupne razmere, napredovanja so redka, razvrstitev osebja je povsem nezadovoljiva in nikakor ne daje uslužbencem vsaj približno takih pravic, kakršnih so deležni uslužbenci drugih ministrstev z manjšo odgovornostjo in manjšim delokrogom.
Prav posebno zapostavljeni so finančni kon-ceptni uradniki napram svojim kolegom v drugih upravnih granah. Zato so fin. uradniki s fakultetno izobrazbo upravičeno pričakovali, dla sc njihov položaj z novo razvrstitvijo izboljša in izenači s položajem pravnikov v drugih resortih-V tem smislu je »Društvo fin. komceptnih uradnikov za Slovenijo« v Ljubljani sestavilo spomenico, ki vsebuje upravičene želje finančnih pravnikov. Spomenica je bila izročena vsem odločilnim osebnostim: g. finančnemu ministru, g. drž. podsekretarju dr. Dušanu Letici, raznim generalnim direktorjem itd. ter političnim predstavnikom v finančnem odboru Narodne skupščine. Spomenico je izročil ‘tem osebnostim odbornik društva, fin. tajnik g. dr. Filip Orel, ki ga je odbor kot
I. L.
Dopust na Koroškem.
(Dalje.)
Sicer pa ni treba drugega, nego pogle» dati na naš Bled, kjen srečaš vsakih par ko» rakov Dunajčane, in tudi avstrijskega dr» žavnega uradnika, našemljenega na isti na» čin, ‘kakor smo ga zgoraj opisali. Ker do» bijo Dunajčani za svoj šiling kar osem di» narjev, se jiim že izplača podati se na Bled na .letovišče. Naš d/inarski trpin seveda tega nc zmore ter se mora zadovoljiti s — Soro ali Savo.
Domačinke Celovčanke se ne vozijo tako daleč v Pörtschach in napr.dj, marveč ostajajo kar pri začetku jezera, pri bivšem vojaškem kopališču ter se tam kopljejo. Tudi seveda nimajo tako razkošnih oblek, kakor smo1 jih videli v Pörtschachu, marveč so oblečene bolj priprosto.
Posebno nam je ugajalo, tako pri ce» lovškem domačem ženstvu, kakor pri »mon» dainkah« v Pörtschachu, da ne poznajo onega strašnega francoskega pairfuma, s s Ikateirim je bivša ljubljanska tvrdka Driay preplavila po prevratu celo Slovenijo in s katerim sc pri nas — polivajo ne samo ženske, marveč celo moški po srbskem vzorcu. Še zdravega človeka takoj začne boleti glava, če nanese nesreča, da pride v dotik s takim parfumiranim (Bog ve, če tudi umitim?) — bitjem na železnici ali v tramvaju itd. Naj bodo takim parfumiran» ccm povedano, da zahteva eleganca, moda, bon ton, a tudi obzir do drugih ljudi, do sosedov, le zelo skromno in štedljivo raboi nevsiljivega, diskretnega parfuma. Prehud parfum izdaja takoj »parvenu»ja« in slabo »Kinderstuhel«, kakor pravi Nemec. Tudi nismo videli v Celovcu niti ene prodajalne s parfumi, dočim jih je v Ljubljani vse polno.
Da je v vseh »etablisementih« ob obali Vrbskega jezera preskrbljeno za vojaško godbo in od 5. ure popoldne naprej z jazz» bandom in da ob teh zvokih pleše elegant»
svojega zastopnika poslal v Beograd, da v zvezi z ostalimi sorodlnimi organizacijami osebno zastopa interese društvenih članov.
