• izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia TI , letnik 2-3, ljubljana, 1979 izdaja zve:u geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia TI ,letnik23,slr. 1 - 76 , ljubljana, marec 1979 , udk528 = 863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Maj cen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke - dr. Florijan Vodo- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobold Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegati mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kolač, Zlatko Lavrenčič - delegati celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegati uredniškega odbora: Stanko Maj cen, Vlado Kolman, Peter Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna kolektivna narocnma za prviz izvod je 700 din, za nadaljnje izvode 350 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082. Prispevki naj bodo za- radi lektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani. Naklada 700 izvodov. Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24.1.1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. VSEBINA Stran - Uredništvo bralcem 3 - 35 let geodetske službe v SR Sloveniji (Stanko Ma[cen) 5 - Drugo jugoslovansko posvetovanje o zemljiškem katastru (Vlado Kolman) 9 - Zemljiški kataster danes inperspektivenjegovega nadaljnjega razvoja (Zorko Ukmar) 11 - Informacijski sistem za potrebe planiranja in geodetska služba na Bavarskem (Miro Črnivec, Milan Naprudnik) 20 -FIG -simpozij o deželnih informacijskih sistemih (JanezKifnar) 23 - Poročilo o izdelavi in vzdrževanju ZKKN v Ljubljani (Milena Stare, Janez Obreza) 25 -Razmišljanje o izdelavi katastra komunalnih naprav (Ivan Gaber) 28 - Predlog sistema vzdrževanja TTN 5 (dr, Jurij Beseničar) 31 - Poročilo s kartografskega kursa v Nemčiji (Branko Rojc, Vasilii Zlatnar) 37 - O pisavi in prevajanju tujk v geodetski dejavnosti (Ivan Gol orej) 41 - Položaj na in višinska natančnost izmer za različne potrebe družbenih in gospodarskih dejavnosti (Anton Lesar) 45 - Meril-ve recentnih tekstonskih gibanj v Karavankah (Marjan Jenko) 47 - Raziskava natančnosti temeljnih triangulacijskihmrež vSR Sloveniji (Marjan Jenko) 48 - Iz upravne prakse (Stanko Pristovnik) 50 - Pregled občinskih, republiških in zveznih predpisov, ki neposredno ali posredno zadevajo geodetsko dejavnost (Peter Svetik) 52 - Pregled kartografske dejavnosti v drugem, tretjem in četrtem tromesečju 1978 (Peter Svetik) 60 - lzvl ečki 65 CONTENT - Editorial board to the readers 3 - 35 years of geodetic service in SR Slovenia (Stanko Majcen) 5 - SecondYugoslavian symposium of land registry (Vlado Kolman) 9 - Land registry - todaj and possibi I i ties for i ts further devel opment (Zorko Ukmar) 11 - Planning information system and geodeticservice inBavaria (Miro Črnivec, Milan Naprudnik) 20 - FIG - Symposiumaboutland information systems (Janez Kifnar) 23 - Report of elaboration and revision of ZKKN in Liubljana (Milena Stare,Janez Obreza) 25 - Consideration of elaboration of cadastra ofpublic utilities (Ivan Gaber) 28 -The proposal ofTTN 5 revision system (dr. Jurij Beseničar) 31 - Report frorn cartographic symposium in Germany (Branko Rojc, Vaso Zlatnar) 37 -Aboutwritting andtranslating of foreign words ingeodetic activity (Ivan Golorej) 41 - Planirnetric and height accuracy of geodetic measurernents for different needs of society and economic activities. 2th part. (Anton Lesar) 45 - Geodetic measurements of recent crustal movementsat Karavanke, Yugoslavia (Marjan Jenko) 47 -Accuracy ofprimary triangulation network inSR Slovenia, Yugoslavia (Marjan Jenko) 48 - From administrative praxis (Stanko Pristovnik) 50 - Overwiew of the community, republ ic, and federal regulations which directly or indirectly concern geodetic activity (Peter Svetik) 52 -Overview of cartographic activity insecond, third, andfourthquarter 1978 (Peter Svetik) 60 - Abstracts 65 Kot ste že sami ugotovili, dragi egi bralci Geodetskega vestnika, si z zadnjimi številkami na- biramo precejšnjo zamudo. Ki e so razlogi za to? fb ne da se i e uredniški odbor upehal zaradi triletnega dela, kolikor je že nespremenjen? Deloma lahko iščemo razloge tudi v tem. lbleg te- ga pa je uredniški odbor pričakoval več sodelovanja od vas, dragi bralci, vendar nosi večkratni pozivi v tej rubriki niso rodili želenega uspeha. Tudi sodelovanje geodetskih društev (celjsko, do- lenjsko, ljubljansko, mariborsko) je bilo premajhno. Sicer pa zamujanja ni krivo le pomanjkanje prispevkov, temveč zlasti "tehnične" ovire. Med te "tehnične" ovire spadajo zlasti lektoriranje, priprava povzetkov, prevod v angleščino, tipkanje, pregled, tisk. Ne glede na objektivne teža- ve pa menim, da bi se se dalo najti kakšno rezervo in predolgi rok od oddaje prispevkov do ekspe- dita Geodetskega vestnika skrajsati na bolj razumno mejo. Mislim, da lahko rečem, da se uredniš- ki odbor zaveda svoje odgovornosti in da bo kljub veliki zaposJenosti članov odbora z drugimi za- devami storil vse, da bodo naslednje številke glasila izšle pravočasno. Seveda bi nam bilo to mnogo laže z večpm vašim sodelovanjem. O izdajanju Geodetskega vestnika pa je tekla razprava tudi na seji predsedstva Zveze geodetov Slovenije, ki je bila 14.2.1979 v 4ubljani. Iti izdajanju Vestnika v letu 1978 je bilo ugotovlje- no, da je bil program uspešno izpolnjen, kar se tiče obsega in kvalitete. Tako je bil obseg za približno 5 odstotkov večji od planiranega, uvedena je bila nova rubrika Iz upravne prakse. Tu- di finančno je bilo poslovanje uspešno. lbvečala se je tudi naklada od 650 na 700 izvodov. Manj uspešni pa smo bili glede pravočasnosti izhajanja, pa tudi glede zanimivosti in aktualnosti. A-ema- lo je bilo splošnih prispevkov in informacij, področje izven geodetske službe v Vestniku praktič­ no ni zajeto, aktivnost društev oziroma njihovih poverjenikov za Geodetski vestnik je bila pre- majhna. Za leto 1979 je predsedstvo sprejelo program izhajanja Vestnika v obsegu, kot je bil predviden za leto 1978 in ki je bil, kot že rečeno, presežen za 5 %, in v nakladi 700 izvodov. Bistvenih vsebinskih novosti za letošnje leto ne predvidevamo, pač pa bi bilo treba odpraviti pomanjkljivo- sti iz prejšnjega leta. Da bi bil Vestnik tudi letos finančno uspešen, je predsedstvo sklenilo, naj se zviša kolektivna letna naročnina, in sicer za prvi izvod od dosedanjih 600 dinarjev na 700 dinarjev, nadaljnji izvod pa na 350 dinarjev od dosedanjih 300 dinarjev. Dalje je bilo sklenje- no, naj se poveča honorar od objavljene strani v Geodetskem vestniku od dosedanjih 125 dinar- jev na 150 dinarjev. O programu Geodetskega vestnika v letu 1979 pa je tekla razprava tudi na uredniškem odboru v začetku meseca marca,katerega so se udeležili tudi poverjeniki oziroma predstavniki vseh geodet- skih društev razen ljubljanskega. Enotno je bilo ugotovljeno, da je vsekakor vrsta zadev o katerih bi bilo koristno in zanimivo pisati v našem glasilu in za katere bi lahko dala pobudo društva in do- bila tudi nosilce za posamezne prispevke. Dogovorjeno je bilo, da društva pripravijo poročila o sestankih, predavanjih in posameznih drugih aktivnostih v taki obliki, kot bi bilo objavljenov Geodetskem vestniku. Ugotovljeno je namreč bilo, da objavljanje zapisnikov sestankov v celoti ali v skrajsani obliki ni najbolj primerno, v poročilu s sestanka pa se lahko širše opise problemati- ka o kateri je bilo govora. Na tem sestanku je bila sprejeta tudi pobuda, da bi v našem glasilu objavljali fotografije, in sicer fotografije, ki se nanašajo na objavljena gradiva oziroma fotogra- fije iz dela geodeta na terenu in v pisarni. Glede na tehnične zmožnosti bomo lahko objavili fo- tografije včrnobeli tehniki. Zato pozivamo vse geodete - fotoamaterje, da nam pošljejo posnetke s podatki o avtorju in naslovom zaposlitve in kratkim komentarjem. V tej številki začenjamo z ob- javljanjem prvih fotografij in sicer s centralne proslave ob 35 letnici geodetske službe. Upamo, da bomo v naslednji številki lahko objavili že vaše posnetke dragi geodeti fotoamaterji. Upamo, da bodo vse organizacije in organi, ki so bili kolektivni naročniki našega lista, to osta- li tudi v tem letu. GV 23(1979) 1 Ftedsednik uredniškega odbora Stanko Majcen 3 Stanko Majcen* 35 LET GEODETSKE SWŽBE V SR SLDVEN IJ 1 Z osrednjo proslavo, ki je bila 14.12.1978 v Ljubljani, smo začeli proslavljati 35 let organizira- ne geodetske službe v novi socialistični Sloveniji. V letu 1979 naj bi se proslavljanje nadaljeva- lo s proslavami po posameznih občinah, bile pa bi medobčinskega pomena. Organizatorji teh pro- slav so skupno geodetske organizacije združenega dela, geodetski upravni organi, geodetske raziskovalne in šolske ustanove, kot tudi Zveza geodetov Slovenije oziroma geodetska društva. Glavni namen teh proslav kot tudi ostalih spremi joj očih manifestacij oziroma aktivnosti je pouda- riti prispevek geodetske službe od leta 1944 do današnjih dni k razvoju nase družbe, in sicer v času okupacije prispevek geodetov k uspehom akcij v narodnoosvobodilnem boju, po osvoboditvi k povojni graditvi in v zadnjem času k uveljavljanju sistema družbenega planiranja in informira- nja. Za začetek organizirane geodetske službe v SR Sloveniji štejemo leto 1944, in sicer 20.januar,ko je bila z odredbo Glavnega štaba NOV in FOS ustanovljena geodetska sekcija. Ta sekcija je bi- la najprej v sestavi operacijskega oddelka pri Glavnem štabu NOV in FOS, kasneje pa je bila ne- posredno podrejena Glavnemu štabu. Osnovna naloga sekcije je bila izdelava kart in načrtov ter geodetska priprava topniškega streljanja. Sekcijo so sestavljali šef in trije člani, predvideno pa je bilo, da se po potrebi lahko tudi poveča število njenih članov. Že februarja 1944 pa je Glav- ni štab tudi odredil, da je geodetski referent v sestavi štaba korpusa, enako pa je veljalo tudi za štab divizije in brigade. Ker mnogim geodetom niso znane naloge inaktivnosti geodetov v NOB, ne bo odveč, če najpomembnejše navedem tudi na tem mestu. Navedena geodetska sekcij o in geo- detski referenti so med drugim oskrbovali enote s topografskimi kartami in načrti, izdelovali matri- ce kart in načrtov, razmnoževali načrte in karte, opravljali reambulacijo topografskih kart in na- črtov, skrbeli za nabavo in izdelavo raznega materiala in pribora, pripravljali in izdajali publika- ciie o osnovnih pojmih topografije in čitanju topografskih kart. Osrednje proslave v Ljubljani, ki je bila v Klubu delegatov, se je udeležilo nad 200 ljudi. Fbleg predstavnikov slovenskih geodetskih upravnih organov in organizacij združenega dela, raziskoval- nih in šolskih institucij ter Zveze geodetov Slovenije so se proslave udeležili zastopniki geodet- skih uprav iz drugih republik ter predstavniki družbenopolitičnih, upravnih in samoupravnih orga- nov republike in občin. Tako so bili navzoči med drugim tudi tovariši Tone Bole, član