For the Editorial Board and SNF Ivan Cerar Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ontario, Canada St. Joseph's Press, Toronto Subscription rates: $3.- per year 25 cents per copy 1 line 10 cent, 1 column x 1" $ 1.40 sLo\>ensk<\ ODPRI SRCE, ODPRI ROKE OTIRAJ BRATOVSKE SOLZE... (Ne zavrnite nabiralcev "United appeal" - a, ko Vas bodo obiskali — darujte širokogrudno!) FOR n FREE SLOUERin LETNIK VI. VOLUME VI. TORONTO, 20. SEPTEMBER 1956 ŠTEVILKA: 9. — NUMBER: 9. IdtJA Ji TISTA, Ki ZMAGUJE "....Ideja slovenske države, katero hočemo vsaditi v slehernega Slovenca, ni plod sanjskih kombinacij, marveč najmočnejši utrip slovenske narodne duše. Pozabiti ne smemo na temeljno dejstvo, da je stremljenje po popolni politični samostojnosti nekaj, kar je narodu vrojeno odsih-dob. Zato pravzaprav narodu programov nihče ne piše. Takih, katerim se ta dejanja pripisujejo, so zasluge le v tem, da so uganili narodni utrip, iz svojih lastnih sposobnosti pa potem dodali še spoznanje pravega trenutka, pokazali veliko mero poguma in požrtvovalnosti ter svoje delo podprli s prepričevalnimi razlogi. K takšnejnu delu je poklican vsak Slovenec, ki smatra svoj narod za živ organizem, z rastjo navzgor, zavedajoč se, da je z usodo naroda ne-razvezno povezana tudi njegova lastna, osebna usoda. SMRT ALI ŽIVLJENJE? Ne podcenjujmo nevarnosti!, tem se naši otroci brez resnej Za Slovence je značilno, da šega odpora ali zaskrbljenosti staršev že radi podcenjujemo nevarnosti za svoj narod. Podcenjevali smo nevarnost za Koroško, kjer sta nas zaman skušala vzdramiti dr. Brejc in mladi Malgaj in smo jo izgubili. Podcenjevali smo nevarnost za Trst do tiste naravnost neverjetne brezbrižnosti, v kateri nismo zmogli niti ene informativne brošurice v angleščini in izgubljen je tudi ta. Podcenjevali smo nevarnost za domobrance, čeprav so Angleži že med okupacijo jasno napovedali svoj odnos do njih in na tisoče mladih življenj je po nepotrebnem u-gasnilo. Danes podobno podcenjujemo nevarnost potujče-nja in narodne smrti na mejah in v izseljenstvu, čeprav živimo v enem najbolj nevarnih razdobij. Zakaj najbolj nevarnih? Poglejmo! 1. Odrezani smo od domovine, ki bi morala biti srce narodne obrambe zamejstva in . navezani le na lastne moči. Ta isti občutek kakor tudi 2. Te "lastne moči" so šib-zanemarjene priložnosti v ke in razkropljene po vsem zadnjem desetletju so vzbu-|SVetu, pri vsem pa razdelje-jale potrebo po organizacijah, ne na sto nepovezanih ali katerih edina naloga naj bi nasprotnih taborov, društev bila, zastaviti borbo tam, ko- jn ustanov, brez skupne višje der je zijala praznota. Iz take povezanosti in sodelovanja, potrebe je nastalo naše društ-| 3. živimo v rednih stikih s vo. P r ene kater i se boste tujci in zavzemamo z njimi spomnili, kolikokrat so se te podoben socialni položaj. Zato in take zamisli prožile, do st- nas pred potujčenjem ne va-varne povezale sil pa le m pri- rujejo več socialne razlike šlo. Vzlic veliki volji, vzlic kot naše prednike skozi stole-spcznac: potrebi jc moral mi-'tja, niti ne tisti aktivni odpor niti določen cas, da se je iz 'proti potujčenju, ki ga vedno posvetov m stikov porodil tr- rode dobe krvavega nasilja, den sklep, postaviti na noga ampak se zavestno ali podzavestno vdajamo bolj ali manj megleni prilagoditveni filozo- nov organizem. Kdo smo in kaj hočemo? Začrtali smo jasne smernice: mobilizacijo vseh razpoložljivih sredstev in sil za dosego slovenske državne samostojnosti. In eno prvih sredstev za dosego cilja smo postavili : učvrstiti slovensko narodno zavest, da se bo raz-rastla v narodni ponos...... ...Ena prvih skrbi naj nam bo tudi v bodočnosti obvarovati gibanje in naše organizacije pred nevarnostjo, da se spuste na ozkosti v morebitne tekme z obstoječimi slovenskimi društvi. Sila in pomen naše ideje sta tolikšna, da presega strankarske okvire. Zato moramo tudi v bodoče svoje delo usmerjati v tole smer. Temelj dela je uresničitev slovenske državne ideje, delo samo pa mora iti na široko po svoji kakovosti in po svoji slovenski konstruktiv-nosti. Zaradi tega ima pri nas svojo pozitivno ceno sleherni pojav takšne dejavnosti, ki krepi vezi med Slovenci in jih trga iz dremavičnosti, oziroma zagledanosti v golo vsakdanjost tujine. S simpatijo spremljamo vsa društva, ki orjejo po slovenski emigracijski ledini, pa zraven ne i fiji, ki jo izvrstno izrablja potuj čevalna sistematika. Pri v vrtcih in prvih razrediteh šole nauče jezika in mišljenja tujcev in s tem že zavržejo materinščino. Nevarnost potujčenja veča zraven življenjskega materializ-ma še vedno večja modernizacija, kjer kino, televizija in ples nadomeščata nekdaj slo vensko razvedrilo in stike in avto zmanjšuje potrebo in verjetnost strnjenih slovenskih naselij. V pogledu utopitve .živimo torej v enem najbolj nevarnih razdobij, ko ne moremo nikdar dovolj glasno klicati in svariti: "Smrt ali življenje?" Iskanje rešitve Smo peščica, ki nanjo ti-šče milijoni, če bomo tesno pevezani, bomo vzdržali, drugače propali. Samo v slogi je moč! Toda v kaki slogi ? Gotovo ne v totalitaristični "slogi", kjer bi majhna peščica ukazovala, medtem ko naj bi ves "svobodni"' narod le slepo izvrševal ukaze. Tak narod bi bil upravičeno brezbrižen. Kako razčistiti ta problem? želimo raznolikost, brez katere je nemogoča kulturna in politična rast. A pravtako želimo tudi neko višjo enotnost in edinost, brez katere je v nevarnosti naše golo življenje, naš narodni obstanek sam. In pri tem smo postavljeni pred Pascalovo formulo: "Razncltiiost brez enotnosti je zmešnjava, a enotnost brez raznolikosti je nasilje." Kje je rešitev? Samo v enakopravnem soodločanju vseh raznolikih skupin, ki ohranijo svobodo, neodvisnost in raznolikost med sabo, a se po sejejo semena nestrpnosti,Iših domobrancev, onih tisočev ozkosrčnosti in fanatizma, slovenskih mož in mladeničev, ki so za isto stvar pustili tudi največjo dobrino: svoje lastno življenje. V ponos nam mora biti, da je najbrž naš rod tisti, ki mu je zgodovina dovolila veliko nalogo, dograditi popolnoma svoboden in neodvisen slovenski narodni dom. in Vsaka vsenarodna slovenska akcija bo tudi v bodoče našla v nas