Spomenica vsebuje predlog o razvrstitvi, ki naj bi vsaj v glavnem popravil sedlamje nevzdržno stanje. Po tem predlogu naj bi bili v II. skupino uvrščeni tudi vsi finančni direktorji, v III. skupino načelniki oddelkov pri fin. direkcijah, v IV. šeil odsekov pri fin. direkcijah in šefi večjih davčnih uprav itd. V splošnem se naj pa fin. uradnikom z visokošolsko izobrazbo prizna časovno napredovanje z istimi ugodnostmi, kakor so priznane sodnikom z zakonom o sodnikih.
fz obširnega (utemeljevanja posnamemo saimo par odstavkov: »Odveč bi bilo «takazovati, da se izvestne upravne naloge morejo le takrat zadovoljivo reševati, ako jih izvršujejo uradniki, ki nudijo za to po svoji predlzobrazbi potrebne garancije. In baš finančna stroka ni med zadnjimi, ki stavlja na administrativne uradnike vedno večje zahteve. Te naloge naše države pa rastejo v takem obsegu, da mu ni naliti primere iz normalnih dob. O tem priča cela vrsta novih zakonov in predpisov, za katerih izvajanje so poklicani baš pravniki.
Zlasti bi bilo uvaževati, da bo teritor. območje fin. direktorjev več kot dvakrat večje, kakor so objnočja velikih županov (fin. direkcij bo 14, velikih županov je pa 33 v vsej državi, op. ur.). Po razvrstitveni uredbi z dne 31. X. 1923 pa je 50 % vel. županov v II. skupini. Pravično bi torej bilo, da se fin. direktorji uvrste v drugo grupo. Načelniki oddelkov pri fin. direkcijah pa se naj uvrste v HI. skupino prve kategorije, ker je njihovo delo enako težko, odgovornost pa večja kakor pri gimnazijskih ravnateljih, ki so uvrščeni v III. grupo. Ako pomislimo, da' se morajo fin. uradniki z visokošolsko izobrazbo kot predstavniki državne uprave pogajalti glede milijonskih kapitalov in da nalagajo podjetjem davke v stotisočih, da pa sami žive v slabih razmerah, bo ti dve činjenici vsak razsoden človek težko
* T *	i;; ji	~~irr;-...... -fijiir- ----- --j——	iia
no občinstvo podnevi, nam ni treba posebej omenjati. Sicer moramo pa reči, da se je pač čuditi, kako je mogoče, da Evropa to zamorsko ropotanjie imenuje »godbo« ali, da govorimo v novi slovenščini »muziko« in na kako nizki niveau je padel evropski glasbeni okus.
VI.
Mladinske organizacije marširajo po ulicah.
—	Moderno urejen kolodvor, kjer raste na tirih trava. — Nediscipliniranost železni» škega in policijskega osobja. — Posledica avstromarksizma. — Korektni orožniki in financarji na Jesenicah in v Boh. Bistrici.
—	Za nekadilce na avstrijskih železnicah dobro, pri nas slabo preskrbljeno. — Graja
železniški upravL
S hoteli je Celovec precej dobro prc» skrbljen, vendar je to pot prenočišč pri» manjkovalo ob navzočnosti tolikih množic nemških pevcev. Najlepši in seveda tudi najdražji hoitel je hotel »Veltalino«, znan le pod imenom »hotel Moser«, ki je oprem» Ijen z najmodernejšim komfortom in takim luksusom, da sc morajo ljubljanski hoteli pred njim kar poskriti.
V poulično življenje mesta se uvrščajo zelo srečno razni skavti, imenovani »Pfad» finder, Wandervögel« i. p. — socialdcmo» kratiena mladinska organizacija: »Die ro» ten Falken« nima posebne zaslombe v prc» bivalstvu, katere vidiš pogostoma, kako maršiiajo na kolodvor ali s kolodvora z vsemi pripravami za itaborcnjc na prostem ob zvokih kitare. Ker smo ravno omenili kolodvor, povemo, da jc poslopje lepo in moderno, s podvozi, tudi zelo obširno, a na tirih raste trava po progi, česar še celo pri nas na Balkanu ne vidiš. Tudi jc očividno disciplina med osobjem zelo rahla, čemur se ni čuditi, ker je železniško osobje orga» nizirano v veliki večini le v socialno»demo» kratični stranki, katera nc priznava nobene avtoritete »predpostavljenih«, marveč jo sistematično izpodkopava. Začudeno gleda tujec, kaik.or n. pr. železniško osobje, stoječe
spravil v sklad. Da trpi v taki situaciji ugled in interes države, je odveč omenjati.