A-edsedstva SR Slovenije, Ludvik Golob, podpredsednik Skupščine SRSlovenije, Mora Žlebnik, podpredsedni- ca Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, Morijo Vičar-Zupančič, članica Izvršnega sveta Skup- ščine SR Slovenije ter republiška sekretarko za urbanizem. Osrednjo proslavo je otvoril član odbora za proslavo 35-letnice prof. Ivan Čuček, ki je pozdra- vil vse navzoče in se jim zahvalil, da so s svojo prisotnostjo počastili jubilej geodetske službe. V imenu medrepubliško-pokrajinskega kolegija za goodezijo, skupnosti jugoslovanskih organiza- cij združenega dela ter Zveze geodetov Jugoslavije je pozdravil udeležence proslave direktor Republiške geodetske uprave Hrvatske Vladimir Mačkovic. Geodetski službi SR Slovenije je tudi čestital ob 35-ietnici uspešnega dela in razvoja ter ji zaželel nadaljnjih uspehov. Med drugim je tudi omenil, do spoznanja in izkušnje geodetske službe v SRSloveniji nakazujejo smer razvoja geodetske dejavnosti v vsej državi, da bi se s tem hitreje prilagodila novim družbenim potrebam in zahtevam družbenega, prostorskega in urbanističnega planiranja in informiranja. * 61000, YU, 4ubljana, Geodetska uprava SRS dipl .ing. namestnik direktorja A-ejeto 16.2.1979. GV 23(1979) l 5 Mario Abram pa je kot predsednik Skupnosti slovenskih občin čestital v imenu te skupnosti k jubi- leju ter poudaril pomembne uspehe geodetske službe v občinah in republiki v njenem 35-letnem obdobju. Slovesen nagovor je imela Mara Žlebnik, podpredsednica Izvršnega sveta Skupsčine SR Slovenije, ki je v imenu Izvršnega sveta pozdravila udeležence proslave in čestitala k visokemu jubileju geodetske si užbe. Med drugim i e tovarišica Žlebnikova omenila, da je bila geodezija kot veda in služba neizogibno zajeta v vse družbene procese od osvoboditve naprej, in sicer v drobnih in velikih nalogah, ki so spremljali te procese. V zvezi s trenutnimi nalogami geodetske službe in usmeritvami za naprej je tovarišica Žlebnikova poudarila, da so priprava podlog za projekfrranje in prostorsko planiranje ter uveljavitev v informacijski sistem Slovenije družbeno najpomembnejše funkcije geodetske dejavnosti. l Janez K IFNER* FIG - SIMFOZU O DEŽELNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH V dneh od 16. do 21. oktobra 1978je bil no Tehniški visoki šoli v Darmstadtu simpozij o deželnih informacijskih sistemih, ki sega je udeležilo okrog 150 udeležencev, predvsem geodetov. Simpozij pomeni logično nadaljevanje prizadevanj FIG, ki je že leta 1971 oblikovala komisijo, da bi raziskalo stanje obdelav in hranjenja geodetskih podatkov. V poročilu te skupine je prvič omenjen pojem "deželni informacijski sistem". FIG je spremljalo nadaljnji razvoj in kongres v Stockholmu leto 1977 je že spoznal delo pri informacijskih sistemih kot prvorazredno nalogo geo- detov. V zvezi s tem je reorganizacijo komisij FIG - tretjo komisija se bo v naslednjih šestih le- tih ukvarjala s problematiko deželnih informacijskih sistemov, simpozij v Darmstadtu pa pomeni nekak uvod v delo tretje komisije. Namen simpozija je bil osvetliti problematiko informacijskih sistemov čimbolj široko, interdiscipli- narno. Z referati je sodelovalo okrog petdeset različnih strokovnjakov iz raznih dežel. Razprava se je razvijalo sproti, po vsakem referatu, kar i e prispevalo k pestrosti in konkretnosti prispevkov. Težava je bilo, da organizatorji v dveh uradnih jezikih (nemščina, angleščina) niso zmogli pravo- časno pripraviti pismenega gradivo. Celotna tematiko je bila razdeljena na osem tematskih področij. 1. osnove deželnega informacijskega sistema 2. zoj emonj e podatkov 3. obdelava podatkov 4. urejanje podeželja 5. razvoj 6. okolje in viri 7. organizacija ln financiranje 8. izkušnje pri gradnji deželnih informacijskih sistemov Uvodoma je bilo poudarjeno, da z razvojem družbe potencirano rastejo problemi. Za njihovo ob- vladovanje pa je treba izkoristiti vse možnosti: tehniko, strokovnjake in znanstvenike in ne nazad- nje informacije. logiko programa tematskih krogov in referatov v njih je v marsičem prispevala k jasnosti osvetlit- ve celotne problematike. lstopno pridobivanje podatkov karte TTN 5 v digitalni obliki pa je omogočeno z uporabo digitalnega vnosa registriranih sprememb v obstoječo karto. Na ta način je možna postopna gra- ditev banke kartografskih podatkov oziroma postopen prehod celotne vsebine TTN 5 v digitalno obliko. Opis tehnološkega postopka Digitalen vnos sprememb je izveden s sistemom digitalne monorestitucije. Detajlni opis omenjene- ga sistema je bil objavljen v Geodetskem vestniku št. 4/76. Digitalni model reliefa (DMR) Sistem pomeni danost digitalnega modela reliefa. Geodetski zavod SRS ima testirni paket progra- mov za zajemanje in konstrukcijo DMR iz grafično predstavljenih plastnic (celotna tehnologija GV 23(1979) 1 35 zajemanja bo prikazana v eni od naslednjih številk Geodetskega vestnika). A-ogramski paket omo- goča konstrukcijo različno goste mreže DMR točk z oziram na potrebe potencialnega uporabnika. A-incip konstrukcije DMR mreže iz obstoječe višinske predstave terena (plastnice) omogoča zelo hitro računalniško podprto pridobivanje podatkov. Druga prednost tega načina je, da je napaka v posamezni višini objektivna, kar pomeni, da je možna ocena natančnosti končnega izdelka (izračunanih koordinat). Gostota DMR za potrebe vzdrževanja bi bila 5-10 m/kvadratna mreža, z ozirom na ravninski te- ren, kjer leže intenzivna območja, ki akumulirajo veliko sprememb v kratkih časovnih presledkih. (Za določitev potrebne gostote bi bilo treba izvesti nekaj manjših tipičnih primerov.) Z danostjo primerno goste DMR mreže je potem omogočeno delovanje sistema digitalne monoresti- tucije. Z digitalizacijo slikovnih koordinat točk, ki karakterizirajo določeno spremembo, upošte- vaje izračunane orientacijske elemente posnetka, se slikovne koordinate z razvitim in računalniš­ ko obdelanim algoiteracijsko transformirajo v GK (ali koordinatni sistem karte) koordinatni si- stem. Z numerično vodenim koordinatografom se spremembe vrišejo v originalno karto (diagram št. 3). Digitalizirane koordinate, opremljene z ustreznimi šiframi, ki predstavljajo določene objekte po topografskem ključu, se shranijo v ustrezni datoteki, ki pomeni zasnovo banke podatkov. Ob vsa- kokratnem vzdrževanju se ta datoteka na že ophani način dopolnjuje oziroma korigira. Na področ­ jih, kjer se ugotovi potreba po kompletni banki podatkov, se lahko digitalizirajo še za vzdrževa- nje nepotrebni deli posameznih listov karte. Taka banka podatkov se ob ustrezno razvitem soft- waru (logične vezave, generaliziranje, kombinacije z ostalimi podatki) lahko uporablja za hitre izrise podatkovne baze v različnih merilih in v različnih kombinacijah z ostalimi podatki. A-ednosti in slabosti predlaganega sistema vzdrževanja A - Prednosti - Celotno vzdrževanje je vključeno v sistem, kar pomeni enotno obdelavo podatkov tako v smis- lu karte kot tudi njene natančnosti. - Sistem omogoča alternativne rešitve, ki se lahko prilagajajo razi ičnim hardwarskim možnostim. - Izračunani orientacijski elementi posnetkov omogočajo hitrejši proces relativne in absolutne orientacije stereomodelov tako v procesu vzdrževanja kot tudi pri stereo- ali monorestitucij- skem delu. - Detekcija sprememb ni več prepuščena subjektivnemu iskanju, pač pa je objektivno oblikovana. - V alternativi analognega prenosa se uporabljajo sprejete metode restitucije. - V alternativi digitalnega prenosa se uporabljajo hardwarske komponente splošnega značaja (ra- čunalnik, digitalnik, numerično vodeni koordinatograf), za katere ni potrebno, da opravljajo geodetska dela. - Vsi računalniški programi so razviti in testirani. - Možnost postopne graditve banke podatkov. B - Slabosti - Fbtreben i e zoomtransferoskop. - A-i detekciji sprememb na ZT pomeni težavo detekcija točkovnih elementov (nosilci daljnovodov ipd.) ter razvrščanje linijskih objektov (vodni tokovi, cestno omrežje). - Danosti cestne mreže DMR. Opomba: DMR naj ne bi uporabljali samo za vzdrževanje, pač pa tudi za naloge planiranja,pro- jektiranja ipd. 36 GV 23(1979) l Sklepi A-edlagani sistem vzdrževanja pomeni eno od alternativ vzdrževanja TTN 5, ki pa je sistemsko op- redeljena. To ima tem večji pomen zato, ker se kvaliteta in natančnost tako dragocenega karto- grafskega dokumenta ne bi smela degradirati s kakšnimi "ad-hoc" vzdrževalni postopki. Raziskovalna naloga, katere zgoščeni rezultat pomeni pričujoči prispevek, je podrobno osvetlila celotno problematiko vzdrževanja TTN 5, evidentirala obstoječe postopke in ustrezno zakonodajo ter podala najboljšo tehnološko rešitev. Ekonomika predlaganega sistema pa je stvar praktičnega preizkusa in ustreznih primerjav. Branko ROJC* Vasilij ZIATNAR** POROČILO S KARTOGRAFSKEGA TEČAJA V NEMČIJI Nemško združenje za kartografijo (DGFK) organizira vsaki dve leti tradicionalni kartografski te- čaj Niederdollendorf. Letos je bil že dvanajsti po vrsti, in sicer v Karlsruheju, o temi KARTO- GRAFSKI VIDIKI V PRIHODNOSTI. Tečaja sva se tokrat udeležila predstavnika Geodetskega zavoda SRS m Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo Vaso Zlatnar in Branko Rojc. Na tečaju so bila naslednia predavanja: 1 . Sedanje in prihodnje naloge ICA 2. Temelji, ustroj in prihodnji problemi kartografske znanosti 3. Kartografija v povezavi z geo-znanostmi, posebno z geodezijo in geografijo 4. Topografska izmera in kartografski prikaz Zemlje 5. Kozmična kartografija 6. Temeljne karte za oceansko kartografijo 7. Grupiranje in ureditev kart in atlasov 8. Vplivi prikazov tematske vsebine na razvoj kartografije 9. R:>men kartografije za planiranje 10. Prispevki tehnike daljinskega zajemanja podatkov h kartografiji 11. Kartografska avtomatizacija in njene zahteve pri izdelavi kart 12. Prikaz opreme za avtomatizirano kartografijo fir.ne AR ISTO 13. Samostojni kartografski postopki 14. Kartografske ustanove v ZRN 15. Razvoj ne težni e v nemški komercialni kartografiji 16. Merila (vrste meril) in oblikovanje enotnih evropskih topografskih kart * 61000, YU, 4ubljana dipl .ing.geod. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo ** 61000, YU, Ljubljana ing., Geodetski zavod SRS ltispelo v objavo 1979-01-12 GV 23(1979) l 37 17. Ali sta vsebina in prikaz na nemških topografskih kartah še sodobna? Otvoritev tečaja ln uvodni govor je imel dolgoletni predsednik DGfK Helnz Bosse, poudaril je njegov pomen v nemškem in mednarodnem merilu. fbsebej je pozdravil tuje udeležence iz Jugo- slavije, Avstrije in Nizozemske. Nato je predal besedo profesorju dr. Ormelingu, predsedniku ICA. Ta je v svojem predavanju po- dal odličen pregled dejavnosti in nalog Mednarodnega kartografskega združenja (ICA). Eden bistvenih problemov kartografije v svetovnem merilu je proces profesionalizacije, ki se raz- vija v naslednjih stadijih: 1. razvoj kartografskih tehnik, nastajanje pojmov; 2. nastajanje poklicnih združenj; 3. organiziranje študija - izobraževanj kartografov; 4. obli kovanje poki icne etike; 5. pravno normiranje poki ica Ta proces ne poteka povsod enako hitro in je odvisen od razvojne stopnje kartografije. V nekate- rih državah je profesionalizacija kartografije že zelo daleč (Nemčija), ponekod pa še vedno v začetnih stadijih. S kartografijo se zvečine ukvarjajo geodeti 1 ki imajo v večini držav več kar - tografskega znanja kot geografi. Komisija za poklicno izobraževanje ICA igra pri profesionalizaciji kartografije veliko vlogo in se bori za intenziviranje tega procesa po svetu. V mednarodnem strokovnem sodelovanju nastajajo težave ravno zaradi različnih stopenj razvoja kartografije. IHmer: Evropa, ZDA in neuvrščeni v Afriki in Južni Ameriki. Zelo aktivne so tudi ostale komisije ICA: komisija za kartografsko komunikacijo, komisija za terminologijo, ki je izdala Mednarodni večjezični kartografski slovar in druge komisije. Vsako leto izide letopis ICA: lnternatinal Yearbook of Cartography(do zdaj že 17 izdaj), ki ob- javlja poročila posameznih komisij ter znanstvene in strokovne prispevke. ICA organizira general- ne skupščine (vsaka 4 leta) in mednarodne tehniške konference (na 2 leti). V prvih letih delovanja je bilo storjenih precej naporov za pospeševanje sodelovanja z Mednarod- no geografsko unijo (!GU). Kmalu pa je med organizacijama ter strokovnjaki prišlo do ohladitve odnosov, predvsem zaradi podcenjevanja kartografije, ki so jo šteli za pomožno vejo geografske znanosti. V zadnjih letih se sodelovanje spet izboljšuje. Poleg ICA delujejo še naslednje mednarodne kartografske organizacije: l. kartografska sekcija OZN (izdaja letno publikacijo World Cartography);. 2. regionalne kartografske konference: Azija, Afrika, Amerika, panameriška kartografska kon- ferenca; delujajo v triletnih turnusih;. 3. Afriška asociacija za kartografijo; sedež v Alžiriji 1 ustanovljena v Adis Abebi 1975. Te organizacije delujejo po konceptu ICA, vendar z različnimi nalogami in cilji. V naslednjem referatu je prof. Freitag podal definicijo in splošen oris kartografske znanosti. R-eda- vanje je sklenil z ugotovitvijo potrebnih ukrepov„ za priznanje in samoumevnost kartografije kot znanosti: l . nov koncept kartografije kot objektne znanosti, 2. izdelava novega lastnega sistema pojmov, 3. izdelava sistema izražanja, 4. izdelava metodologije, 5. odpiranje za zunanje vplive. A-edavatelj R .Bčfhme ie v svojem referatu prikazal problematiko izdelave in vzdrževanja topograf- skih kart v svetovnih okvirih. Dejavnost kartografske sekcije OZN na tem področju je najmočnej- 38 GV 23(1979) l ša v standardizaciji geografskih imen, transkripciji ne-latinskih pisav, AOP in izdelavi mednarod- ne milijonte karte. Topografsko izmero bi bilo nujno podvojiti predvsem v deželah v razvoju. A-i vzdrževanju kart so nam lahko v pomoč satelitski posnetki. Za ilustraciio stanja topografskih kart ie navedel podatek, da so še celo v Evropi (Norveška) predeli brez topografskih kart. Za obe Ameriki so ZDA izdelale sistem topografskih kart v merilu 1 :250000. ZDA pa so v celoti zajete z ortofotokartami. V naslednjih dveh referatih sta predavatelja (dr. Meine in H . Ermel) podala zelo ilustrativen pre- gled zgodovine, dosežkov in prihodnjih nalog na področju kozmične in oceanske kartografije. Videli smo karte Lune, Marsa in Venere ter zanimive karte svetovnih morij. V referatu Vplivi prikazov tematske vsebine na razvoj kartografije je dr.Pl:lhlmann poudaril, da je osnova kartografije potreba po kartografskih prikazih. Trditev je ilustriral s primeri iz zgodovine ter ugotovil, da funkcionalnost, ki so jo imele starejše karte, marsikdaj manjka modernim kartam. Tematske karte se v bistvu niso spremenile, kajti izrazna sredstva so ostala ista. V modemi temat- ski kartografiji se kaže potreba po novi vsebini tematskih kart, ki pa bo zahtevala tudi nova izraz- na sredstva. Tudi nova tehnologija (AOP) zahteva novo teoretično zasnovo tematskih kart. Fti tem pa ne smemo zanemariti estetske komponente kartografskega prikaza, kar se pogosto dogaja. Strogo moramo ločiti topografsko in tematsko kartografijo, čeprav imata mnogo skupnega. Tega na- čela naj bi se držali tudi pri šolanju kartografov. Naslednji zanimiv referat je imel naslov Fbmen kartografije za planiranje. Tematske karte so sestavni del sistema planiranja. Kartograf mora v karti kot komunikacijskem sred- stvu planiranja z uporabniki zagotoviti svojo identiteto. Na vseh ravneh odločanja je čedalje večji problem velika količina materiala; ki ga lahko deloma nadomestimo s kartami. Te pa morajo biti oblikovane premišljeno, tako da bodo razumljive čim šir- šemu krogu uporabnikov. Zato dr. PBhlmann kot uporabnik ne priporoča avtomatsko izdelanih (na primer ploterskih) temat- skih kart. Ftedavatelj se je dotaknil še problema sistemov znakov za različna merila tematskih kart. Omenil je še nov pojem, ki se je pojavil v planiranju, in sicer: planiranje prostih površin (karte izrabe površin). V referatu o daljinskem zaznavanju je referent dr .J. Dodt poročal o nemških izkušnjah in tehnikah v mednarodnem sodelovanju pri delu v Braziliji. Definicijo: Daljinsko zaznavanje je pridobivanje informacij o Zemlji iz daljave. Z letali ali sateliti s pomočjo žarkov različnih valovnih dolžin dobimo direktno aB indirektno pos- netke, ki jih lahko uporabimo predvsem v tematski kartografiji. Vrste posnetkov: 1 . Fotografski posnetki v območi u vidnega spektra omogočaj o direktno fotogrametrično kartiranje. 2. Barvni filmi in infrardeči filmi omogočajo diferenciranje različnih površin, kar je primerno za specialne tematske raziskave in kartiranje. 3. Multispektralno snemanje. 4. Termično snemanje (termografija): skaner "tipa" pokrajine v pasovih z rotirajočo zrcalno priz- mo, z žarki z valovnimi dolžinami od 8 do 40 mikronov. Registrira temperaturne razi ike po- vršine 0,5°C. Uporaba v tematski kartografiji. 5. Mul ti spektralno "otipavanje" (Abtasten) deluje na principu mul ti spektralnega skanerja na l O kanalih z valovnimi dolžinami od O, 38 do 1, 1 O mil imikronov. 6. Radar deluje na principu sprejemanja reflektiranih impulzov, ki jih naprava oddaja poševno na površino zemlje. Reflektirane impulze sprejme katodna cev in jih prek sistema leč pošlje na film. Zaradi poševne smeri žarkov dobimo osenčeno sliko, ki jo je možno pretvoriti v tloris. Uporaba: predvsem na območjih s stalno veliko oblačnostjo (pragozdovi). Fbtem ko je predavatelj podal še pregled satelitskih programov snemanja površine Zemlje je ugotovil, da se je pretirano navdušenje nad možnostjo uporabe teh posnetkov že zelo poleglo. GV 23(1979) l 39 Dr. Heupel nam je predaval o kartografski avtomatizaciji in zahtevah pri izdelavi kart. Večkrat obstajajo (celo med strokovnjaki) precej napačne in evforične predstave o popolnoma av- tomatizirani izdelavi kart. Avtomatizacija se mora podrediti zahtevam kartografov;, 1 e tako nam bo lahko v pomoč. Aspekti prihodnosti AOPkažejo, da bo šel razvoj v smer "avtomatsko čitljive karte". Tako karto pa bo treba izdelovati drugače kot do sedaj. Nove tehnike izdelave karte bodo vezane na avtomatsko izdelavo, ki bo razbremenila kartografa predvsem dejavnosti, ki ga zdaj fizično in psihično ob- remenjujejo. V nekaterih fazah izdelave kart je že bil dosežen velik napredek v avtomatizaciji. Kot primer je bil naveden svetlobni risalnik, ki prek steklene šablone zelo hitro projicira najbolj komp!lcirane kartografske pogojne znake na svetločuten material (film). Drugi primer najdemo v razvoju digitalizacije: razviti so že popolnoma avtomatizirani sistemi za tako imenovano rastrsko digitalizacijo (skanerji). ftincip delovanja skanerja je naslednji: laserski žarek tipa točko za točko rotirajoče predloge (karte) in jih pretvarja v svetlostne vrednosti. Pri uvajanju AOP v kartografijo se držimo nekaterih splošnih načel, kot: avtomacijo moramo podredi- ti zahtevam kartografov; karte naj bodo izdelane po zahtevah in predstavi človeka, ne pa z zu- nanjim videzom, ki bi bil določen z možnostmi stroja (printerske karte). Dr. Heupel i e to misel izrazil s precej ostro formulacijo: "ne smemo se pustiti tiranizirati stroju, ki bi nam predpisoval, kaj gre in kaj ne gre. Če smo dovolj pametni, lahko poiščemo in izkoristimo možnosti AOP'. Kartografove zahteve vodijo k nadaljnjemu razvoju hardwara. Razvoj AOPje izredno hiter; razvoj teži k izdelavi in uporabi majhnih računalnikov. Fb drugi strani pa so potrebne čedalje večje kapaciteta za shranjevanje podatkov. Temu razvoju moramo biti pripravljeni slediti. Na področju barvnega oblikovanja kart bomo v prihodnosti skušali podajati informacije bolj z barvo, in ne toliko v črno-beli tehniki kot do sedaj. V teoriji informacij najdemo nadaljnje možnosti prilagajanja kartografskega izražanja razvoju av- tomatizacije. ltimer: cest ne bomo več prikazovali z dvema linijama, temveč z eno; diferencira- li jih bomo z debelino in barvo. Izdelava karte bo zelo racionalizirana, ko bodo avtomatizirani tudi vsi postopki generalizacije. Uvajanje AOPv kartografijo je v svetu že povzročilo strah pred zmanjševanjem števila delovnih mest; ta pa je neupravičen, ker zahteva AOPpo drugi strani nova delovna mesta za dela, za ka- tera se da hitro usposobiti. Kljub vsemu temu razvoju pa se ne sme zgoditi, da bi bi! iz procesa izdelave karte izločen karto- graf kot misleči in ustvarjajoči deiavnik. Avtomati lahko v principu izvedejo vse, kar si zamisli- mo na karti;, drugo vprašanje pa je, ali je to gospodarno. A-oces avtomatizacije je treba smiselno vključiti v proces izdal ave kart. V zanimivem referatu se je H .P.Bertinchamp vpraševal, ali nemške topografske karte še ustrezajo sodobnim zahtevam. Že pred časom so v Nemčiji uporabniki začutili potrebo po spremembi topo- grafskih kart. Zato so imenovali komisijo, ki bi naj se ukvarjala samo s tem problemom. Komisija je sestavila konkretne predloge za spremembo vsebine in prikaza vsebine nemških topografskih kart; prav tako pa je poskrbela tudi za izdelavo poskusnih listov topografskih kart v več variantah in me- rilih (l :25 000, 1 :50000, 1: 100 000). A-edlagani so bili naslednji ukrepi za modernizacijo topografskih kart: - Definirali so optimalno geografsko vsebino. - Izdelanih je bilo več predlogov za prikaz naselij, in sicer s posameznimi objekti in s tlorisi. - A-edlagane so bile enojne linije za prikaz cest, razen cest 1.reda, ki naj bi bile prikazane z dvojno linijo. - Vsebino naj bi reducirali in tako razbremenili grofič. sliko: Opustili bi pogojne znake za gozd in ga prikazovali le z barvo, reducirali bi ledinska imena, nasipov ob avtomobilskih cestah in železnicah ne bi več prikazovali, ker zelo obremenjujejo karto, niso pa pomembni, zazidava je prikazana zdaj preveč natančno, zato i e nepregledna. V novi topografski karti bo prišel bolj do izraza relief, slika situacije pa bo prečiščena in zato preglednejša. 