iskrene sotrudnike, pa naj pride vabilo s katere ko- li strani...... "... Ko smo snovali društvo in revijo, smo povezali v nenapisani del statuta zaobljubo, da bomo delali, trpeli in če je treba tudi žrtvovali za svoj narod. Vse skupaj pravzaprav lahko povzamemo v eno samo besedo: žrtev. Vsakdo izmed nas je dolžan vzeti na svoje breme eno žrtev, te ali one vrste. Taka je baza našega gibanja, žrtvuj-rno za zmago našega naroda vse, kar moremo! Na taki bazi bomo nabrali sil za vsakdanjo borbo in uspešen zaključek. če se prepustimo vsega prepričanju, da smo za švoj narod nekaj takega tudi dolžni storiti, bomo šele ponovili vzglede drugih narodov, nič manj pa posnemali vzore na- Šmarje pri Jelšah V našem vsakdanjem življenju se še sedaj opaža nenormalni pojav, da se namreč še vse premalo ljudi ukvarja s slovenskimi vprašanji, kar ima za posledico, da se med Slovenci v tujini premalo razpravlja o celotni slovenski narodni usodi. Tej bolezni je treba postaviti jez: izpodbiti tla topi zagledanosti le v lastno osebno usodo. Proti temu moramo postaviti ideal slovenskega človeka, ki mu je mar nele lastne sreče, temveč zlasti sreče in srečne bodočnosti celega našega naroda. Potegniti je zato treba slovenske izseljence v pogovor o slovenskih zadevah kakršnekoli narave ob vsaki priliki in vsakem času. Pozitiven je že uspeh, ako začno ljudje o slovenstvu razmišljati. Kajti s časoma se bodo vrnili v stanje, da bodo že spet slovensko mislili. In če bodo delali to, se jim bodo iz slovenskih čustev in misli porajale slovenske odločitve. Tedaj bo storjen velik korak naprej: Slovenski človek bo po logični nujnosti terjal slovensko rešitev za slovenska vprašanja. Naša moč je v složni žrtvi, naše jamstvo v požrtvovalnosti, naša zmaga pa v veliki ideji! + Prof. Kessler Jože — izvleček iz poročila na zadnjem občnem zboru društva "Dom". svojih voditeljih in predstavnikih vendar povežejo tudi v širše vsenarodno občestvo, kjer z demokratičnim soodločanjem dosežejo tudi potrebno vsenarodno edinost. Samo tako soodločanje vseh pa more voditi tudi k sodelovanju vseh. In samo sodelovanje vseh lahko reši našo peščico, ki nanjo tišče milijoni. Organizacijski okvir 1 Namen določa sredstva, čeprav dober namen ne posveti slabih sredstev (ni dovoljena diktatura ali lažna propaganda za dosego narodnega edinstva), kakor tudi dobra sredstva ne posvete slabega namena (ni dovoljena izraba kulture, dobrodelja itd. za monopoliziranje oblasti in vpostavitev moralnega nasilja, kjer bo vsak trenutno nevarni" nesomišljenik občutil udarno moč celotnega v več mask zavitega totalitari-stičnega aparata). THIS IS SLOVENIA Namen določa tudi področja. Organizacije, ki so le sredstva za določene namene, se torej v pravem redu vedno skrbno drže področij. Področja sama pa uporabljajo različne metode. Na verskem področju se smernice in oblast širijo od zgoraj navzdol, na svetnem pa, po besedah Pija XII., ravno v obratni smeri, namreč le od spodaj navzgor. Naš namen ni raz-l "avljati o povezavi na verskem področju, ki je navadno vzorno povezano po župnijah in škofijah, ampak na svetnem področju. In tu se bomo omejili le na politično, %kul-turno in obrambo povezavo. Pri tej imamo v mislih slovenski "politični" parlament, sestavljen iz po istem ključu izvoljenih zastopnikov vseh svobodnih političnih enot; Slovensko kulturno občestvo, ki združuje vse zamejske kulturne organizacije, društva in ustanove, katerih organizirano delovanje je v soglasju preko periodičnih posvetov in sklepov omogoča obrambno sodelovanje tako kulturnega kakor političnega in gospodarskega področjo za skupno poživljanje našega narodnega življenja povsod, kjer bi bilo trenutno v največji nevarnosti. Povezava na katerem koli področju pa v naši silni razkropljenosti predpostavlja združevalno organizacijo. Taka organizacija mora imeti zvezni značaj, zvezni značaj parlamentarno zastopstvo vseh načelno neoporečnih skupin. Le tako bomo iz drobcev postali celota, iz zlomljivih palic nezlomljiva butara! Slovenski politični parlament Politika kot delo za narodov časni blagor in uresničenje najvišjih narodnih ciljev, med katere spada na prvem mestu lastna država, gotovo predstavlja eno najmočnejših torišč narodnega obstanka in rasti. Ker pa se često zgodi, da postanejo sredstva k temu osnovnemu namenu obče bla ginje, katerih eno je politična oblast, glavni ali edini namen in "najvišja dobrina" vodilnih politikov, sledi tej degra daciji tudi degradacija polit-tike v očeh naroda, s tem pa politična brezbrižnost, ko po Jeffersonovi enačici narod postane le slepa čreda in voditelji le grabežljivi volkovi. Narod, ki se odpove političnemu soodločanju, stori politični samomor. Zdi se, da se moramo Slovenci na tujem varovati pred- Harvest time in Slovenia (in background Boč—3,900 ft) "A region with a past is the broad valley where Ljubljana nestles. Here, in prehistoric times, spread a vast lake. Lake dwellings such as those at the Lakes of Constance and Geneva once stood here. The Museum of Ljubljana has many ot these relices. "I lingered long before the museum's collection of beehive decorations. The oldfashioned Slovene beehouse looked like a chest of drawers, the drawer_ ends painted with fantastic and wonderful designs "so that the bees may know which is their door". Devils and animals linked with Slovene superstitions provided the main motif; the Devil was depicted sharpening women's tongues. All were painted in brillant colors. "Ah, but what honey comes out of Drava district hives! A Slovene breakfest offers coffee with a ivhite cap of rich ivhipped cream. . .. crisp rolls, and a greenishtinged honey ivith a tantalizing tan--; of ¿me".- Douglas Chandler, Kaleidoscopic Land of Europe's Aoungest King. Tha National Geographic Magazine, June 1939, 697—698 je v zanikanju vrednosti sta- vse, kar po vesti spoznam nh legitimacij, drugi v zavra- za dobro in zavračam vse, kar canju novih. Oba se oddaljita 1 smatram za slabo. To osnov-od zlate sredine in treznega no načelo velja za vsako svet-sporazuma, ki je p o 1 i t i č n a no sodelovanje, predvsem za nujnost. politično, kjer more le vsena- Odrekati veljavo starim le- rodnemu soodločanju slediti gitimacijam ne odgovarja po- tudi vsenarodno sodelovanje, litičnemu realizmu sedanj os-. 