Ako nadalje preudarimo, da sedanji službeni prejemki na pr. finančnega svetnika (1/6) ne dosegajo uiti valutarno, še manj pa po svoji kupni moči, predvojne najmanjše začetne plače kon-ciplsta, potem je pač naravno, da mora tako stanje uničiti službeno vnemo tudi največjih idealistov.
K temu se pridruži še to, da So bili fin. kom-ceptni uradniki s prevedbo zapostavljeni za oficirji, profesorji in sodniki, da jinVniso bile — kakor sodnikom — priznane niti specijalne doklade, ki jim baš radi odijoznosti njihove službe prav tako pristojajo, če ne še bolj.«
V nadaljnem ugotavlja spomenica, da so baš fin. konceptni uradniki kot najvišji predstavniki finančne službe izpostavljeni stalnim napadom od vseh mogočih strani, zaradi česar sc pravniški naraščaj ogiblje finančne stroke. Zaključuje z besedami: »Nočemo jemati nikomur priznanih mu pravic, zahtevamo le .tudi zase za enake dolžnosti enake pravice, za enake dobrine, ki jih nudimo državi s svojimi delovnimi močmi, enaiko valuto.«
Obleke kemično čisti, barva, plislra In Uka tovarna J O S. REICH.
HRANILNI in POSOJILNI KONZORCIJ
JlllllllllEtoEVIIII)PöMEIIi.no.!
LJUBLJANA, Aleksandrova c.5./I. levo
Ustanovljen leta 1874.
Uradne ure dnevno od 3. — 5. popoldne razun sobot nedelj in praznikov. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po 5 —7 V/o.
Daje kredite tudi ranžijske in konsumne po 9°/,, proti poroštvu in zaznambi.
v službi, mirno in neovirano — kadi ciga» rete. To velja celo za policijo. Videli smo na kolodvoru policijskega nadzornika, ki je ob pregledovanju straže kadil cigareto. Ta» ‘k,d nediscipliniranosti menda še v Italiji ni» majo. To so pač posledice — avslromarksi» zma, das;i le»tega v Celovcu ni občutiti tako hudo, kakor n. pr. na Dunaju ali pa v Gradcu.
Opisati bi se dalo gotovo še marsikaj zanimivega, a je treba vendar 'končati že zaradi prostora v listu, ne glede na to, da je tudi najlepšega: dopusta enkrat konec. Tako jc bilo tudi z našim dopustom. Kar naenkrat smo se znašli na kolodvoru, da se povrnemo — to pot skozi predor — v pri» ljubljeno domovino nazaj.
Ne moremo pa 'končati, ne da bi po» hvalili pri tej priliki naših orožnikov in fi» nanoarjev na Jesenicah. Pohvaliti? Da, da, pohvaliti. Že poprej jc ta postaja slovela po vljudnosti in po evropskih manirah teh organov, ki so seveda vsi Slovenci, kar ve» Ija mimogrede povedano, istotaka tudi več ali manj za osobje na obmejni postaji Bo» hinjska Bistrica. Svojo korektnost in vljud» nost so v zadnjem času menda še stopnje» vali tako, da tujci, ki prihajajo ali odhajajo s karavansko ali bohinjsko železnico, ni» majo ne samo nikakršnih pritožb, marveč so še celo polni hvale, kateri se pridružu» jicmo tudi mi.
Obratno pa moramo nasloviti majhno graje na našo železniško upravo. Dočim je na avstrijskih železnicah v vsakem va» gonu d'voj'e oddelkov za nekadilec, s pri» mernimi napisi zunaj na vratih in znotraj v kupeju, imajo naši vozovi le en sam kupe za nekadilce, 'ki jc po navadi zaseden po — kadilcih, tako, da se moraš vedno 'kregati z njimi. Vprašamo, zakaj tudi naša uprava no določa v vsakem vozu po dva kupeja z* nekadilce lin zakaj nc vzdržuje naše osobje prepoved kajenja tako energično, kakor av» strijsko osobje? Umevno, da bi bila po» trebna tu energična remedura.
(Konec.)
Boj draginji!
ZNAMENITO PISMO GOSP. AL. PLEMLJA.