40 GV 23(1979) 1 l Kot edina predstavnika slovenskih in jugoslovanskih kartografov naju je vodstvo nemškega karto- grafskega združenja zelo lepo in pozorno sprejelo. Sodelovala sva v mnogih razpravah o proble- mih kartografije. Nemški kolegi so pokazali veliko zanimanje za stanje in razvojne težnje slo- venske kartografije;, to sva predstavila v medsebojnih pogovorih in z našimi izdelki, ki so zbudi- 1 i pozornost in pohvalo. Navezala sva tudi nove stike, ki so prispevali h koristni izmenjavi izkušenj. Kljub celodnevnemu delovnemu času se je našla tudi priložnost za prijetno športno tekmovanje, v katerem je kolega Vaso zasedel zavidljivo drugo mesto! Organiziran je bil tudi kratek orien- tacijski pohod s karto v roki ter zanimivo predavanje s kongresa ICA v Moskvi o sovjetski karto- grafiji. Na podlagi izkušenj s tega tečaja sva prišla do prepričanja, da so taki stiki zelo koristna oblika seznanjanja s stanjem, dosežki in razvojnimi težnjami kartografije v svetu. Ivan GO LOREY O PISAVI IN PREVAJANJU TUJK V GEODETSKI DEJAVNOSTI Razvoj in napredek v geodetski dejavnosti je izreden. Geodeti dobivaj o skoraj vsak dan v roke nov, modemej ši instrumentarij . Fbsamezna področja geodetske dejavnosti se širijo. Nekdanja merjenja dolžin s pripomočki (late, trakovi, optično) so nadomeščena z elektronskimi naprava- mi. Iz fotogrametrije sta se izločili disciplini fotoi:1terpretacija in daljinske zaznave. Pri praktičnem delu in študiju tuje strokovne literature nalete geodeti na kopice novih strokovnih izrazov (scanner, digitizer, subrutine, sensor, teledetection, ploting, SLAR, RADAR, LASER itd.), ki jih težko razumejo, saj pojasnil ne najdejo v nobenem običajnem slovarju, še teže ph pa pri upornbi v strokovnem razgovoru ali v strokovnem poročilu ali članku poslovenijo. Želel bi dati nekaj predlogov, kako naj slovenimo nekatere tuje strokovne izraze. Strinjam se iz pozdravljam pobudo za uvajanje in poenotenje slovenskih strokovnih izrazov na vseh področjih geodetske dejavnosti . Ker zadeva pravilno slovensko poimenovanje, pa zeva še posebno velika praznina pri na novo uvajcmih področjih, kot so računalništvo, elektronsko merjenje, fotointerpretacija, daljinske zaznave. O rabi tujk in prevajanju tujk v slovenski jezik so v knjižici Slovenski jezikovni priročnik za tehnike (Ljubljana 1969) postavljena nekatera načela (vodila). Ker je knpžica teže dosegljiva, naj jih na kratko povzamem: Tujke v slovenskem jeziku A. Tujke iz neživih jezikov Tujke iz neživih(antičnih) jezikov, zlasti latinskega in grškega izvora, pišemo po slovenskih pra- vilih transkripcije fonetično. Hkrati dobijo tujke te vrste končnice, ki omogočajo pregibanje * 61000, YU, Ljubljana Geodetska uprava SRS dipl. ing. vodja skupine za izmero IHspelo v objavo 1979-01-10. GV 23(1979) 1 41 kot pri slovenskih besedah (Moder: domačinkah), včasih pa dobe tudi prave slovenske pripone (npr. -ost): anoda, antena, elektroda, histereza, katoda, oksidacija, redukcija, efonija, telegrafi- ja, televizija induktivnost, kapacitivnost, sinhronost amalgam, diagram, encim, evtektik, generator, hidrant, kondenzator, kvant, mikrofon, pigment, prototip;. separator, telefon, tei volumen dinamo (dinama), sinhro (sinhroja). A-i transkripciji teh tujk načelno izhajamo iz izvirnih besed, in ne iz angleških, nemških 1li dru- gih prikrojitev ali okrajšav: donator (ne donor), kinemaskop (ne cinemaskop), potencialen (ne potencielen), realen (ne reelen), transformator (ne transformer), vistavizijski (ne vistavizionski). Tujke iz neživih jezikov imamo večinoma za splošne kulturne tvorbe in jih ne preganjamo; to de- lamo tem manj, če bi bila tvorba ustreznega domačega izraza nerodna ali pa če so jih zlasti za strokovno rabo sprejeli tudi drugi jezi ki. B. Tujke iz živih jezikov Tujke iz živih jezikov se stalno vsiljujejo v jezik. V splošno besedišče se vrivajo zlasti besede iz jezikov sosednjih narodov, s katerimi se dan za dnem poglabljajo živi stiki, v strokovno besedišče pa silijo strokovni izrazi zlasti iz jezikov, ki so v znanosti oziroma stroki vodilni, tj. v teh- niki v zadnjem času zlasti iz angleščine. Vdiranja tujk iz živih jezikov so pogosto iz angleščine. Vdiranja tujk iz živih jezikov so pogosto krivi prešibko znanje domačega oziroma tujega jezika, premajhno obvladanje stroke (sestavki v dnevnem tisku!), včasih pa tudi premalo živa zavzetost strokovnjakov, da bi se brž ob uvajanju strokovnih novosti potrudili poiskati primerne izraze. Ta- kemu nekritičnemu prevzemanju tujk iz živih jezikov se je treba do skrajnosti izogibati in se rav- nati po načelu; če so v drugih jezikih našli lastne izraze, jih je treba najti tudi v slovenščini. Med nepotrebnimi tujkami zaslužijo posebno pozornost t.i. modne tujke, kot so computer,design, ekran ipd. Nekatere tujke iz živih jezikov pa so se že bolj ali manj udomačile. A-i njih velja za pisavo nas- lednje pravilo: popolnoma udomačene tujke pišemo fonetično, napr. buldozer (vendar ne buldožer), bulvar, emajl, firnež, instalater, inženir, manever, monter, rezervoar, šofer, teraco. Redkejše tujke iz živih jezikov pišemo zaradi jasnosti v izvirni pisavi: booster, cracking, dissous plin, engineering. Vendar pa se s širšo rabo izvirna oblika izgublja, tako da nekatere pišemo že fonetično, npr. krekiranj e, inženiring. Fbdobno velja tudi za izpeljanke iz imen: dieselski =dizelski; kardanski, rentgenski. Umetno sestavljenih besed, ki se v posameznih strokah uvajajo zaradi jasnejšega in hitrejšega iz- ražcmja, nimamo za tujke v navadnem smislu besede, čeprav so sestavljene iz delov besed tistega živega jezika, ki ga govore znanstveniki, njihovi avtorji in uporabniki. Zato jih puščamo nes- premenjene, npr. laser, maser, radar. Vendar pa zanje hkrati ne privzemamo tudi tuje izreke, temveč jih izgovarjamo po pravilih si ovenske izreke . Če smo torej (radi ali neradi) primorani v govoru in pisavi uporabljati tujke, jih moramo pisati in govoriti po zakonitostih slovenskega jezika ter delati iz njih izpeljanke z domačimi obrazili, da se bodo dale sklanjati oziroma spregati po naših pravilih. Pisava tujk v splošnem R-i transkripciji tujk upoštevamo naslednia osnovna pravila: l. latinski c pišemo prede in i kot c, sicer pa kot k: cirkulirati, ciklus, efekt, proces. 42 GV 23(1979) l 2. Grški z(hi) transkribiramo kot h, včasih pa tudi ko k: asinhron, dihotomija, pleohroizem, holestearin, hrizoberil, hrizolit, hrizopraz, shema, sinhron, toda: kemija, kromatičen, kro- ma to gram, kronometer, ki orofi 1, ki oroform . 3. latinski ; in grški ~ (ksi) pišemo kot ks: maksimum, praksa. 4. Dvojne soglasnike vseh tujih jezikov pišemo v splošnem z enojnim: agregat (ne aggregat), alotropija, amoniak, aplikacija, apretura, asanacija, difuzija, disociacija (ne dissociacija), iluminacija, ilustracija, komisija; (vendar superrevizija, ker še čutimo sestavljanko iz dveh besed). 5. Črki q in qu pišemo kot kv: kvadrat, kvaliteta, kvant, kvocient, likvidus. 6. Črko s, ki je pri tujkah med dvema soglasnikoma pišemo kot z: dezinfekcija, dezodorizacija, dezoksidacija, kemizem, osmoza, rezistenca, sinteza. Za predponami črka s ostane: desorp- cija, resorbirati, resonanca, pišemo pa tudi konzerva ali konserva (ljudsko), konservirati. 7. Francoski c in c pred e in pišemo kot s: fajansa, fasada, finansirati (tudi financirati). 8. Francoski eh in angleški sh pišemo po izgovoru kot š: šamot, šarža, šasija. 9. Združena soglasnika spin st pišemo in govorimo enako kot v slovenščini: spektrum (-a in spek- tra), spektralen, stabilen, standard, statika, stehiometrija, sterilizacija, struktura. Le pri tujkah, ki so že zelo udomačene, pišemo po visokonemškem izgovoru šp in št: inšpekcija, inštitut (tudi institut), špalir (-no drevje), špirit, študent, štipendija. 10. Latinski ti- pred samoglasnikoma in o pišemo vselej kot -ci-: adicija, akcija, konstrukcija, navigacijski (-a šola). 11. Samoglasniške skupine -ia-, -io-, -ie-, -ii-, -ea- ipd. pišemo brez vmesnega -j-, če be- sedo čutimo kot tujko: biblioteka, biolog, diagnoza, diagram, higiena, oleander, variirati, variacija itd., z vmesnim -j- pa jih pišemo, kadar besedo čutimo kot domačo: milijarda, mi- lijon itd. in tako tudi vselej končniško pripono - ija in -eja: asociacija, emulzija, entropija, komunikacija, materija, petrografija. 12. Latinski ae in oe (tudi iz gry ai, oi)pišemo z navadnim e: emeba, ekonom ipd., imamo pa tudi dvojnice: oinolog (= enolog); dvoglasnika au- in eu- pišemo z av- in ev-: avto, avtoklav, avtomat~ avtooksidacija, evtektik. 13. Grško črko y pišemo koti: dina, dinamika, disperzija. 14. Latinsko črko ph zapisujemo kot f: formacija, faza, fenol, fizika, fosfor, foto! iza. Taka so torej načela (po priročniku). Za nekatere strokovne termine predlagam v nadaljevanju na- slednje slovenske strokovne izraze: Za multispektralen predlagam še slovenski strokovni izraz: mnogomavrični (postopek) in za multi- temporalen - mnogočasovni (postopek), ana I o gen - podoben (skladen), digitalen - številčen (nešteven), senzor - občutilnik (opazovalnik). Samostalniki s končnico -ik, ki so izvedeni iz pridevnikov -ilen, -alen, pomenijo priprave: npr. brivnik, pralni k, sesalnik itd., s končnico-lopa bistvene dele priprav. (Poseben sestavni del v občutilniku je lahko čutilo; v vsakdanji rabi pomeni čutilo človeški organ). detektor - zaznalnik, usmernik, kanal - cev band - pas signatura - označba spektra! na označba - mavrična označba mul tispektral na kamera - mnogomavri čn i fotoaparat tekstura - sestavina skaner - tipalnik GV 23(1979) l 43 linijski skaner - vrstični tipalnik, prečni tipalnik konični skaner - šilasti tipalnik infrardeči skaner - infrardeči tipalnik termalni skaner - toplotni tipalnik multispektralni skaner - mnogomavrični tipalnik frekvenca tipalnika - tipalna pogostnost Scanning Microwawe Radiometer - mikrovalovni tipalnik SlAR - obstranski radar (Side 1.ooking Airbome Radar) Field of View - tipalno območje RADAR (Radio Detecting And Ranging) =radijsko odkrivanje in usmerjanje. Affi (airborne A-ofile Recorder) =letalski profilni zapisovalnik kompatibilen =skladen, združljiv fleksibilen =gibek, prožen lASER (light Amplification by Stimulated Emission of Radiation) =okrepitev svetlobe z izsiljenim izžarevanjem Se bo nadaljevalo. 