2. Vsako politično vodstvo ti, kajti: (1) ljudje s starimi mora biti uresničevalec na-legitimacijami so dobili de- rodnega hotenja. Kadar je na-janski politični mandat in se rod v verigah, je gotovo več zdi naravno, da v današnjem verjetnosti, da se bo to hote-razdobju velikega političnega nje bolje odražalo v parla-poslanstva emigracije temu mentarnem zastopstvu vseh mandatu tudi v svobodnem svobodnih političnih enot kot svetu sledijo, za kar je potrebno priznanje starih legitimacij ; (2) v interesu močne politične emigracije je čimbolj organična rast in prerod v intuiciji frakcije starih politikov in njih osebnih zaupnikov. Šele ko je znano v parlamentu zastopnikov vseh skupin izraženo vsenarodno iz starega v novo, ne sunkovi- hotenje Slovencev, je vodstvo ta nadomestitev starega z no- upravičeno podvzeti tudi tis-vim. Resničen problem torej te konkretne korake, ki vodijo ni verifikacija, ampak verifi- k uresničenju tega hotenja, kacija po istem ključu, da ne In samo tako vodstvo bo imelo bo imel n. pr. "pravoverni" res tudi narod "za sabo", osebni zaupnik več veljave 3. Politično vodstvo samo iz kot "nepravoverni" bivši pos- nosilcev starih legitimacij, lanec (absurd, ki je zabaven brez pritegnitve zastopnikov in tragičen hkrati!), ampak sedanjih enot, se nujno stara se bodo po istem merilu priz- po letih in postane brez de-nale predvojne legitimacije in mokratičnega pomlajevanja soodločanje vsem nosilcem, ne kmalu ostarelo in okostenelo, glede na to, ali so v vsem so- z njim pa seveda tudi vsa slo-mišljeniki dr. Kreka, ki je le venska "uradna" politika, eden takih nosilcev, ali ne. Zaupniki, ki se lahko obdržijo Drugi ekstrem, ki ni samo Ie v popolni podrejenosti tis-v nasprotju s političnim reali- tim, kl so jih imenovali, mo-zmom, ampak nasprotuje tu- raJ° biti z vodstvom vsaj v di osnovnim načelom samim poglavitnem "enega duha", in je zato še nevarnejši, pa je kar seveda pri vsej hrupni v omejevanju političnega soo- propagandi o mladini (ki pa dločanja le na nosilce (celo J"e vedno na drugem kontinen-samo na "pravoverne" nosil- tu kot poročilo) položaja niče!) starih legitimacij. Za-ti za las ne spremeni. kaj? 4. Brez upoštevanja volje 1. Nihče ne more pričako- vseh svobodnih političnih vati vsenarodnega sodelova- en°t> strank in drugih politič-nja, kjer ni dana ljudem tudi nih organizacij, izražene premožnost za vsenarodno sood- ko zastopnikov teh enot v ločanje. Sodelujem lahko na skupnem slovenskem parla-svetnem področju samo tam, mentu, ostane "svobodni" kjer mi je dana možnost, da narod brez možnosti in "ka-preko svoje skupine po svo- nalov" vsenarodnega soodlo-jem svobodno izvoljenem zas- čanja, torej je politično brez-topniku tudi v vrhovnem p0-.praven. Politična brezprav-vsem dveh ekstremov. Prvi litičnem vodstvu podpiram ! (Nadaljevanje na drugi strani.) Življe ali smrt (Nadaljevanje s prve strani.) nost pa nujno vodi v brezbrižnost večine, medtem ko se politično aktivna manjšina nujno najmanj razdvoji na take, ki branijo obstoječe stanje, ker le tako upajo ohraniti monopol oblasti v politiki, pod masko pa po možnosti tudi v kulturi, dobrodelju itd,'in na take, ki se neodvisno borijo za ta ali oni po prvih zanemarjeni politični cilj. Sledi, da se s takim stanjem nujno zapravi, večina političnega kapitala, medtem ko se tudi obstoječi drobci po nepotrebnem bolj ali manj med seboj nevtralizirajo. 5. Sedaj nastopijo pogoji za diktaturo peščice s priznanimi političnimi legitimacijami, kajti: (a) Brezbrižnost večine sama nagibi je k diktaturi manjšine; (b) Obstoj aktivnih nepodrejenih skupin narekuje reafirmacijo lastne peščice, kar predpostavlja nesorazmerno večanje oblasti po somičljenikih, izrivanje in blatenje nesomišljenikov (stvarno zagovarjanje takega stanja je namreč obsojeno na neuspeh, zato se mora peščica zateči k najnižjemu načinu polemike, diskreditiranju oseb ne idej ali kritike) in temu se nujno pridruži težnja po monopoliziranju Čim več ostalih ključnih mest, ki naj pod to ali ono bolj "imuno" masko služijo obstoječemu osrednjemu političnemu "namenu", čuvanju nedeljene oblasti, kot uredniških za izrivanje nepravovernih, cenzure in spremnjanja in pristranskega oblikovanja javnega mnenja; dopisniških, ki "nedolžno" zastopajo "javno mnenje", čeprav so često poglavitni del aparata, kulturnih zaradi vpliva nad prireditvami, kontrole govorniških mest, dobrodelnih, itd, nakar se lahko vsakemu trenutno nevarnemu nesomišljeniku takih pristranskih metod iz vseh strani obešajo neugodni in odbijajoči obeski in ima pcščicc. moškost, da s skupno težo aparata zapelje tudi tega ali onega idealista in uniči vsakogar, ki bi bil nevaren njenemu absolutizmu zaradi idej ali demokratičnih metod, ki jih širi. Predpostavljajmo zdaj verjetnost, da taki strategi in cenzorji opravljajo danes le sprejemne izpite za prevzem ključnih mest po vrnitvi v Slovenijo in da se peščici posreči preprečiti politično soodločanje po narodu tu v svobodnem svetu in postane nam jasno, da bi v tem primeru tudi novi "osvoboditvi" sledila le prikrita diktatura manjšine, ki bi z zasedbo ključnih mest po "preizkušenih" monopolističnih strategih in z nadzorstvom nad "varnostnimi organi" zlahka zavzela nedelj eno oblast in jo proti vsem "rušiteljskim prevratnežem" (t.j. nesomiš ljenikom) tudi poljubno držala, seveda po svoji volji, ne po taki ali drugačni volji naroda, ki bi zopet padel v brezbrižnost in upravičeno primerjal tako politiko vlačugi, ki se je izogibaj, če hočeš odnesti vsaj zdravo kožo. Orisali smo zgrešenost in nevarnosti obeh ekstremov. Zaključek je na dlani: slovenski politični emigraciji je treba omogočiti politično soodločanje na vsenarodni osnovi, kjer bo lahko vsaka politična enota po istem ključu volila za določeno dobo svoje zastopnike ali poslance v skupni politični parlament, ki bo vso raznolikost vezal v enotnost. Odtlej ne več skrivnostni Narodni odbor pa se bo lahko kot vrhovna eksekutiva posluževal starih in mladih strokovnjakov za izvedbo parlamentarno izražene narodne