Zvezi državnih nameščencev v Ljubljani. Na Vaš dopis z dne 15. oktobra, v kälterem sporočate, da se ne nameravate potom svojih zastopnikov udeježitii 'pregleda- uraldinih cenikov tržnih cen jugoslovanskih mest in pregleda tržnih kalkulacij, Vaim ipriValtno, ne uradno odgovarjam, da je za mene to dokaz, idla sploh odklanjate vsako stvarno rupravljanje o teh važnih vprašanjih. -Kot so že dosedanje ankete pokar zale, so se izkazale Vaše 'trditve o neopravičenih dobičkih, kot fantazije in kot absolutno strokovno neznanje, (podčrtalo uredništvo) kar sevedla od Vas tudi nihče ne more zahtevaM, da bi poznali točno komplicirane tržne! prilike, vendar se z vso pravico od Vas lahko zahteva', da ste pristopni objektivni oceni. Vaše postopanje ml je dokaz, da so v stvari meroidaljni drugi momenti. Lahko ste. prepričani, da bom našel podpisani sredstva, da bomo tudi Vam dokazali absolutno neopravičenost Vaših trditev. Ljubljana je med najcenejšimi mesti Jugoslavije in ima tako glede kvalitete kot snage prvovrstno blago. Cene so absolutno reducirane na najnižji dobiček prodajalcev. Našel bom lahko možnost to dokazati na merodajne m mestu in potem tudi Vas pripraviti do prepričanja, d!a ste Mi v zmoti oziroma zapelflami od ljudi, ki so imeli pri 'stvari svoje posebne interese.
Obveščam Vas, dia sem uradno stavil mestnemu magistratu predlog, naj se Vam dovoli na ljubljanskem trgu eno mesnico za prodajo mesa in eno stojnico za prodajo sadja in zelenjave pod firmo Zveze in bi se prodaja seveda vršila v Vaši režiji. Oba prodajalna lokala bi se Vam dosolila toliko časa, da pri 'gospodu županu za' to zaprosite jn organizirate to prodajo, pri kateri Vam radevolje pomagam brez vsake odškodnine. Imam interes na tem, dia je Zveza stalno poučena o gibanju tržnih cen in o tržnem položaju v naši državi. Potem sem prepričan, dia bom limcl pred Vami mir in me ne boste na tak neopravičen način napadali.
Sicer sem pa prepričan, da je Zveza napačno informirana od ljudi z zahrbtnimi nameni.
Če bi prodajo, kot gori navedeno, organizirali količkaj dobro, bi mogli praktično nekaj koristiti občinstvu na vsak način več kot s še bolj rdeče pobarvanimi članki itd.
Nadalje Vas obveščam, da) tržni urad ni tukaj samo zato, da zastopa interese konzumentov, temveč tudi interese trgovcev, obrtnikov in kmetovalcev, od katerih živimo vsi, KER TI PLAČUJEJO DAVKE.
V Ljubljani, dne 17. oktobra 1928.
Al. Plemelj s. r. mestni tržni nadzornik.
Zveza magistratnih organizacij v Ljubljani
je poslala naši Zvezi dopis, iz katerega posnemamo :
Izjavljamo, da sc v meritornem .pogledu popolnoma strinjamo' in pridružujemo Vaši akciji glede pobijanja in omiljenja draginje na ljubljanskem živilskem trgu. Tozadevno smo storili že potrebne ukrepe in prosili predsedstvo mestnega magistrata, da Vaše upravičene zahteve in želje upošteva iu da preide tako s primernim1! odredbami k rešitvi tega za vse ljubljansko prebivalstvo, predvsem' pa za javno nameščenstvo pereče in življenja važno vprašanje.
Gosp. župan, dr. Puc, pa je pisal Zvezi:
Potrjujoč Vaš dopis z dne 15. oktobrai 1928 mi je čast naznaniti Vam, da sem sam kar maj-st-rožje obsodil napad podrejenega uradnika mestnega magistrata' na javne nameščence, če se je tudi zgodil v internem krogu ter sem dotičnega gospoda poklical na odgovor. Nihče ne ve bolje kakor jaiz, kako težko življenje ima danes državni nameščenec, kajti vso bodo vidim do dna. In najhujša ni tista beda, ki se kaže, ampak tista, ki se mora skrivati! Zato Ibom (Vaše predloge rade volje predložil pristojnemu odseku občinskega sveta. — Z odličnim spoštovanjem!
