v
Dopis iz Stajarskiga.
13. Maliserpana.
v                                                                                                                                 v
Na Smarjctni somenj, 12. Maliserpana, so v Šoštanj dovelj živine nagnali; veliko jarmov rejenih, težkih volov, krav, ki niso posebne vrednosti imele, konj srednc baze, le nekaj lepih, brihtnih žebet je bilo. De v naših krajih na snažnost živine gledajo, smo spoznali, ker ni bilo ne žvinčeta nesnažnima viditi.
Od vsili krajev somnarji čez hudo sušo tožijo , kar jih sili nekaj živine poprodati, kupce pa straši, kupovati jo, ker bi druga košnja vtegnila slabo se obnesti; zato je barantija dopoldne kar mlačna bila. Po poldne začne pa prav pridno dežovati. Dež polja, vino pa kupovavce oživi; gosto se po rokah pluska-jo, veliko živine se po lepi ceni poproda, in somenj še le pozno v večerji prav veselo konča.
Neki mož kupi kravo z tri tedne starini teletam; kravo si k vozu priveze, tele pa neusmiljeno na voz dene, de mu glava čez pletcnko (kripo) visi, ju tako domii spraviti. Deklice, ravno tje pertekljaje , pomiljujc živinče : ,,o ubogo, ubogo telce, kako ti glavica visi; te pač mora boleti!"' Deklice se je skorej jokalo, terdoserčnimu pa ni mar za to. Tudi dva učenca tje pristopita la prosita: ,,Oče! ne pustite vunder telca, se tako mučiti; lepši ga privežite, de mu glava ne bo čez pletcnko visela. — ?iSej nima duše — odgovori divjak — kaj bi se veliko z njim dersil; domu pridem, ga zakoljem, je pa proč." Učencov eden odgovori: Ce ravno ni m a neumerjoče duše, bolečino vunder občuti, kakor vi, tako nas v šoli učijo. Mož se nekam odtegne, fanta stopita na voz , tele prevežeta, mu poprej lepo z slamo poste! jeta in ga čedno na njo poravnata. Ko mož nazaj pride, mu je to všeč, in pelja tele domii.
Prav živo me veseli,   de   sta učenca moj nauk,   izsneti iz bukev ,,VVi nkler s Les ebuch" stran 259— tako lepo vbogala.
F. Musy.
1SS