volje. Pri vsem gre le za sprejetje zdravega demokratičnega načela, ki tudi najbolje odgovarja nravnim in psihološkim zakonom in politični stvarnosti. Izgovor o tehničnih težavah in pomanjkanju finančnih virov je v glavnem prazen, kajti, če so možne seje zaupnikov, kjer nekateri pridejo celo iz drugega kontinen- Tako pa sodi narod v domovini... Večkrat smo imeli priliko vala in si mislil, ako smo spo-slišati glasove od "vodilne" sobni podpirati razvoj naših strani o razpoloženju ljudst- južnovzhodnih pokrajin, ki so va doma. Vsa ta poročila so iz- vsled nedavne pripadnosti venela tako, kot da narod do- Turčiji skrajno zanemarjene, raa želi povratek nazaj v sta- zakaj bi ne bili zmožni vzdr-nje, kot si ga zamišljajo "slo- ževatu lastne države z ogrom-venske tradicionalne stranke", nimi milijoni, katere smo mo-Danes pa priobčujemo odlom- rali od leta do leta žrtvovati ke iz vsebine pisma, ki sem ga za druge. Slovenija res ni ve- prejel od nekoga, ki je bil v Ameriki ter imel priliko dobiti v roke nekaj številk SD. Ob slovensu je napisal sledeče: "Vesel sem, da sem imel lika, toda ima pogoje za samostojno življenje. Imamo vse pogoje za razvoj turizma bodisi v Alpah, našem lepem Primorju in številnih zdravi- KNJIGE IN REVIJE priliko dobiti v roke Vaš list liščih. Ako bi vse izrabili, kul-SD. Iz Vašega lista in drugih tivirali in izgradili, bi bila publikacij, ki sem jih dobil lahko Slovenija druga Švica, tukaj v roke, sem se mogel Imamo tudi dobro kmetijstvo, seznaniti vsaj nekoliko s tukajšnjimi političnimi prilikami ter kulturnimi in gospodarskimi pridobitvami. Iz Vašega lista sem marsikaj zvedel. Že pod prejšnjo Jugoslavijo sem se zavzemal za tako državo, ki bi se naj ustanovila kot enakopraven član evropske u-nije, kar je večina naših ljudi smatrala tedaj kot utopijo, češ, da bi bila taka državica življenja nezmožna. Imel sem mnogo vpogleda v gospodarske razmere države in videl, kako nas je beograjska ko-rumpirana velikosrbska čar-šija gospodarsko izkorišče- ta, kako bi potem ne bilo možno zasedanje svobodnega ¿¿dnjih desetletij" Iz" osebnih perutninarstvo, les, premog, živo srebro in tudi precejšnjo industrijo, kar bi nam omogočalo kak izvoz, da bi tako lahko krili uvoz pšenice in drugih manjkajočih živil ter industrijskih izdelkov, katerih bi primanjkovalo. In pri vsem tem so Slovenci marljiv in podjeten narod. "Vesel sem, da sem našel v Vas in Vašem glasilu take somišljenike, o katerih nisem i-mel pojma. Zato Vaše delo na-jiskreneje pozdravljam"... (Ime in kraj pisca moramo seveda iz razumljivih razlogov zamolčati. Op. p.) Dejstvo je, da narod doma drugače sodi po izkušnjah parlamenta, recimo v dveh vejah, severno in južnoameri ški, enkrat na leto ali dve, razgovorov mnogih novih doseljencev pa sem spoznal, da doraščajoča mladina, ki bo kjer bi vsaka enota gotovo kmalu igra]a vodilno vlogo v radevolje sama poskrbela ma- domovini, nima niti pojma, ni-lenkostna sredstva, ki bi bila ti volje, da bi mislila na stare potrebna za prevoz m vzdrze- stranke, ki so zo nje "izumrli vanje njenega poslanca in bi svet", se zborujočim ne bilo več treba zanašati na vire, ki bi jih znalo kako pričarati višje vodstvo. Tako soodločanje pa bo istočasno dajalo polni smisel ustanavljanju novih političnih enot in zagotovilo bo sodelovanje in končno višjo enotnost vse slovenske emigracije, z vsem tem pa nam prineslo tudi novo politično pomlad. In tisti, ki bi si drzni- li kdaj drugače misliti (kar je v naravi vsake svobodne o-sebe in svobodne politike), ali celo hitreje in bolje misliti, ne bodo nič več "rušitelji" ("reda" — absolutizma peščice, namreč), ampak s pomočjo vseslovenske politične povezave, soodločanja in parlamenta skupaj z vsemi drugimi zavednimi brati Slovenci le graditelji lepše demokratične bodočnosti slovenskega naroda. Edi. Pisatelj g. Ivan Jontez Razgovori in razgledi. V oktobru bo izšla dvojna številka v izboljšani tehnični izvedbi. Kdor se za list zanima, naj piše ponj na 1 Walker Rd., Willowdale, Ont., Canada. The Canadian Register je objavil 1. septembra t.l. članek R. čuješa "Credit Unions Meet A Real Emergency". Slovenska pot prinaša v 2. številki naslednje članke: Ideja je tista ki zmaguje ( + prof. Jože Kessler), Krščanstvo v sodobni socialni revoluciji (P.V.), Duh, oseba, občestvo (R.čuješ), Spremembe v Sovjetski zvezi (L.M. Brada-ška), oceno dr. Ahčinove Sociologije (dreš) ter krajše sestavke pod zaglavjem Glasovi in mnenja. American Philosophy, 260 strani, v platno vezana knjiga stane $ 3.—Založba Meador Publishing Co., 324 Newbury Str., Bostom 15, Massachusetts. Katoliški sociolog John L. Thomas, S.J. je označil v sve-jem obsežnem in temeljitem delu "The American Catholic Family" kot ameriški način življenja tole: "Mislimo na spoštovanje poedinca, osebno svobodo, iniciativo, enake možnosti ter na pravico stremeti za srečo na fizični, razumski duhovni ravni našega bivanja" (n.n.m. str. 312). Na isto vprašanje odgovarja 12 izbranih avtorjev iz ameriškega življenja : Senator Gordon L. Allott, finančni pisec Waldo Môrgan Allen, župan F. Edward Biertuemp-fel, poštni uradnik James S. Clower, industrijec B. Tate Dawkins, slovaški katoliški duhovnik in časnikar John Joseph Lach, gradbenik Harold McGowan, protestantov-ski duhovnik Gordon M.Mc-Kenzie, zdravnik dr. Walter A. Reiling, izdajatelj James E. Stiles, župan Edward P. Wenger in pravnik Lewis C. Williams. Vsi avtorji so dosegli svoje cilje v zasebnem življenju, vsi so se pa tudi izdatno udejstvovali v družbenem življenju. Knjiga je urejena tako, da je pred sestavkom vsakega pisca njegova slika ter njegov življenjepis, nato pa njegov sestavek. Pisci razpravljajo o ameriški dediščini, o ameriškem načinu življenja, o službi skupnosti, o verskem življenju, o važnosti majhnih stvari, o smiselnem življenju, o poslanstvu gradnje, o večnem iskanju, o veri v Boga in človeka, o geniju dela, o dobrem življenju ter o ameriški filozofiji. Čeprav so avtorji različni tako po svojem poklicu in izvoru kot tudi svojem glavnem zanimanju, najdemo v vseh sestavkih povdarek vere in duhovnih dobrin v kulturi, vsi povdarjajo važnost svobode in odprte možnosti napredovanja, važnost nuditi mladini dobro vzgojo, izobrazbo ter razumevaj očo podporo. Vsakdo mora prostovoljno čutiti obveznosti do soljudi in služiti skupnosti. Večja udeležba v krajevni in državni upravi nalaga tudi večje dolžnosti ter sodelovanje pri zadevah, ki presegajo področje poedinca in njegove družine. Le tako bo mogoče ohraniti demokracijo zdravo v državi ter voditi človeštvo k izboljšanju usode vseli narodov. —eš IVAN JONTEZ, TROUBLE ON EAST Green Street, roman, 105 strani, cena $ 3.