44 G V 23(1979) l Anton LESAR* POLOŽAJNA IN VIŠINSKA NATANČNOST IZMER ZA RAZLIČNE FOTREBE DRUŽBENIH IN GOSFODARSKIH DEJAVNOSTI** II. del Raziskava pod tem naslovom je bila izdelana v dveh delih raziskovalne naloge: prvi del je bil iz- izdelan v letu 1976, drugi pa v letu 1977. Nalogo sta sofinancirala: Raziskovalna skupnost Slove- nije in Geodetska uprava SRS, izdelal pa Inštitut Geodetskega zavoda SRS. II .del raziskovalne naloge je delno nadaljevanje prvega dela, predvsem pa obravnava pogoje za doseganje in še posebno posledice doseženih položajnih natančnosti, ki vplivajo na določitev po- vršin in na racionalnost izmer. Uvod Geodezija je sorazmerno specializirana in ozka tehnična veja uporabne matematične znanosti, katere rezultati so numerične vrednosti o poziciji točk zemljišča in površinah zemljišč ter izdela- ni načrti in karte. Vendar na teh rezultatih slonijo številni dragi gradbeni in ureditveni načrti, zato gospodarstvu in družbi nasploh ne more biti vseeno, ali so te geodetske osnove zanesljive in natančne ali ne. Vrednost zemljišč se spreminja, večinoma se viša. Zato tudi upravna in pravna urejenost zemljišč zahteva ustrezno natančnost izmer. Ob vsem pa se zastavi i a vprašanje gospo- darnosti izmer, ki mora biti usklajena z vrednostjo naložb v zemljišča. Zakoni o geodetski službi, temeljni geodetski izmeri in drugi "geodetski zakoni", ki so bili sprejeti v zadnjih letih, sicer na splošno rešujejo vprašanja izmer, veliko podrobnejših problemov, med drugim s področja natančno­ sti izmer, natančnosti načrtov, norm in normativov, pa prepuščajo v reševanje podzakonskim pred- pisom, ki se šele izdelujejo ali proučujejo. Raziskovalna naloga ima namen dati vsaj nekatere ka- zalce in okvirne podatke, da bi se ti predpisi lahko čimbolj izdelali; v nalogi se predlagajo ne- kateri konkretni izrazi za ocenjevanje natančnosti položaja in površin. Doseganje natančnosti V raziskovalni nalogi gre posebna pozornost danes najpomembnejši merski metodi za izmero večjih območij zemljišč, to je fotogrametrični metodi. Na območju zemljiškokatastrske izmere v A-ekmur- ju (GZ SRS 1976, 77) je bila pri vasi Rankovci za namene raziskave izdelana testna fotogrametrič­ na izmera za kompletno I estvico meri I od 1 :500 do 1: 1 O 000. Rezultati v glavnem potri ujej o pravil- nost dosedanjega načina raziskav in tudi doseganje natančnosti pri praktičnih (dejanskih) izmerah. Obenem dokazujejo, da je fotogrametrična metoda, kot se uporablja na Geodetskem zavodu SRS, sposobna dosegati popolnoma enake natančnosti, kot se pri enakem kadru in instrumentariju dose- gajo drugod v Evropi, celo v zahtevnih zahodnih državah. Za pregled natančnosti, ki dosegajo in kar bi bilo treba upoštevati tudi pri izdelavi tehničnih pred- pisov, so podane naslednje real ne vrednosti pogreškov: - natančnost i zmeritvene mreže (poli gonske - natančnost terenskega merjenja frontov - natančnost preciznih merskih metod (ortogonalna, precizna polarna izmera) - natančnost tahimetrične izmere - natančnost fotogrametrične izmere * 61000, YU,ljubljana, Geodetska uprava SRS dipl. inž .geod. Prispelo v objavo 1978-09-15. ** Poročiloo raziskovalni nalogi, ki sta jo sofinancirala RSS in GU SRS 1b položaju 2, O - 2,5 cm 2,8 - 3,2 cm 4,5 - 5,5 cm 11 - 15 cm GV 23(1979) l 1b višini O, 7 - 1, 7 cm 3 - 5 cm 45 - natančnost fotogrametrične izmere l :500 (Ms-1 :3000) 1 : l 000 (Ms- 1 :5000) 1 :2500 (Ms-1: 1 O 000) l :5000 (Ms-1: 15 000) 1: 1 O 000 (Ms-1:20000) - natančnost grafične izdelave načrtov l: 1000 l :5000 1: l O 000 Po položaju 5 - 7 cm 8 - 10 cm 11 - 16 cm 17 - 23 cm 28 - 32 cm 21 cm 203 cm 285 cm Fb višini 7 - 10 cm 11 - 15 cm 15 - 20 cm 25 - 35 cm 35 - 45 cm 67 cm 80 cm Fbložajna natančnost fotogrametričnega določanja točk zemljišča (mejnih točk) se veča iz leta v leto, saj se je za izmere za merilo 1:1000 srednji pogrešek položaja zmanjšal od leta 1968 do da- nes od 14,6 cm na 7,0 cm. Realna ocena doseganja natančnosti (8-10 cm) je že prav na meji teo- retičnih zmožnosti, ki so v skrajnem primeru pri 6 do 7 cm. Svojo težo natančnosti da tudi izrav- nanje čelnih frontov podolgovatih parcel z upoštevanjem na terenu izmerjenih frontov. Teoretična natačnosto fotogrametrično določenih višin se teže dosega, pa tudi sicer za posebne na- mene, npr. vodne ureditve, uporabi ti natančnejše (ki asi čne) merske metode. Natančnost položaja se ugotavlja predvsem s primerjavo iz koordinat računanih frontov z na terenu merjenimi fronti. V raziskovalni nalogi so predlagani izrazi za dopustno nesoglasje frontov za raz- i i čne terenske razmere glede na izmere za razi i čna meri la načrtov. V neposredni odvisnosti od natačnosti položaja mejnih točk je natančnost določanja površin parcel. V razsikovalni nalogi so predlagani izrazi za ugotavljanje natančnosti površin in tudi za dopustna nesoglasja pri določanju površin. Za doseganje zadovoljivih natančnosti je treba poskrbeti predvsem pri organizaciji izmere in teren- skem merjenju. Iz raziskave je razvidno, kateri so vzroki, ki lahko bistveno vplivajo na natančnost izmer. Racionalnost izmer, kadri Racionalnost izmer je odvisna od več dejavnikov. V raziskavi je poudarjena predvsem odvisnost ra- cionalnosti od porabe časa in stroškov. Ugotovljeno je, da je racionalnost fotogrametrične izmere pribi ižno dvakrat večja od racionalnosti tahimetrične izmere. To pa se pri dejanskih stroških nepo- sredno ne pokaže, saj je večkrat fotogrametrična izmera dražja in tudi glede porabe časa dolgotraj- nejša. V tej navidezni negospodarnosti pa so skrite vse zahteve, ki jih pri tahimetričnih izmerah ni bilo (a bi lahko tudi bile), kot je izračun koordinat detajlnih točk, numerični izračun površin, kontrola natančnosti, izdelava nekaterih seznamov itd. Vendar se pri današnjih cenah zemljišč v naseljih in bližnji okolici ta razlika izravna že z vrednostjo numerično določenih površin oziroma manjših pogreškov. Tudi problem kadrov je obravnavan v raziskavi. Podatki o tem so bili dobljeni s kozultacijami s po- sameznimi geodetskimi upravnimi organi. Predvsem se ugotavlja, da je treba doseči pri kadrih večji občutek za odgovornost pri delu in dogledanje posledic natančnosti. Problemi kadrov so tesno pove- zani s sistemom izobraževanja, kar je pa težko oceniti in spremeniti v krajšem času. Sklep Z nekaterimi ugotovitvami se naloga dotika že širših področij stroke, ki so predvidene za prihodnje raziskave, npr. norme in normativi, šolstvo, kadri itd. lbdrobneje o raziskavah glede natančnosti površin je bilo objavljeno v Geodetskem vestniku št.3/77 (kot delni rezultati). Za celotni pregled nad raziskavami si je treba ogledati tudi članek v Geodet- skem vestniku št. 3/77, ki obravnava prvi del raziskav natančnosti (iz leta 1976). 46 GV 23(1979) l Marjan JENKO* MERITVE RECENTNIH TEKTONSKIH GIBANJ V KARAVANKAH** Takšen je naslov raziskovalne naloge, ki jo je v letih 1976-1977 opravil Inštitut Geodetskega za- voda SRS v sodelovanju z Geološkim zavodom Ljubljana ter s finančnimi sredstvi Raziskovalne skup- nosti Slovenije, Geodetske uprave SRS in Geološkega zavoda. Zamisel za to raziskavo se je rodila leta 1975 na sestanku naših in avstrijskih geologov. Tedaj so avstrijski strokovnjaki ravno zgradili geodetsko opazovalno mrežo, ki se na severu opira na stabilno paleozojsko podlago v okolici Ce- lovca in se je raztezala proti JJZ sprva le do visokih karavanških predgorij. Sprejeta je bila nji- hova zamisel in želja, da bi se opazovalna mreža podaljšala vsaj do glavnega grebena Karavank, po možnosti pa še naprej do ozemlja, ki geološko pripada Julijskim Alpam. S tem bi se zajela gi- banja, ki se, po raznih znakih sodeč, še pojavljajo med raznimi tektonskimi enotami, zlasti ob "periadriatskem šivu'"? geološki meji med Vzhodnimi in Južnimi Alpami, ki poteka severno od Ka- ravanškega razvodja in pa ob tako imenovanem savskem prelomu na odseku Jesenice-Žirovnica- Begunj e. Frvotni predlog, da bi zgradili opazovalne stebre na Begunjščici (2061), Belščici (kota 2018, 3km severozahodno od V.Stola), Homu (kota 678 pri Kupljeniku južno od Bleda) in pri Sv. Katarini nad Zasipom (636), smo dopolnili z vključitvijo južnega krajišča radovljiške triangulacijske baze. Tako je nasl'ala solidna mreža petih točk, ki lahko obstaja tudi samostojno brez nadaljevanja čez državno mejo. V tej mreži edino Belščica in Begunjščica nista direktno povezani. Obsega torej devet stranic, katerih dolžina znaša od 6 do 14 km. Opazovalni stebri so izredno globoko fundirani. Pokriti so s pločevinasto zaščitno kapo in oprem- ljeni s strelovodom. Celotna gradnja je pomenila svojevrsten organizacijski podvig in je zahte- vala temu primerno visoke stroške. Opazovanj~ mreže smo se lotili v juniju 1977 istočasno z avstrijsko ekipo, ki jo pošilja Institut flir l.andesvermessung dunajske Tehnične univerze. Medtem ko je pri Avstrijcih šlo letos za prvo pono- vitev njihove osnovne merske serije iz leta 1975, smo mi merili seveda prvič in smo morali zastavi- ti vse sile, da bi dosegli čim višjo kvaliteto tega osnovnega opazovanja. Kote smo opazovali s teo- dolitom Wild T2. Fri horizontalnih smereh smo dosegii srednje pogreške sredin in osmih girusov+ 0,4" in 0,6"; iz zapiranja trikotnikov smo dobili srednji pogrešek smeri+ 0,63". Zenitne di;tan- ce smo merili simultano v obeh smereh. Razdalje smo merili po dvakrat (ob-raznih dnevnih časih oziroma na različne dni) z laserskim geodimetrom AGA 710. Veliko pozornost smo posvetili pravil- nemu odčitku zračnega pritiska in temperature, potrebnih za redukcijo dolžin. Vse nove stebre smo poleg tega tudi navezali na državno triangulacijsko mrežo. Da bi zagotovili enoten meter tudi za prihodnje opazovalne serije, smo dvakrat izmerili radovljiš- ko bazo (5921 m). fbleg tega leži tudi stranica Radovljica-Sv.Katarina na eni sami geološki gru- di radovljiško-blejske kotline in zato pomeni prav tako kvalitetno primerjalno bazo. Računska obdelava osnovne serije seveda ne more pokazati kakršnihkoli pomikov. lbtrebna i e zato, da ugotovimo natančnost, s katero smo sposobni določati medsebojni položaj točk mreže. Tako bo- mo pri prihodnjih ponovitvah vedeli, kakšna bo natančnost izračunanih pomikov. Ker nam koroški del mreže trenutno ni potreben, smo opravili strogo izravnanje mreže naših petih točk. lzravnanje je dokazalo kvaliteto kotnih in dolžinskih merjeni. Največja popravka smeri zna- šata -1, 9 in + 1, 5", naj večji dolžinski popravek pa -15 mm. Srednji relativni pogrešek deset ki- lometrske stranice znaša okoli 1:900000. Srednji pogreški koordinat so odvisni od tega, koliko in katere točke izberemo kot dane. Ob razmeroma neugodni predpostavki, da je dana samo ena točka * 61000, YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS dipl .inž.geod. Prispelo v objavo 1978-09-25 ** Poročilo o raziskoval ni nalogi, ki so jo sofinancirali RSS GU SRS in Geološki zavod I GV 23 (1979) 1 47 v mreži, smo dobili srednje koordinatne pogreške med ~15 in:36 mm. Zelo verjetno bo morala preteči vrsta iet, da bodo postali tektonski pomiki zaznavni, razen če ne bomd kmalu dobili bistveno natančnejših razdaijemerov; v tem primeru bo merjenje horizontalnih kotov odvečno. Zaenkrat predvidevamo ponovitev na dve do tri I eta; tendenca rezuhatov kakih 5 do 7 ponovitev (čeprav opravljenih s sedanjimi sredstvi) pa že utegne postati tako očitna, da bomo lahko govorili o pomičnosti ali nepomičnosti določene točke. Marjan JENKO* RAZISKAVA NATANČNOSTI TEMELJNIH