Vestnik.
Ljubljanski občinski svet in draginja na trgu.
Občinski svet je na svoji seji dne 13. t. m. razpravljal tudi o nedostatkih na živilskem trgu. Izvoljen je hil devetčlanski odsek za tržne in apro-vizacijske zadeve mesita. Zahvaljujemo se vsem našim .zagovor n ikom v občinskem svetu, ki so se sicer nekoliko poizno in samo jiai javni, t. j. na naš 'pritisk, toda vendarle in prav energično zavzeli za naše stališče. Živahna debata, ki .se je vnela glede nevzdržnih razmer na trgu, je najlepši dokaz, kako prav smo imeli, da smo udarili po mizi. Guli so nas in se zgenilii. Bomo že poskrbeli, da bo voziček dničkal še hitrejše.
Novi potni in selilnl stroški. Finančni odbor je na seji 14. t. 'm. sprejel uredbo o novih poitnl-nah. Čim bo uredba sprejeta tudi v skupščini ter bo objavljena, bo menda' marsikdo — razočaran. Čujemo, da so na eni strani 'dali, na drugi *— pa vzeli. Na zeleno 'vejico velika večina’ ne zleze nikdar, to je kakor pribito. (Nekateri trdijo, da se dnevnice v prvi kategoriji podvoje, v iIF/I se povišajo na 110 Din, za to pa ima II. kategorija od 1. do 3. skupine pravico dio samo IL r'aizredla železniške vožnje, vsi ostali pa do UH. razreda. Selilne stroške bodo pavŠalirali. Kakšni 'proceduri bodo s tem odprta vrata? Do sedaj so veljale povišane dnevnice 30 dni, sedaj pa samo za 15 dni itd. Kratko in malo, nam se edi, da bodo imeli' od nove uredbe korist samoi tisti, ki so imeli že dosedaj 'največkrat priliko, da so si izbijali s komisijami kakšen priboljšek.
Poziv k zdržnosti! Prijatelj našega lista g. dr. B. V. nam .piše na dopisnici: »Na nečuvene žalitve anonimnega mesarja bi bil najboljši odgovor — zdržnost. Vse obširno pisarenje v »N. Glasu« ne pomaga nič. Živim že več let strogo vegetarično, a se počutim bolj zdravega kakor prej, ko sem mora.1 (?!) imeti vsak dan govejo juho in meso. Pozovite z debelimi črkami k zdržnosti pri mesu. Znanstveno je dokazano, da se živi brez mesa1 bolj higijenično. Vsak državni uslužbenec se naj pismeno z dopisnico, kakor sem storil sedaj jaz, zaveže, da bo živci z rodbino vred vsaj en mesec strogo vegetarično. Dovolj je knjig in znanstvenih razprav o vegetarizmu. Ponatisnite v »N. G1.« samo najmarkantnejše teze in argumente iz teh razprav da se onim državnim uslužbencem, ki so neupočeni ali nezaupni proti vegetarični hrani, razprše poslednji dvormi in se jim omaja vera v izključno zveličavno mesno hrano. Pokažimo svojo moč! Brez žrtev z naše strani — če že mesojedci mislijo, dia je zdržanje od mesne hrane že žrtev — ne more biti nobenega uspeha.«
Zvaničnlki, sluge — dnevničarji. Z merodajne strani smo doznali, da bo člen finančnega, sedaj veljavnega zakona, ki odrejuje, da sc morejo nekateri zvaničnlki in sluge degradirati v dnevni-čarje, z novim finančnim zakonom ukinjen.
Halo — razlike, razlike dobite, jih že Imate!