— Exposition Press Inc., New York. Pisec romana "Jutro brez sonca" je napisal roman, ki zagrabi enega zelo perečih problemov sodobne ameriške družbe — odnos med črnci in belci. Ob začetku novega šolskega leta smo priča ponovnih izbruhov rasnega sovraštva, ki je gotovo velik madež na demokratični Ameriki. Toda, kakor avtor nekje pravilno pravi, današnje stanje je posledica napak preteklosti. Kljub načelni jasnosti je težko najti vedno pravilno rešitev, še težje pa je seveda dopovedati ljudem, da jo izvedejo. Kratka vsebina romana je naslednja: Slovenec Potokar, lastnik trgovine v slovenskem naselju v Clevelandu, je s pomočjo duhovnika Vodnika in prijatelja Godine preprečil panično prodajanje hiš, ko se je prva zamorska družina vselila v njihovo ulico ter postala njegov sosed. Njegovo gledanje pa se je spremenilo, ko je opazil, da se je razvila ljubezen med njegovim sinom Lukom ter sosedovo hčerko Deborah, ki je bila mešanka ter je imela izredno svetlo polt. Ni mu šlo v glavo, da bi se mu moglo primeriti, da bi imel za potomce čistokrvne zamorčke. Ista misel začne moriti tudi Luka, ki je videl ob neki priliki, da sta imela dva mešanca, oba zelo svetlo-polta, popolnoma črne otroke. Sistematični napad na doslej slovensko naselbino, ko stric njegovega dekleta preplača dve hiši, da more v nju natrpati obilico zamorskih družin, da bi na ta način prisilil belce do panične prodaje hiš in tako hitro obogatel, njegove dvome še podkrepi. Dekle opazi, da je Luka pod vplivom napete psihoze in da s strahom pričakuje, da bo pričakovani otrok črne. Ker ve, da APPEAL 1133 dobrodelnih ustanov v Kanadi potrebuje za prihodnje leto nad 20,000.000.- dolarjev, da bodo mogle zadostiti vsaj najnujnejšim potrebam. Statistično poročilo za lansko leto izkazuje, da je lani 1133 organizacij v Kanadi zbralo 17,759.820 $. Na osebo so prispevali največ v Mont-realu (Welfare Federation $ 5.60, Federation of Catholic Charities $5.08), Toront-čani so prispevali samo $ 3.06 na osebo, kar je nekoliko nad povprečjem za celo državo, ki znaša $2.57. Najnižji prispevek na osebo izkazuje Ste. Anne de la Pocatiere s 44c. .. Dolar, ki ga darujete za ok-tobersko nabiralno akcijo, se porabi (povprečje za celo državo) : 24c za otroke, 20c za pomoč družinam, 24c za mladino, 12c za zdravstveno skrbstvo, 9c za pohabljene, 7c za upraVo in 4c za letno nabiralno akcijo. Vsi ti potrebujejo pomoči » Okrog 100.000 Kanadčanov je popolnoma ali delno nesposobnih za delo zaradi vnetja sklepov in revmatizma. V 1. 1954 je bilo nad 20.500 prijavljenih slepcev. Kanadsko gospodarstvo izgubi letno nad 9,500.000 delovnih dni zaradi vnetja sklepov in revmatizma. Statistika pravi, da je 77.8% moških in 83.1% žensk v Kanadi bolnih vsako leto. V teh prim'erih se izkaže vrednost dobrodelnih ustanov v Vašem okraju. Ne pozabite prispevati za letošnjo nabiralno zbirko v oktobru. Darovi za dobrodelne ustanove, ki pobirajo enkrat na leto prispevke za potrebe prizadetih, so praktično merilo krščanske dobrodelnosti. nima iti na zabavo v prote-stantovsko občino, verska razlika med njim in dekletom mu še na misel ne pride, enako ne cerkvena poroka. Tako je v romanu naslikana slika Slovencev zelo enostranska in bo povzročila v mnogih Ameri-kancih dokaj zgrešeno predstavo o Slovencih. Stvar je toliko usodnejša, ker je malo u-panja, da bomo dobili v dog-lednem času kak drug tako aktualen roman, pisan v angleščini in uporabljajoč slove- jo bo Luka poročil, ker ne bo STAR KANADSKI OBIČAJ... - O'j^e/èi OLD VIENNA JESENSKI SEJEM Skoraj vsaka majhna kanadska naselbina priredi vsako jesen sejen?, ki traja dva ali tri dni. Godba in zabave, vrtiljaki in nagradna tekmovanja privlačujejo množico. Največja privlačnost sejma pa je ocenjevanje živine in kmetijskih pridelkov. Tudi gospodinje tekmujejo v kuharski umetnosti, šivanju in z ročnimi deli. Vedno so domačini tisti, ki največ prispevajo k uspehu jesenskega sejma, ki je priljubljen star kanadski običaj. brewery limited Za O'Keefe's ilustriral Edwin Bilz, kanadski umetnik, rojen v Nemčiji. hotel prelomiti svoje obljube, mu hoče to prihraniti. Otroka splavi in na posledicah umre. Luka odide zopet k vojakom, naselje pa preide v roke črncev. Poleg tega socialnega problema prikaže pisec v precejšnji meri slovenski živel j v Clevelandu in Ameriki sploh. Ker obravnava roman danes zelo pereče vprašanje in je velika verjetnost, da ga bo brala široka publika, bodo iz njega dobili Amerikanci nehote podobo slovenskega naroda — tako starejšega rodu kot tudi tukaj rojenih, ki pa so bili še vzgojeni v tradicijah domovine. Res je, da moramo prizna- |kfso7o belci ¡agrešihTpre-ti praktično pesanje vere med teklosti, ko so prisilili črnce v nost popravil. Takega posrednega vtisa namreč ni mogoče popraviti s članki ali razpravami, ampak le s podobnim delom. Delo samo kaže, da je pisec obravnavano vprašanje dobro zasledoval in pozna vse razloge, ki jih navajajo v prid ene ali druge rešitve. Kljub temu, da pripada večina oseb romana izobražencem, pa delajo njihove debate večkrat utis naučenosti, kar je gotovo treba pripisati tudi dejstvu, da je pisatelj obdelal zapleteno vprašanje v sorazmerno omejenem obsegu. Pisatelj sicer ugotovi napako, Slovenci, ki so zlasti v izselje-ništvu radi podlegali neugodnim vplivom, toda na drugi je polno primerov, da je drugi slovenski rod, ki je šel skozi tukajšnje katoliške šole, glede vere mnogo bolj dosle- zaključnene dele mest in jih niso sprejeli medse, toda za sedanjost ne prikaže nobene rešilne poti. Kljub najbolši volji in prizadevanjem vodilnih Slovencev East Green Street ni pokazala sodobne re- den kot so njegovi starši. Pi- šitve