TRIANGUIACIJSKIH MREŽ V SR SLOVENIJI** leta 1975 se je Inštitut Geodetskega zavoda SRS lotH obsežne večletne raziskovalne naloge, kate- re cilj ie bil ugotoviti kvaliteto triangulacijskih mrež višjega reda na območju Slovenije, in sicer vštevši mrežo 1.reda, ter razviti postopke za njihovo saniranje. A-va faza raziskav je bila zaključena poleti 1976. Njeno jedro je pomenila izmeritev l8 stranic l .redo in obdelava, ki je s temi merskimi podatki dokazala, da je mreža neenakomerno deformira- na, da pa se deformacije spreminjajo sistematsko. Izpeljan je bil preprost matematični model, ki zajema te deformacije. Po izločitvi sistematske komponente se je izkazalo, da slučajni del sosed- nje pozicijske natančnosti v mreži !.reda ne dosega 1:150000, kar lahko imamo za ohrabrujoče. O teh rezultatih smo poročali na jugoslovanskem posvetovanju o osnovnih geodetskih delih v Her- cegnovem septembra 1976. A-i proučevanju deformacij mreže 1.reda se nismo mogli zadovoljiti zgolj z omenjenimi rezultati, ker merjenih stranic nismo mogli razporediti po vsem obrobju Slovenije, zlasti ne ob meji s Hrvat- sko. Zato smo v drugem raziskovalnem letu (1976-1977) osredotočili svoje napore spet na mrejenje stranic. Poleg sedmih stranic i .reda smo v skladu s programom raziskav izmerili tudi eno stranico mariborskega baznega omrežja, 23 stranic II .reda in še 8 stranic osnovnega okvira ljubljanske mest- ne mreže. Medtem so bile stranice v letu 1975 merjene z laserskim geodimetrom z velikim dosegom AGA 8 (last VGI), nam je uspelo v letih 1976-1977 uporabljati v ta namen naš lastni geodimet"er AGA 710. V začetku smo pričakovali, da bo ta elektronski tahimeter (na njem se odčitavata na ekranu poleg razdalje tudi horizontalni in vertikalni krog) dosegal 10, izjemoma 15 km. V zelo čistem ozračju in po sončnem zahodu pa smo poskusili in nam je uspelo izmeriti stranice, dolge 25 do 26 km I O veliki notranji in absolutni natančnosti merskih rezultatov so nas prepričala številna kontrolna merjenja. Na novo izmerjene stranice 1.reda dopolnjujejo in po prvih analizah malenkostno popravljajo sli- ko deformacij mreže iz 1.1976, odkrivajo pa tudi nove lokalne "napetosti" od 3 do 5 dm med Urš- ijo goro in Veliko Kopo, med Kaninom in Mangartom ter med Cerkom in Debelim Vrhom. (Doslej smo podobna nesoglasja ugotovili za stranice Krim-Nanos, Rodica-Blegoš in Mrzlica-Velika Kopa.) Na območju mreže II .reda so računanja tik pred koncem. iz skupno 24 .stranic, ki so nam na v.olj o, bomo izvedli podobno analizo kot za 1.red. Fbleg podatkov o srednji pozicijski natančnosti mreže in o nekaterih lokalnih napetostih bodo analize pokazale podrobnejšo sliko deformacij merila. Omeniti moramo še proučevanje obstoječih elaboratov in s tem povezana analitična računanja. Ta- ko nam je na primer uspelo dobiti iz arhivov nekdanje Zvezne geodetske uprave dele elaboratov * 61000, YU, lj ubij ana, Geodetski zavod SRS dipl. inž .geod. Prispelo v objavo 1978-09-25. ** Poročilo o raziskovalni nalogi, ki sta jo sofinancirala RSS in GU SRS 48 GV 23(1979) 1 nove mreže 1.reda (koti so bili izmerjeni v letih 1963-1964) in obstoječe mreže II. reda v Slove- niji. Na področju II.reda smo proučili plan računanja in tako prvič ustvarili jasno sliko o nastanku in zgradbi te mreže Frecejšen del mreže na Štajerskem smo računsko kontrolirali; zlasti smo iskali morebitne napake v reduciranju ekscentrično opazovanih smeri. Tako smo sicer odkrili nekaj na- pak, večjih od 1, in ugotavljali njih vpliv na izravnane koordinate. Vendar je celo napaka 4,36" povzročila pomik izravnanega položaja točke le za 3 cm, razlike v metodi izravnavanja (naša je bila stroga, originalna pa v skladu s pravilniškimi predpisi) pa so povzročile spremembe položaja točk do 10 cm. Tolikšnega vpliva metode izravnanja nismo pričakovali. Seveda je vpliv tem večji, čim večji so pogreški opazovanj in čim slabši je pkm računanja točke. Tu naj še omenimo, da smo v okviru raziskovalne naloge razvili zelo zmogljiv program za strogo izravnanje triangulacijskih, trilateracijskih in mešanih mrež po metodi posredovalnih opazovanj. Uporaben je tako za mreže višjih redov kot za mreže, v katerih se zemeljska krivina ne upošteva. Skupno izravnanje 46 točk !.reda z omenjenimi novimi kotnimi podatki brez baznih pogojev je po- kazalo visoko kvaliteto. Srednji pogrešek izravnane smeri znaša± 0,42", maksimalni popravek smeri pa je 0,61". Primerjavo računskih vrednosti stranic z merjenimi je prav tako pokazala veli- ko homogenost te nove mreže. Njeno merilo je povsod konstantno; sosednja pozicijska natančnost je po prvih ocenah blizu 1:300000. S toko kvalitetnimi podatki, ki jih lahko še izboljšamo z vključitvijo 25 direktno izmerjenih stranic, lahko tako analiziramo vsako točko našega starega 1. reda, ki je bil računsko zaključen leta 1949 in iz katerega izhajajo vse trigonometrične in ostale situacijske mreže v Sloveniji. GV 23(1979) 1 49 Stanko PRISTOVNIK* IZ UPRAVNE PRAKSE A-oblem: Razdružitev družbene in zasebne lastnine v naravi - delitev parcele, ki je deloma razlaščena, na zahtevo pridobitelja razlaščenega dela zemljišča, s parcelacijo pa se ne strinja bivši lastnik zem- ljišča. Odgovor: 11 Za izvedbo parcelacije ter za ugotovitev spremembe posestne meje je potrebno sporazumna .zah- teva (lastnikov oziroma uporabnikov zemljišč) oziroma privolitev o!i pa akt pristojnega občinske­ ga upravnega organa ali sodišča, ki bi razmejničenje določil točno in podrobno tako, da bi geo- detski organ lahko izvršil parcelacijo in jo izvedel v zemijiškokatastrskem opemtu". (Sodba Vrhovnega sodišča SR Slovenije U 1 241/78-8 z dne 29.6.1978). Konkreten primer: Z odločbo komisije za agrarno reformo je bii v letu 1976 razlaščen del gozdne parcele s površino ca. 6,5 ha, bivšemu lastniku pa je ostalo ca. 5 ha gozda. Razmejitev po uradnem geometru ni bi- la izvršena. Začasno razmejitev je izv,šil le geometer gozdnega gospodarstva. Razmejitev ni bila poočitena v zemljiškem katastru, še manj v zemljiški knjigi. Ne glede na to je bil razlaščeni del parcele leta 1948 z dopisom navedene komisije izročen v upravljanje gozdnemu gospodarstvu, v zemljiški knjigi pa vpisana samo zaznamba uvedbe razlastitvenega postopka. V letu 1977 je gozd- no gospodarstvo zahtevalo od občinske geodetske uprave naj izvrši delitev parcele po podatkih do- pisa agrarne komisije o izročitvi razlaščenega delo te parcele v upravljanje in to je občinski geo- detski organ tudi storil. S parcelacijo se nikakor ni strinjal bivši lastnik ter se je zoper odločbo o parcelaciji pritožil. Odločitev drugostopenjskega organa: Drugostopenjski organ je prvostopenjsko odločbo izrekel ZA NIČNO, in sicer zato, ker je prvo- stopenjski organ uvedel in vodil postopek brez zadostnega zahtevka. Parcelacija je bila namreč iz- vedena samo na zahtevo gozdnega gospodarstva, čeprav je bil v zemljiški knjigi in v zemljiškem katastru vpisan kot lastnik cele parcele še vedno razlaščenec, ki pa delitve parcele ni zahteval, niti ni pozneje dal kakršnegakoli soglasja ali privolitve. Po mnenju drugostopenjskega organa na sporni parceli obstaja solastnina, ne da bi bili deleži točno določeni. Razdružitev družbene in pri- vatne lastnine v naravi bi se lahko opravila le po sporazumnem predlogu gozdnega gospodarstva in nekdanjega lastnika oziroma sedanjega razlaščenca. Če soglasja ne bi bilo mogoče doseči, bi se parcelacija v konkretnem primeru lahko izvedla le na podlogi ustreznega sodnega sklepa. Z odlo- čitvijo organa druge stopnje se seveda ni strinjalo gozdno gospodarstvo in je zoper drugostopenj- sko odločbo sprožilo upravni spor s tožbo pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije. Odločitev Vrhovnega sodišča SRS: Tožbo ni utemeljena. Izpodbijana odločba tožene stranke je po presoji sodišča pravilna in zakonita in je izdana na pod- lagi zakonitih predpisov, ki jih navaja, in v skladu z njimi. * 6l000,YU,4ubljana,Geodetska upravo SRS dipl .prav. svetovalec direktorja Prispelo v objavo 1978-12-18 50 GV 23(1979) 1 Iz obrazložitve sodbe: V spornem primeru gre za ugotovitev in spremembo posestne meje parcele, taka sprememba pa se izvede na podlagi predhodno izvedene parcelacije zemljišč, vendar na zahtevo lastnika oziroma uporabnika, po sklepu sodišča ali po odločbi pristojnega občinskega upravnega organa. Če se po- stopek izvede na zahtevo več lastnikov oziroma uporabnikov, je potrebna zahteva, sodelovanje in soglasje vseh prizadetih lastnikov oziroma uporabnikov (26., 27., 13. in 14. člena Zakona o zemljiškem katastru). Tožeča in prizadeta stranka (gozdno gospodarstvo in bivši lastnik) sta po po- datkih predloženih spisov skupna lastnika oziroma uporabnika sporne parcele, in sicer vsaka do določene površine brez določenih solastninskih deležev. Ni spora o tem, da v postopku agrarne reforme navedeno zemljišče ni bilo razdeljeno in ne odmerjeno in tudi ni bil določen solastninski del, ki je prešel v družbeno I astn i no . Tudi sodišče šteje dopis okrajne komisije za agrarno reformo za upravni akt, vendar za akt o do- ločitvi organa upravljanja gozdnih zemljišč, ki so bila odvzeta prizadeti stranki. V tem aktu pa ni določena meja parcele med odvzetim delom, ki ostane lastniku, predvsem pa ne na tak način, da bi geodetski organ lahko izvedel parcelacijo. Ker tedaj podlaga za ugotovitev in spremembo posestnih meja parcele nista bila sklep sodišča ali odločba pristojnega upravnega organa, prizadeta stranka kot skupna lastnica dela te parcele pa ni vložila zahteve in tudi ni dala privolitve, je bila odločba organa prve stopnje nezakonita, in sicer po pravilni ugotovitvi tožene stranke v izpodbijani odločbi nična glede na 4.točko 266. čle­ na ZUP. GV 23 (1979) 1 51 Peter SVETIK* PREGLED OBČINSKIH, REPUBLIŠKIH IN ZVEZNIH PREDPISOV, ki neposredno ali posredno zadevajo geodetsko dejavnost - 2. 