Izplačilo uradniških razlik je državotvorno delo par exceüence. Z izplačilom razlik je napravila naša država ogromen korak z Balkana proti Evropi, tako piše neki naš politični dnevnik in razklada na dolgo in široko o velikanski zaslugi vlade pri tej akciji. Veseli nas neizmerno, da smo se slednjič prikopali na Balkanu do primitivnega pojma o poštenosti. Žal nam pa je politikov, ki razglašajo, da je plačati star, umazan dolg že — državotvorno' delo par excellence! Da! je napravila vlada s tem delom (?) prvi korak z Balkana proti Evropi, ne bi podčrtali, kakor je to storil člankar v dnevniku, ampak bi zapisali da ima vlada šele namen napraviti prvi korak z Balkana. Želimo, da se ne uresniči basen o žabi in volu. Bog pomagaj, v svet trobite s tako trobento, da sc moramo smejati. In kaj si mislijo o nas preljubi naši sosedje? Čuje se slavospev, koi da bi nam vlada n alk Ioni la milijone za' sv- Miklavža' v zlati, z rdečim trakom prevezani škatljici. Iz neskončne dobrotljivosti in širokogrudnosti! — Kaj pa naše
je bilo glasovitih v starih časih.
Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to je

organizacije in ves naš pritisk na merodajne »traktorje«? Oprostite — edina Vaša zasluga je v tem, da ste za naše zahteve postaili dostopnejši nego pred leti. Saj so in ste vedno eni in isti na vladi! Ali ne? Sicer se pa v zasebnem življenju baha samo bankeroten človek s tem, da je plačal več let star dolg in še brez obresti. Nikar pa ne mislite, da smo naperili ost proti sedaj vladajočim strankam.
—	Izjavljamo odkrito in iskreno, da bi udarili z betom po vsaki politični stranki in vladi, ki bi se upala hvalisati in se povzdigovati v nebesa samo zato, ker je storila svojo prokleto dolžnost. — In še nekaj moramo grajati ter obsoditi. Ves trgovski svet do branjevk se namreč že veseli »razlik«, ki jih dobe od nas. Famozni člankar v političnem dnevniku jih je že vnaprej znosil in raztrosil po štacunah in stojnicah. Kar trobentate v svet o blagru razlik, je samo voda na mlin špekulantov in oderuhov! Bojimo se, da je ta neokusni alarm samo poziv za prenumeriranje vseh življenskih potrebščin. Saj trobezljate kar o milijonih, ki se bodo stekli kakor srebrni potočki v nenasitne žepe lakomnikov. Kakšno veselje v Izraelu! Inl mi, mi pai še ničesar ne vemo o razlikah — ker se nam zdi, dia jih dobimo, Če jih sploh dobimo, v. najboljšem slučaju šele drugo' leto z novim proračunom, ki se prične z ominoznim
—	1. aprilom.
Gibanje avstrijskega uradništva. Avstrijsko uradništvo je stavilo vladi več zahtev, med katerimi je najvažnejše vsakoletno izplačilo trinajste mesečne plače. Da se ta akcija podpre, se pravkar vrše po celi Avstriji uradniški shodi, pri katerih je na tisoče državnih nameščencev manifestira za svoje postulate. Prihodnjič objavimo o tem gibanju informativen članek,
Ali je to res? Čujemo, da je zavladala v vrstah vseh nameščencev finančne stroke velika nejevolja zaradi nameravane ponovne razvrstitve. Vladni prvotni načrt je baje silovito poslabšan. Najbolj se pa razburjajo zaradi baje zelo zagonetnega obnašanja predsednika našega Gl. Sa, veza, ki je sam visok in odločilni funkcijortir centralne finačne uprave.
Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave, V tisočerih rodbinah uživajo Žiko brez primesi zrnate kave v popolno zadovoljnost. Sc» veda je pa treba pri nakupu paziti izrecno na ime »Žika«, ki je zakonito zavarovano.
RAZŠIRJAJTE „NAŠ GLAS“
C. J. Hamann
Ljubljana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Predtlskarija modernih ročnih del.
delikatesno in špecerijsko blago dobite v trgovini
FR. KHAM, Ljubljana
nasproti hotela „Union“.
Sever & Komp., Ljubljana
Semena, poljski in gozdni pridelki
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, Ljubljana
za nakup vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
Obiščite novo ure-jeni oddelek za
gospode
Trpežno blago. Najnižje cene. Modna trgovina za dame in gospode
A. ŠINKOVEC nasl. K. SOSS
LJUBLJANA
Mestni trg 18,19
PARNA PEKARNA
JEAN SCHREY NASL.