vprašanja, ampak je u-satelj sicer ugodno poroča o tonila v čnem morju. župniku Vodniku in njegovem blagodejnem vplivu v slovenski družbi, toda nikjer ne prikaže vere kot dejavne sile med slovenskim občestvom. Luka ima sicer večkrat božje ime na ustnicah, toda od vse verske vzgoje mu je ostala samo še zavest, da mora ostati mož beseda in dekle poročiti, ko je zanosila. Nobenih pomislekov Kakor smo veseli uspeha pisatelja g. Ivana Jonteza, ki je nastopil kot Slovenec na a-meriškem knjižnem trgu ter bo s tem delom sesnanil mnoge vsaj do neke mere z obstojem Slovencev, tako bi bilo naše veselje še večje, če delo ne^ bi bilo v zgoraj navadenih točka j pomanjkljivo. —eš MED SLOVENCI TORONTO * Proslava slovenskega dne * Slovence v Torontu in okolici vabimo, da se udeleže naše proslave 29. oktobra, dneva proglasitve slovenske neodvi-nosti, ki se bo vršila 4. novembra 1956 v slovenski cerkveni dvorani. čas in spored bomo objavili v prihodnji številki Slovenske države. Slovenska Narodna Zveza. Slovenski radijski klub v Torontu nadaljuje s slovensko radijsko oddajo že drugo četrtletje. Poslušajte slovensko oddajo vsako soboto od pol treh do treh popoldne na postaji CKTB St. Catharines, valovna dolžina 620 kc. Podprite slovensko oddajo z oglasi, voščili, ploščami po željah in s plačevanjem članarine. Naslov: Slovenski radio Klub P.O. Box 279, Adelaide P.O., Toronto 1, Ont. Časi se izpreminjajo.. .Ob ustanovitvi slovenske župnije v Torontu je bil izvoljen cerkveni odbor, ki mu je pred letom predsedoval g. Viktor Trček, ki je tudi podpredsednik Hranilnice in posojilnice Janeza E. Kreka od njene ustanovitve. Sedaj pa beremo v "Božji besedi" (1. septembra, str. 18) : "Po določbi in odredbi Njegove eminence James C. kardinala McGuigana je bil imenovan in od kardinala samega potrjen nov sedmeročlanski cerkveni odbor, kateremu predseduje Mr. Ivan Peterim". Slovenski kulturni krožek bo začel letošnjo sezono predavanj v nedeljo, 23. septembra. CHICAGO Piknik SNZ. V nedeljo 12. avgusta je priredila SNZ v Chicagu v Forest Preserve piknik za svoje člane in prijatelje. Prireditev je uspela proti pričakovanju. Pečena prašička sta kmalu izginila, tudi pijače je že zmanjkalo proti večeru. Vsakdo je prišel na svoj račun, tudi mladina, katere je bilo prav veliko. Vsem, ki so kakor koli sodelovali, prav iskrena hvala. Drugo leto, ako Bog da, spet na svidenje! ■ Osebna vest. Dr. Kerec Jože, profesor matematike na Lewis College, 111., je bil imenovan za načelnika tega oddelka. Dr. Jože Kerec, ki je na potovanju po Evropi, se je na Francoskem poročil z gdč. Marto Želj ko. Naše čestitke. • Mnogo sreče in božjega blagoslova novoporočencema Marjanu Merala in Mariji Lavričevi, ki sta si v soboto dne 31. avgusta obljubila večne zvesobo vslovenski cerkvi sv. Štefana. Za pričo je bil dr. A. Kuk iz Toronta. Dobrodošel v naši sredi. Dne 22, avgusta je prispel iz Salzburga v Avstriji v Chicago g. Ivan Skorjanc k svojemu sponzorju g. Mirku Gera-tič na 2737 W. 16 Str. Zavednemu slovenskemu koroškemu rojaku kličemo: Dobrodošel in mnogo uspehov v svobodni Ameriki! Bila je gneča kakor na sejmu. Marsikdo je obstal začuden, ko je zagledal tolikšno gnečo v sredo zvečer na ulicah med Cermak Rd. in Wolcott Avenue. Menda zlepa že ni bilo tam toliko ljudi. Združeni trgovci in podjetniki Cermak Rd so priredili plesno zabavo za mlado in staro kar na prostem ob zvokih priznane domače godbe. Da je bil tak dren j je predvsem vzrok v tem, ker je bilo vse — zastoj. No ja, zastonj pa marsikdo rad vzame... BUENOS AIRES Filozofija avtomacije 4. avgusta je predaval vseu-čiliški profesor dr. Ivan Ahčin v okviru filozofske sekcije SKA o avtomaciji. Podal je sliko razvoja moderne tehnike in možnost1 avtomacije, ki za-more dvigniti življensko ravan vsega človeštva. Po prikazu optimističnih in pesimističnih pogledov na avtomacijo je predavatelj naglasil, da tehnični napredek ne more biti škodljiv, dokler ne ruši duhovnih osnov svetovnega reda. Raba avtomacije in njen- blagoslov oz. prekletstvo bo odvisna od človeka. Predavatelj je ločil med avtomatizacijo (stroj se sam ustavi, če pride do napake v procesu) in avtomacijo (stroj napako odkrije in tudi popravi). G.R.Smersu je omenil, da pozna slovenski pravopis izraz avtomatija. Pri debati, ki je bila zelo razgibana, je g. A. Horvat omenil, da je o tem vprašanju prvi pisal v slovenščini R. čuješ. (v Razgovorih in razgledih). Umetniška razstava Koncem avgusta je SKA organizirala umetniško razstavo slikarja Milana Vdovska, ki je bila odprta od 18. do 25. avgusta. Cankarjeva proslava Igralska skupina Ciudadel-ski oder je proslavila 80. obletnico Cankarjevega rojstva s predstavo Kralja na Betaj-novi v režiji I.gpeha. NOVICE IZ SLOVENIJE V Sloveniji je strogo pre- Naročite si "BARAGOVO PRATIKO" za leto 1957. Koristna in poučna so njena obvestila za vsakega slovenskega človeka. Zanimiv in bogat je leposlovni del v letošnji Pratiki. Stane s poštnino $1.25, kar je poslati na naslov: Baragova Pratika 6519 W. 34th Str., Berwyn, Illinois, USA. povedana znana Marijina himna, "Zmagala si Devica slavna", ki je vedno odmevala po slovenskih cerkvah. V noči od 3. na 4. avgusta je sluga v minoritskem samostanu v Ptuju, neki Janez Mo-horko, s sekiro tibil patra Goloba, guardiana. Poročila povedo, da ga je ubil zato, da se je lahko polastil denarja (Din 100.000), ki jih je guardian hranil v cerkvene namene. V Roveh pri Kamniku so pred prvim obhajilom neznanci ponoči oskrunili taber-nakelj in razmetali hostije ter jih pohodili, tako, da je g. župnik moral zjutraj prvoob-hajance odpeljati z "vozom v sosednjo župno cerkev, da so otroci lahko opravili prvo sveto obhajilo. 