3. in 4. tromesečje 1978 a) Zvezni predpisi: Odlok o določitvi magistralnih cest - U L SFRJ, št. 44-693/78 Odlok o sprejetju družbenega plana Jugoslavije za dobo od leta 1981 do leta 1985 in o določitvi roka za predložitev osnutka oziroma predloga družbenega plana Jugoslavije Skupščini SFRJ - ULSFRJ, št. 66-1031/78 b) Republiški predpisi: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju - UL SRS, št. 8-470/78 Zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem - UL SRS, št. 8-478/78 A-avilnik o lovsko-gospodarskih načrtih -ULSRS, št. 7-422/78 Odlok o potrditvi lestvic katastrskega dohodka - UL SRS, št. 8-492/78 Začasna obvezna enotna metodologija in minimum obveznih enotnih kazalcev prostorskih planov v SR Sloveniji - UL SRS, št. 10-676/78 Zakon o seizmološki službi - UL SRS, št. 14-994/78 Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o določitvi lovskogojitvenih območij v SR S~ovenij i - UL SRS, št. 15-1073/78 Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000 - UL SRS, št. 17-1196/78 Navodilo o podrobnejši določitvi, kaj se šteje za sekundarno, primarno in magistralno omrežje ko- munalnih objektov in naprav - UL SRS, št. 16-1159/78 Navodilo o evidentiranju območij teritorialnih enot za vodenje geodetske prostorske dokumentacije - UL SRS, št. 16-1159/78 Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981-1985 - U L SRS, št. 22-1465/78 * 61000 Ljubljana, Geodetska uprava ing.geod., vodja skupine za geod. prost. dokument. kartografijo in statistiko o v avo 1 12 23(1979) 1 Pregled enot temeljnih sodišč v SR Sloveniji - UL SRS, št. 26-1574/78 A-egl ed enot temeljnih tožilstev v SR Sloveniji - ULSRS, št. 26-1575/78 c) Občinski predpisi: Odlok o zakloniščih - UG NG, št. 3/78 (AJDOVŠČINA) Odlok o določitvi zemljišč nameni enih za stanovanjsko graditev po zazidalnem načrtu za zazi- davo Idrijske 4 - UG NG, št. 3/78 (AJDOVŠČINA) Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Ajdovščina - UG NG, št. 6/78 (AJDOVŠČINA) Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za kompleksno stanovanjsko graditev na območju delnega zazidalnega načrta Stara gor~ v Vipavi - UG NG, 8/78 (AJDOVŠČINA) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gra- ditve in spremembe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta "Strmec" - UL SRS, št. 12-839/78 (CELJE) Odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi gra- ditve in spremerrbe kulture zemljišč na območju, kjer je predvidena izdelava zazidalnega načrta "4ubečna" - U L SRS, št. 12-840/78 (CELJE) Odlok o spremembah odloka o prispevku za komunalno urejanje stavbnih zemljišč, načinu in ob- segu komunalne ureditve stavbnih zemljišč in zunanje ureditve okolice objektov v naseljih občine Cerknica - UL SRS, št. 8-530/78 (CERKNICA) Sklep o sprejetju lestvic katastrskega dohodka za katastrska okraja Ilirska Bistrica in lbstojna na območju občine CERKNICA - UL SRS, št. 8-531/78 (CERKNICA) Odlok o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Cerknica - UL SRS, št. 13-949/78 (CERKNICA) Odlok o določitvi kmetij, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kme- tijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij - UL SRS, št. 13-953/78(CERKNICA) Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno graditev na ob- močju zazidalnega načrta Cerknica-Sinja gorica C-2 - UL SRS, št. 20-1343/78 (CERKNICA) Odlok o gradnji in adaptaciji zaklonišč v občini Črnomelj - SDL, 21-212/78 (ČRNOMEU) Sklep o višini ur za geodetske sJJritve - UV Domžale, št. 3/78 (DOMZALE) Odlok o ravnanju s plodno zemlLo pri izvajanju gradbenih del na območju občine Domžale - UV Domžale, št. 8/78 (DOMZALE) Sklep o pooblastilu Geodetskega zavoda SRS za vodenje mejnega ugotovitvenega postopka in za upravljanje parcelacije zemljišč po zazidalnih načrtih in v zvezi z razlastitvami - UV Domžale, št. 8/78 (DOMŽALE) GV 23(1979) 1 53 Odlok o zakloniščih v občini Dravograd - UV Maribor, st. 6-81/78 (DRAVOGRAD) Odlok o določitvi zaščitenih kmetij v občini Dravograd - UV Maribor, št. 11-172/78 (DRAVOGRAD) Odredba o spremembi odredbe o cenah za storitve upravnih organov in o cenah obrazcev v uprav- nih organih Skupščine občine Gornja Radgona - UO MS, št. 19-218/78 (GORNJA RADGONA) Odlok o zakloniščih v občini Gornja Radgona - UO MS, št. 28-278/78 (GORNJA RADGONA) Popravek lestvic katastrskega dohodka za dele katastrskih okrajev Kočevje, Ljubljana, Suha kra- jina - Gorjanci in Višnja gora, ki so sestavni del odloka o lestvicah katastrskega dohodka - UL SRS, št. 7 /78 (GROSUPLJE) Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Hrastnik - UV Zasavja, št. 2/78 (HRASTNIK) Odlok o cenah za geodetske storitve - UV Zasavja, št. 7 -17/78 (HRASTNIK) Odlok o sprejemu lestvic katastrskega dohodka - UL SRS, št. 9-619/78 (IDRIJA) Sklep o javni razgrnitvi osnutka predloga območij z namembnostjo zemljišč, za katere se izdelajo zazidalni načrti za naselje Cerkno - UL SRS, št. 17-1231/78 (IDRIJA) Odlok o graditvi in vzdrževanju zaklonišč UO KP, št. 27/78 (ILIRSKA BISTRICA) Odlok o določitvi lestvice katastrskega dohodka za območje občine Izola - UO KP, št. 6/78 (IZOLA) Odlok o določitvi naselij mestnega značaja - UO KP, št. 6/78 (IZOLA) Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko in drugo kompleksno ureditev na območiu livade 1. - UO KP, št. 6/78 (IZOLA) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o graditvi in vzdrževanju zaklonišč - UO KP, št. 8/78 (IZOLA) Odlok o organizaciji in delovnem področju upravnih organov občinske skupščine Jesenice - UV Gorenjske, št. 18-158/78 (JESENICE) Odlok o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju občine Kamnik - UL SRS, št. 7-446/78 (KAMNIK) Popravek odloka o določitvi meja pribrežnih zemljišč, načinu gospodarjenja na teh zemljiščih in čiščenju potokov in jarkov na območju občine Kamnik - UL SRS, št. 11-1978 (KAMNIK) Odlok o območjih krajevnih skupnosti v občini Kočevje - SDL, št. 16-150/78 (KOČEVJE) Sklep o pooblastitvi delovne organizacije lnvest-biro Koper za opravljanje storitev v zadevah geo- detske službe na območju občin Izola, Koper, Piran - UO KP, št. 6/78 (KOPER) Odredba o pooblastitvi delovne organizacije lnvest-biro Koper za opravljanje strokovno operativ- nih del v zadevah geodetske si užbe - UO KP, št. 6/78 (KOPER) 54 GV 23(1979) 1 odloka o določitvi lestvic katastrskega dohodka v občini Kranj - UV Gorenjske, št. 14-113/78 (KRANJ) oko določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko kompleksno graditev na delu območja srn1no"•nn1ske soseske Debro - UL SRS, št. 26-1591/78 (IAŠKO) Odločba o splošnega interesa za zgraditev gozdne ceste Jurklošter-Tmia, odsek Jurkloš- ter- Leno v ca - UlSRS, št. 26-1592/78 (IAŠKO) Odlok o določitvi zemljišč, ki so namenjena za kompleksno stanovanjsko graditev na območju zazi- dalnega okoliša Voličina - ULSRS, št. 10-704/78 (LENART) Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev industrijske cone na območju zazidalnega načrta v Lendavi - UO MS, št. 16-161/78 (LENDAVA) Odlok o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Lltija - UL SRS, št. 12-857/78 (LITIJA) Odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelacije na delu območja Ll- ske dobrave - UL SRS, št. 12-858/78 (LITIJA) Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč - UL SRS, št. 12-859/78 (LITIJA) Sklep o spremembi rezervata za daljnovod 2 x 110 kW - Savske zbiralnice - UL SRS, št. 12-865/78 (LITIJA) Odlok o organizaciji mestnih organov - UL SRS, št. 9-607/78 (SKUPš:INA MESTA LJUBLJANA) Seznam obstoječega stanja imen ulic, cest, trgov in naselij po občinah na območju 4ubljane - UL SRS, št. 12-834/78 (SKUPš:INA MESTA UJBUANA) Odlok o sprejetju I estvic katastrskega dohodka - ULSRS, št. 7-449/78 (WBUANA-BEŽIGRAD) Odlok o določitvi lestvic za ugotavljanje katastrskega dohodka kmetijskih zemljišč za območje ob- čine 4ubljana-Šiška UL SRS, št. 8-548/78 (LJ. ŠIŠlstvo, varstvo, zdravstvo in skrbstvo 1977, zbral in kartografsko obdelal ZDP, tisk IGF v 4 barvah. - Urbanistična dokumentacija 1977, zbral in kartografsko obdelal ZDP, tisk IGF v 3 barvah. l: 1 000000 - Sistem poselitve SRS, priredil in kartografsko obdelal ZDP, založi! in izdal ZDP, tisk IGF, 2 barvi. - Oskrba s pitno vodo v SRS, priredil, kartografsko obdelal, založil in izdal ZDP, tisk IGF, 4 barve. - Energetski objekti v SRS, priredil, kartografsko obdelal, založil in izdal ZDP, tisk IGf v eni barvi. - Prometna infrastruktura v SRS, priredil, kartografsko obdelal, založi I in izdal ZDP, tisk IGF v 3 barvah. Brez merila - SR Slovenija, meje občin in krajevnih skupnosti, iz gradiva Geodetske uprave SRS, založil in izdal Zavod SRS za statistiko v Statističnem letopisu. - A-edlog prednostnih območij gozdnih in kmetijskih zemljišč, izdelal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo pri Biotehnični fakulteti, tisk IGF v več barvah. Tudi tokrat smo lahko posredovali pregled le tistih kartografskih izdelkov, ki jih je tiskal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo. 62 GV 23(1979) 1 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1978, FO AVTORJIH Avbelj Banovec Bilc Boštjančič Bregant - Prvo i ugosl ovansko posvetovanje o komasaciji zemljišč - Geodetska si užba in stroka v procesih družbenega planiranja - Fotointerpretacijski center - Yklj učevanj e fotogrametrije na področje raziskav v gradbe- ništvu - Izgradnja registra teritorialnih enot SR Slovenije - Lokacijska problematika katastra zgradb 168 247 182 266 180 184 Černe - Merjenje deformacij pri obstoječih železniških predorih 256 Črnivec, Čuček - Transformacija načrtov zemljiškega katastra v merilu l :2880 v načrte nove izmere · 24 Čuček,Črnivec - Transformacija načrtov zemljiškega katastra v merilu 1 :2880 v načrte nove izmere 24 Frlan - Računalniška obdelava podatkov za kataster zgradb 188 Jeglič - Inženirska geodezija pri gradnji cest 263 Jenič - A-egledna karta občine Krško 109 Juvan Ko kali, Rojc Kren Lesar Majcen - Priprava prostorskih planov v občini in vloga geodeta pri tem planiranju - Ob podpisu samoupravnega sporazuma o skupnosti geo- detskih OZD SR Slovenije - Sode! ovanj e zagotovi i a uspešno delovanje - Z ekskurzije diplomantov - Pregledna karta občine v merilu l :50. 000 - Publikacijska karta občine Novo mesto - 25-letnica Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugo- slavije in 30-letnica izhajanja Geodetskega vestnika - Geodetska prostorska dokumentacija - Register območij teritorialnih enot - nova geodetska evidenca v Sloveniji - Geodetski dan v Murski Soboti - 11,geodetski dan GY 23(1979)1 241 114 116 177 107 164 36 17 191 5 63 Mlakar Naprudnik Pristovnik Puncer Rojc, Kokalj Rojc Rotar Senčar Svetik Štupar Ules Vi centi c Vodopivec Ostalo gradivo: - Strokovna ekskurzija na Švedsko - Nadaljnji razvoj geodetske službe v sistemu novih družbenoekonomskih odnosov - Vloga geodetske si užbe in stroke v prostorskem vidiku družbenega planiranja - Iz upravne prakse - Nekaj misli o vegetacijski karti Jugoslavije za območje SR Slovenije ob izidu prvega lista karte - Z ekskurzije di pi omantov - Uporaba rastrov v kartografiji in avtomatizacija pri izdelavi in reprodukciji tematskih kart - predavanje prof. Heupel v Zagrebu - Višji študij kartografije na geodetskem oddelku FAGG v Ljubljani - Kartografija in delegatsko informiranje - Tovariški dan upokojenih geodetov - Quo vadis - kartografija - Pregled kartografske dejavnosti v zadnjem tromesečju leta 1977 - Pregled kartografske dejavnosti v prvem tromesečju 99 12 244 196 170 177 161 166 172 175 69 124 1 eta 1978 126 - Pregled občinskih, republiških in zveznih predpisov, ki neposredno ali posredno zadevaj o geodetsko dejavnost 128 - Fbsvetovanje v Ohridu - Geodetska dela v procesu izdelave zazidalnega načrta, lokacijske dokumentacije in realizacije zazidalne zasno- ve na terenu (geodetski inženiring) - Uporaba geodezije v inženirstvu pri gradnji el ektrovodov - Gradnja jedrske elektrarne Krško - Dolžinska