JAKOB KAVČIČ
VEČKRAT NA DAN SVEŽE PRIZNANO NAJBO JŠE VSAKOVRSTNO PECIVO
Ivan Jelačin, Ljubljana
Uvoz kolonijalne In Špecerijske robe
Tvrdka ustanovljena leta 1888.	Solidna in točna postrežba
a
a
^ZU/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/U/WU/UU/U/U/ttl/WWWU/U/U/U/WU/U/IE
a	Kr. dvorni dobavitelj	g
ANTON VERBIČ, Ljubljana |
P Delikatese iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini Špecerija e
a	Solidna postrežba, zmerne cene.	Š
KNJIGARNA fmmmmmmmmmm
NOVA ZALOŽBA
r. z. z o. z. LJUBLJANA, Kongresni trg 19 In
PODRUŽNICA prej I. GIONTINI
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 17
priporoča v nakup svojo bogato zalogo vseh šolskih in pisarniških potrebščin ter knj ige lastne in drugih založb. Ima tudi veliko zalogo barv za slikanje na blago in svilo.
i 1 /
I
Resljeva cesta štev. 24.
Veletrgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi izdelki. Priporoča zlasti prvovrstno
banaško pšenično moko.
Pletilne stroje in potrebščine, strokovni pouk, aparate za vzorčno pletenje na navadnem stroju, novost, nudi
A. KOS * Ljubljana
ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 5
PRIPOROČA SE DAMSKA KONFEKCIJA IN MODNI SALON
ALOJZIJ PAULIN
LJUBLJANA, KONGRESNI TRG 5
Prvovrstna strokovna izdelava damskih plaščev, oblek in kostumov tudi kakor vse moške garderobe po konkurenčnih cenah. — Lastna zaloga blaga. — Gg. uradnikom in uradnicam na obroke.
Restavracija
„PRI NACETU“
Ljubljana, Kette Murnova ulica št. 3
priporoča gg. drž. uradnikom dobro postrežbo
v kvaliteti pijač in hrane.
FHfl 'MlfÖ P©BF©	©lEP©
iOPO m MIZI TUPI TESTO
PARNA PEKARNA
FRANC DOLINAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO 11
==— POLJANSKA C. 19
najtopleje priporoča svojim cenj. odjemalcem večkrat dnevno prvovrstno sveže pecivo in različne vrste slaščic
TovarlSI!
Najboljše blago I
Najnlžje cenel
Tovarišice I
Že etanovska zavednost veleva, da podpiramo pri nabavah svojih potrebščin v prvi vrsti svoje lastne ustanove. Veliko bolj pa smo v svojem interesu dolini to storiti tedaj, ako nam nudijo
te ustanove večje ugodnosti in večje koristi kot tuje. Ena izmed takih ustanov je našu
TELEFON ŠT. 2421
Nabavljalna zadruga državnih nameščencev v Ljubljani, Vodnikov trg 5.
Rač. pošt. hran. štev. 12.416.
Ona nam nudi banaiko moko, sladkor, kavo, olje, mast, sploh vse špecerijsko In kolonijalno blago najllnejče vrste po najnlijlh cenah, ki so mogoče. Velika Izbira dežnikov, predpražnikov in najfinejših in najtrpežnejčlh čevljev lastnega Izdelka. V zalogi najfinejši ilton, platno In srajco za gospode po najnižjih cenah.
Drva in premog vsak ćas na razpolago. Dostavlja se blago na tlom in dovoljujejo se olaJAave pri plačilu. Zadovoljiti svoje člane Je le zadruge najviAji eilj. Da je blizu tega cilja, dokazujejo stalni in dnevno novo pristopajoči člani-odjemalci.
TovarlSI 1 Tovarišice 1 Pristopile k lej zadrugi In kupujte v njej 1
Kdor kupuje v svoji zadrugi, kupuje pri sebi!
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani. — Odgovorni urednik Anton Adamič. — Za Učiteljsko tiskarno Francč Štrukelj. Vsi v Ljubljani.