komparatorska baza SRS v logatcu 118 250 270 273 88 - Sodobni pripomočki pri geodetskih delih v inženirstvu 260 - Matematično statistične metode v geodeziji - strokovno posvetovanje v Dresdenu - DDR 11 O - Položai občinskega upravnega organa za geodetske zadeve v skupščinskem sistemu 33 - IH j atel j stvo porojeno ob delu ne odpove 193 - Višji izredni študij geodezije z usmeritvijo zemljiški kataster 198 64 GV23(1979) l 'UDK 347 .235 .11 .001=863 Razvoj, zemljiški kataster UKMAR, Zorko 61000 4ubljana, YU, Geodetska uprava SRS lbnatis izvirne studile ZEMUl9<1 KATASTER DANES IN MOŽNOSTI ZA NJEGOV NADALJNJI RAZVOJ Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 1, p. 11 lbdane so dileme in problemi v zvezi z obstoječimi funkcijami zemljiškega katastra bodisi pri nas, bodisi drugje v Evropi. Ugotavlja se precejšnja po- dobnost vloge institucije parcelarnega zemljiškega katastra v vseh tistih de- želah, kjer je bil osnovan v preteki em stoletju. Za institucijo zemljiškega katastra danes se ugotavlja, da obstaja velik raz- korak med stanjem in potrebami družbe. Ni ene bistvene značilnosti so v glavnem nosi ednj e: - da je zemljiški kataster še vedno v mejah prvotnih funkcij parcelarnega katastra iz preteklega stoletja, da se njegova davčna funkcija bistveno zman1 su1 e, - da se občutno jača njegova lastninska funkcija. Ugotavlja se, da se je že začel razvoj zemljiškega katastra v smeri vzposta- vitve njegove nove, prostorske funkcije. Bistvo te funkcije bi bilo evi- dentiranje številnih elementov v zvezi z urejanjem prostora, v zvezi zre- žimi, ki omejujeio uporabo in razpolaganje z zemljisči, itd. Zemljiški kataster bi se moral v bodoče razvijati v smeri pravnega katastra tako, da bi prevzel tudi sedanjo funkcqo zemljiške knjige. GV - 70 Avtorski izvleček UDK 007: 168 .4:711 061 :528 (430-43. 6)=863 A-ostorski informacijski sistem Geodetska si užba, Bavarska ČRN IVEC, Miro*; l'-.IAffiUDNI K, Milan** * 61000 4ul:l jana, YU, Geodetski oddelek FAGG 1rn6l000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Strokovno poročilo INFO~ACIJSKI SISTEM ZA FOTREBE f\ANIRANJA IN GEODETSKA SWŽBA NA BAVARSKEM Geodetski vestnik, ljul:A jana, 23 (1979) 1, p. 20 l fig. Fbdrobno je opisan informacijski sistem, katerega glavne značilnosti so: - zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov za planiranje in varstvo okolja - dostop do pocb tkov i e možen samo na osnovi zakona - podatki se objavliajo v periodični publikaciji dveletno - nekateri podatki se obnavljajo tedensko ali celo dnevno - večji del dejavnosti predstavljajo tekoče naloge p:> naročilu - tematske karte so pretežna oblika izhoda podatkov. V drugem delu članka so opisane glavne naloge geodetske službe ro Bavar- skem: osnovne mreže, katastrska izmera, izdelava načrtov in kartografija. .GV - 71 Bregant UDC 007: 168 .4:711 A-ofessional report 061 :528(430-43. 6 )==863 Spatial information system Geodetic service, Bavarki ČRN IVEC, Miro*; NAFRUDN IK, Milan** * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski oddelek FAGG **61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS P!.ANNING INFORMATION SYSTEM AND GEODETIC SERVICE IN BAVARIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 1, p.20 1 fig. Paper gives the detailed description of information system and its main characteristics: - collection, processing and distribution of data for planningand procecti- on of human environment - dota acquisition is possible only on the basis of law - data are pubi i shed in periodical each two years - some of the dota are renewed weekiy or even doyly - greater part of the activities are represented by orders - thematic maps are the main form of the dota presentation. In the second part of the article are shown main occupations of the geode- tic service in Bavaria: basic triangulation nets, cadastre, map elaborati- on, and cartography . GV - 71 Bregant UDC 347. 235. 11 .001==863 Development, land register UKMAR, Zorko ~. 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Reprint of original study lANDREGISTRY-TODAY AND FOSSIBILJTIES FOR ITS FURTHER DEVE- LOPMENT Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979)1, p. 11 Poper gives the problems connected with existing functions of cadastre in Europe and our country. It is estabil ished that exists I ikeness among the rule of the land registry institutions in the countries where the cadastre has been initiated in the last century. For the instituti on of the land registry is estabil ished that exist large diffe- rences between its status and society needs. its basic characteristics are the foliowing: - land registry is stili in the frame of its initial functions of the parcel ca- dastre from past century, - its tax funciton is essential ly reducing, - its legal function is essentially stronger. It is ascertain thatstarted the development of land registry in the direction of the estabil ishment in new spatial function. Essential function is registration of numerous el ements connected with spa- tial regulation, and l imitation of use of the space. l.and registry should be in the future developed in the direction of the legal cadastre overtaking also the existing function of the property register. GV - 70 Author's abstract UDK 007: 168 .4:711=863 061 .3(430-2.49) FIG US "1978" Prostorski i nformacii ski si s tem Fbsvetovanj e, Darmstadt, FIG, 1978 K IFNAR, Janez 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS Strokovno poročilo FIG - SIMPOZIJ O DEŽELNIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 1, p. 23 Deželni informacijski sistem je bil opredeljen kot sistematično zbiranje in predstavitev vseh koristnih podatkov o zemljišču neke regije za potrebe razvoja, planiranja in v dobro družbe. Celotna tematika posvetovanja ie bila razdeljena na osem tematskih po- dročij: osnove deželnega informacijskega sistema, zajemanje podatkov, ob- delava podatkov, urejanje podeželja, razvoj, okolje in viri, organizacija in financiranje, izkušnje pri gradnji deželnih informacijskih sistemov. GV - 72 UD K 34 7 . 235 . 11 =863 Kataster, komunalne naprave GABER, Ivan 63320 Velenje, YU, Geodetska uprava Bregant lzvi rna razprava RAZMIŠLJANJE O IZDELAVI KATASTRA KOMUNALNIH NAPRAV Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 1, p. 28 Evidenca ne more dobiti upravljalske funkcije dokler ni popolna. Navedenih je nekaj vzrokov, zakaj občine kasnijo pri izdelavi zbirnega katastra komunalnih naprav (ZK KN). Fbmembno pocenitev, poenostavitev in pospešitev izmere bi predstavljala metoda izmere z odmerjanjem od ob- i ektov. GV - 74 Bregant UDK 347.235.11(497.12) ljubljana=863 Strokovno poročilo Kataster, komunalne naprave, Ljubljana STARE, Milena*; OBREZA, Janez* *61000 ljubljcma, YU, Geodetska uprava pri Skupščini mesta Ljubljana POROČILO O IZDEIAVI IN VZDRŽEVANJU ZBIRNEGA KATASTRA KO- MUNALNIH NAffiAV V UUBLL6.NI Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 1, p. 25 GU SML izdeluje na osnovi republiških predpisov zbirni kataster komunal- nih naprav (ZKKN) in na osnovi mestnih predpisov geotehnični kataster in kataster skladišč nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi in ka- taster varstva zraka. ZK KN pokriva do sedaj že 50-60% povrsin mestnega območja. Evidenčni načrti so narejeni v merilu 1 :500 za intenzivna območja in v merilih 1:1000, 1:5000 in 1:10.000 za ostala območja. Uporabljena je tehnika pro- zornih folij .ltegledni načrt bo izdelan na prozornih folijah v merilu l :5000. GV - 73 UD K 528. 936(084. 3-12)=863 Vzdrževanje kart, načrti v merilu l:5000 BESENIČAR, Jure 61000 4ubljana, YU, Geodetski zavod SRS ffiEDLOG SISTEMA VZDRŽEVANJA TTN 5 Bregant Fbročilo o raziskavi Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) 1, p. 31 2 diagr. V prvem delu raziskave je kronologija izdelave TTN 5. Sledi teorija vzdr- ževanja, določitev števila enot TTN 5 za časovni interval vzdrževanja in predi ogi za sistem tekočega vzdrževanja in reambulacij e. Vse trditve so po- dkrepljene s praktičnimi primeri (v prilogi). Na koncu raziskave je predlog za dodatne informacije, ki naj bi jih vseboval TTN 5. GV - 75 Avtorski izvleček UDC 347. 235 .1'1 (497. l 2)lj ub!iana = 863 F\-ofessional report Cadastre, public services, Ljubljana STARE, Milena*; OBREZA, Janez* *61000 ljubijana, YU,Geodetska uprava pri Skupščini mesta ljubijane REFORT OF ELABORATION AND REVISION OF ZKKN IN WB~NA Geodetski vestnik, Ljubljana, 23 (1979) '1, p, 25 Geodetic Survey of Ljubljana (GUSML)is elaborating on the basis of re- public regulations the cadastre of publlc utilities (ZKKN), on the basis of regulations geotechnical cadastre and cadastre of oil warehouses and cadastre of alr protection. ZKKI'~ covers up til! now 50-60% of the town area .Registrating maps are worked out in the scale 1 :500 for intensive areas and in the scales of 1: 1000, l :5000, 1 :1 O. 000 for the res t. T echnique of transparent overlays is used, The overview map will be elaborated on the transparent overlays in the scale of 1 :5000, GV - 73 DDC- 528. 936(084 .3-12)=863 Map revision, large scale maps BESENIČAR, Jure 61000 4ubljana, YU, Geodetski zavod SRS Bregant Research task report THE PROPOSAL OF THE REVISION SYSTEM OF TTN 5 Geodetski vestnik, 4ubljana, 23 (1979) 1, p. 31, 2 diagr, In the first partof the research is shown the chronological elaboraHon of TTN 5 (topographic base map in the sca!e of l:5000). Revision theory, de- finition of unit number of TTN 5 for tirne interval and proposals for revisi- on and compl ete revi si on are shown. AI I the s!·atements are confirmed with practical examples (in the appendix). At the end the proposal for additional information, in.::luded in TTN 5 is given, GV - 75 Author's abstract UDC 007:168 .4:711 a.863 061.3(430-2.49)FIG US"l978" Spatial information system Symposium, Darmstadt, FIG, 1978 K IFNAR,Janez 61000 lj ubij ana, YU, Geodetska uprava SRS F\-of essional report FIG - SYMFOSIU/v\ ABOUT LAND INFORMATION SYSTEMS Geodetski vestnik, Ljubljana, 23(1979) l, p. 23 land information system was defined as systematic collection and presenta- tion of iand data for development and plarming purposes. The content of the symposium was devided onto eight thematic flids: basi s of the land information systems, data acqusition, data processing, regu!a- tion of country-siee, deveiopment, environementand resources, organiza- tion and furnishing with finances, experiences with land information sys- tems, GV - 72 UDC 347 .235. l 1=863 Cadaslre, public utilities GABER, Ivan 63320 Velenje, YU, Geodetska uprava Breganl· Original treatise CO"'ISIDERA TI01'l OF ELABORAT!ON OF CADASTRE OF PUBUC UTIUTIES Geodetski vestnik, 4ubljana, 23(1979) 1, p. 28 The register can not get the menagement funcion untill it is not complete. Some reosons are mentioned for delays of communities at the elaboration of cadaslre of public utilities (ZKl