26. avgusta je imel v št. Vidu na Vipavskem novo mašo domačin č.g. Jernej žgur, ki je bil nekoč pri frančiškanih brat in organist. Star je 30 let. Bil je vsled potrebe po duhovnikih predasno posvečen. V Ljubljani je bil 29. junija posvečen v duhovnika 54. let star doktor Rant, ki je bil 20 let sodnik in celo tajnik slovenskega oddelka stola sed-morice v Zagrebu (pred vojno). —Na spominki podobici je imel zapisano: Gospod, ne bodi mi sodnik, temveč Od-rešenik! Slovenski oktet iz Ljubljane je gostoval v Pekingu in Shanghaju na Kitajskem in žel obilico priznanja. Na Koroškem so prenovili staro slovensko župnišče v Pliberku. Klub koroških slovenskih študentov akademikov z Dunaja je priredil v Zahomcu na Zilji počitniški sestanek, kjer so v glavnem razpravljali o osnovnih narodnih vprašanjih. Na Koroškem se morda dani! Centralne oblasti na Dunaju so se zganile in se začele zanimati za uresničitev točke 7. državne mirovne pogodbe, ki govori o zaščiti narodnih manjšin. Upajmo, da se bo rodil zdrav in čil otrok. Darovi za Ehrlichov spomenik Doslej objavljeno: Obljubljeno: $ 457.— Plačano: $229.— Novi darovi Albert Jurečič, New York, $ 5.—, Boris Resman, Sarnia, $ 20.—, Janez Senica, Toronto, $ 10.—, Rela in Vili Zad nikar Cleveland $ 20.—, SNZ Chicago $ 5.—, Jože Goršič, Chicago, $ 5.—. Do 5. septembra skupaj obljubljeno $512.—, plačano $ 294.—. Darove z oznako "Za Ehr lichov spomenik" pošljite na enega spodaj navedenih naslovov: Preč. g. Alojzij Nemec, St. Michael ob Bleiburg, Kaernten, Austria. Rudolf čuješ, Walker Rd., Willowdale, Ont., Canada. Jakob Planinšek, 237 Plymuth Ave., Buffalo 13, N.Y., U.S.A. Mirko Geratič, 2737 W. 16th Str. Chocago 8, 111., U.S.A. Marija na jezeru ▼ Narava najboljši zdravnik Originalna švicarska zdravila iz zelišč. Tablete ali čaji Vas pozdravijo. Obiščite nas ali pa nam pišite v slovenščini! SWISS HERBAL REMEDIES Co. 479 Queen Str. West—Tel. EM. 4-5085 SLOVENCI V AVSTRIJI Prijatelj Slovencev v Avst- ZAHTEVAJTE ! Nogavica za delo Z NYLONOM OKREPLJENE PETE IN PRSTI TRPEŽNEJŠE KOT KATERE KOLI DRUGE Za L. Ehrlichov spomenik je daroval Mr. Jože Goršič $5.00. Tudi podružnica SNZ v Chicagu je prispevala isti znesek. Posnemajte! Prispevke za Chicago, kakor tudi za USA sprejema Mirko Geratič, 2737 W. 16th Str. Chicago, 111. PENMANSOVE NOGAVICE ZA DELO Vam nudijo posebno tr-pežnost posebno ugodje posebno vrednost. Slog in debelina za vsako delo — Vaš najboljši kup za vsako ceno. TUDI SPON JE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868 WSr—4 OBRNITE SE Z ZAUPANJEM V VSEH NEPREMIČNINSKIH DRUŽINSKIH IN PRAVNIH ZADEVAH NA: Carl Vipavec 278 Bathurst St., SLOVENSKI ODVETNIK IN NOTAR Room 4, Toronto, Ont. — EMpire 4-4004 POŠILJAM DENAR DIN. 600.— ZA 1 DOLAR Hitro in točno preko Narodne banke s polno garancijo, — z zračno pošto in brzojavno. — Prejemnik dobi denar na svojo pošto v 12 do 14 dneh. Stroški za pošiljko $ 1.— brez ozira na vsoto, koliko se pošlje. Za sigurnost Vašega denarja garancijski Bond št.209779 General Insurance Zastopnik Andrej Kačičnik * 434 Dundas St. W. Toronto, Ont. riji, ki je poslal uredništvu že mnogo gradiva o zatiranju Slovencev, nam je pos lal naslednji dopis, ki ga prinašamo v prevodu. Uredništvo. "Dunajski dnevnik "Die Presse" je objavil 22. julija 1956 dopis o Južni Koroški (Članek s podnaslovi se glasi: Jugoslawischer Fluechtlings-strom im Auftrag Belgrades? Suedkaernten: Titos Infiltration findet nicht statt. Ergebnisse einer Bestandaufnahme an Ort und Stelle — Die Hauptprobleme im Bundesland: die Schulfrage und die wirtschaftliche Rueckstendig-keit im gemischtsprachigen Gebiet — Das Unterrichtsministerium eingeschaltet—Klagenfurt fordert 300 — Millionen — Notstandsprogramm— op. ur.) Res je, da ni nobene infiltracije. Večina beguncev hoče naprej, tisti pa, ki ostanejo na Koroškem, nimajo nikakih političnih namenov. Nasprotno, prizadevajo si, da bi se hitro naučili nemščine, da bi lažje napredovali. Z začudenjem moramo ugotoviti, da begunci zadnjih treh ali petih let nimajo narodne zavednosti.... "Poročilo o šolskem vprašanju na Južnem Koroškem je naravno popolnoma enostransko. Od 4. razreda naprej je pouk izključno nemški s tremi ali dvema urama slovenščine kot tujega jezika. Z nemškimi otroci govori učitelj tudi v prvih treh letih nemško in ne slovensko. Razen tega presed- "Zvezni kancler Raab je izjavi v vladni izjavi 4. julija 1956, da hoče postati Avstrija druga Švica, toda to se ne bo nikdar zgodilo. V tem primeru bi morali ustanoviti kanton Južna Koroška, česar pa ne bodo storili. V Globas-nici so imeli letos pozimi šivalni tečaj, ki ga je priredila Kmetijska zbornica v Veli-kovcu. Učiteljica bi morala govoriti nemško, pa ni. Zaključna slovesnost je bila v slovenščini, za kar je bila učiteljica odpuščena. Demokracija la večina učiteljev proti predpisom na nemški pouk že v drugem letu. Podatki ljudskega štetja seveda tudi ne odgovarjajo, ker so šteli dejansko samo-znanje nemškega jezika prebivalstva. Zaradi nemškega pritiska pa tudi pri bodočem ljudskem štetju ni pričakovati boljšega izida... "Ni pričakovati, da bo dunajska vlada izvedla vsa določila 7. člena državne pogod- __ _ be. Vedno zavlačujejo! Lani "made in Austria"7Treba"b7 so govorili o slovenski gimna- bilo zakričati v širni svet, kazi ji v Celovcu, ki naj bi jo ko krivično postopajo v Avst-odprli to jesen, toda iz nje ne riji s Slovenci. V Kanadi in bo nič. Morda prihodnje leto. ZDA lahko govorite o polo-če pa jo bodo odprli, bodo iz- žaju v Avstriji na radiju in vajah pritisk na starše otrok, na zborovanjih. Razkrinkajte da ne bodo prijavili otrok, avstrijsko postopanje!" Avstrijske oblasti imajo do- Austriacus volj možnosti ovirati obisk slovenskih šol — in dovolj desetletja dolgo izkustvo ter vajo v šikaniranju Slovencev in Hrvatski kipar Ivan Meš-Slovanov sploh. trovič je bil sprejet za člana Nemški leksikon Herder Akademije umetnosti in zna-trdi v izdaji 1950—1955 o Lu- nosti z ZDA in obenem dobil žiških Srbih, da je bilo pro- zlato svetinjo za umetnost, tizgodovinsko, da so jim dali Katoliški šolski odbor v To-lastne šle. Da imajo šole v rontu bo izdal nad poldrugi Severni Nemčiji Danci, je milijon dolarjev za nove šole prav, toda Srbi jih ne potre- in zasilne razrede (lesene ba-bujejo; ti naj se prilagode rake) v Velikem Torontu, nemški kulturi. Nemci se na kjer pričakujejo vpis nad žalost še niso spremenili in se 27.000 otrok v katoliške šole. ZANIMIVOSTI verjetno tudi ne bodo. "Lužiški Srbi imajo sedaj v Vzhodni Nemčiji 4. srednje šole in 200 visokošolcev ter lastno državno gledališče. Njihov kulturni predračun je tako visok, da ga morejo komaj porabiti, žalostno spričevalo za demokracije, da komunisti boljše delajo. Končane so tri nove šole, povečali so tri obstoječe šole, v gradnji je pet šol, ki bodo po-rabne že sredi šolskega leta, na dvoriščih pa so postavili 14 lesenih barak, v katerih je prostora za po en razred. Kljub temu še ne bo dovolj prostora za vse katoliške otroke. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO, TRST Darilni paketi Hitra in točna odprema! — Prvovrstno blago! — Dobro pakiranje! Zmerne cene! S pošiljko darilnih paketov po našem društvu se boste o tem prepričali, in obenem doprinesli del k naši narodni akciji. 100 lbs. bele I. vrste Kan.moke $ 10,— 37 lbs. čiste svinjske masti $ 12— 100 lbs. bele dobre moke OOg $ 9.25 100 lbs. koruznega zdroba $ 10.50 100 lbs. bele I. vrste Kan.moke do Reke $ 8.50 Paket SDP 5 $ 8.— 15 lb. sladkorja 5 lb. kave Paket SDP 18 $ 8,— 100 lb. bele Ia moke 37 lb. masti Paket SPP 12 $ 34.— 20 lb. masti 22 lb. špagetov 22 lb. sladkorja 11 lb. riža 6 lb. kave 4 lb. pralno milo 5 kom. toal. milo 100 lb. bele Ia moke Paket SPD 14 $ 14.50 11 lb. riža 22 lb. sladkorja 6 lb. kave 1 lb. čaja 1/4 lb. popra Paket SDP 26. $ 15.90 3 kg olja (6 3/4 lb.) 4 lb. kave 10 lb. sladkorja 10 lb. riža 3 pare Nylon nogavic Paket SPP 11 $ 8.25 3 kg kave 3 kg sladkorja 3 kg riža Paket SPP 28 $ 6.— 5 lb. kave 5 lb. riža Paket SPP 2 $ 8.60 5 lb. sladkorja 5 lb. kave 5 lb. riža 5 lb. masti Vse cene veljajo do zadnje želez, postaje alipošte prejemnika.— Vsi paketi prosti carine Razen hrane pošiljamo strokovno in solidnotekstilno blago, — radio aparate_kolesa — šivalne in pralne stroje — štedilnike in razne druge tehnične predmete. Kdor nima našega popolnega cenika, prosimo, da se obrne na našega zastopnika. Za vse pošiljke celotno jamstvo. — Naročila, pošljite z zaupanjem na našega zastopnika za Kanado in U.S.A. 434 Dundas Str. W. ANDREJ KAČIČNIK Tel EM 4—5045 T ron t o, Ont. GOSPODJE, MANJ ŽIVČNOSTI... Kadar nekateri slišijo ali berejo kaj o slovenski državi, postanejo živčni. Večkrat to bolj ali manj spretno prikrijejo. Toda mržnja do slovenske državne ideje prej ali slej le pride do izraza. Odkar naše gibanje obstoja, smo imeli večkrat priliko citati razne pikre na račun tega gibanja in njenih predstavnikov. AD je vedno rada odprla svoje stolpce za take ali slične zafrkacije, ki so mirno rečeno, vedno bolj zadele pisca in njegov domišljavi krog, kakor pa idejo, njene nosilce in pripadnike. Ideja o slovenski državi je živa v domovini in v tujini. Večina naroda je spoznala iz preteklosti, kaj se bo godilo v bodočnosti, če dočakamo "tretjo Jugoslavijo". V AD od 31. avgusta se je šenklerski dopisnik zopet zaletel, toda zelo nerodno, v slovensko državno gibanje. Menda ga je postalo strah. Strah menda zato, ker ve, da bi taka Slovenija, kot je v programu našega gibanja, izgledala precej drugače, kot pa ona, kot si jo zamišljajo Jugoslo-venci. šenklerski novičar najbrž ne zna ločiti med državo in "državo". Ljudska republika Slovenija, kot jo predstavlja sedanja titovska vstava, še zdaleč ni država. Država je na papirju, toda o usodi prebivalstva odloča — to povemo z vsem povdarkom — izključno Beograd in partija. Ljubljanska "vlada" je le figura, zgolj lutka za varanje naivnih, ljudi, ki ne znajo misliti dalje kot od ust do nosa... Morda hoče šenklerski dopisnik in njegor štab tudi tako slovensko državo. To mu radi priznamo, da ne pod Titom, ampak v okvirju "dobre in skrbne Jugoslavije", morda celo pod vodstvom kralja Petra... Naj le imajo veselje s tako zamislijo, če jim to prija; toda narod, ki je šel z bolj odprtimi očmi in ušesi skozi usodno zgodovinsko razdobje od leta 1918 dalje bo tako zamisel zavrgel če mu bo dana svobodna odločitev in obsodil tako gledanje kot škodljivo slovenski stvari. Jugoslovencem pač drugo ne kaže, kot da hodijo po starih in izvoženih kolovozih. Doslej so vedno capljali vsaj za deset let zadaj, naj pa še v bodoče! _M.G. Roženvensko nedeljo bo praznovala torontska nadško-fija z veliko popoldansko po-božnostjo na prostorih toront-skega razstavišča 7. oktobra popoldne. Zanimivosti .. The Ensign, kanadski katoliški tednik, ki je doslej izhajal v obliki navadnega časopisa, je začel izhajati s 1. septembrom v zelo prikupni obliki magazina. Tednik "Time" je objavil v številki 23. julija sestavek "Misijon na Bloor Street", kjer opisuje delo sester Srca Jezusovega, ki tiskajo med drugim tudi Slovensko državo. Njihov laični red je bil ustanovljen 1. 1941. Osem sester, ki so pribežale iz Madžarske, predstavljajo prvo skupino tega reda v Severni Ameriki. Sprva so delale v raznih službah in celo pomagale pri pobiranju tobaka, da so zbrale denar za hišo na Blooru, kjer so si omislile tiskarno. Eden glavnih namenov reda J je vzgoja laičnih apostolov. V ta namen imajo svoje lutkovno igralsko družino za otroke, pri kateri sodeluje tudi Marjetka čuješ. Letos so jih povabili montfortski očetje iz New Yorka (Bay Shore) na zborovanje, ki je bilo posvečeno metodam apostolata. Sestre so pokazale svoje lutkovno gledališče in navdušile vzgojitelje tako, da jih je več prosilo, naj bi prišle učit to umetnost v njihove zavode in župnije. Marjetko čujes je predsedujoči predstavil kot i Slovenko. Sestre pripravljajo knjižico, v kateri bodo podrobneje popisale svoje delo v Kanadi, j V prihodnji številki bomo verjetno mogli poročati kaj več o njihovem delu. Poslanica katoliških škofov Kanade za delovni dan govori o avtomaciji, o družinskih stanovanjih, o prekomerni potrošnji in štednji. Škofije v Severni Ameriki so dobile dovoljenje, da smejo praznovati praznik sv. Jožefa, patrona delavcev, na delovni dan. Pokojni kardinal Griffin je v letošnjem pastirskem listu pozval industrijo, naj prizna praktično vrednost človeka s tem, da plača delavcem družinsko mezdo. Na italijanskem katoliškem socialnem tednu v Bergamu od 23. de 30. septembra bodo razpravljali o gospodarskem življenju in nravnem redu. Med drugim bodo predavali svetovno znani ekonom katoliškega vseučilišča v Milanu profesor Francesco Vito, profesor istega vseučilišča Siro Lombardini ter profesor Payan iz lateranskega vseučilišča. Ni bilo ravno tako Z zanimanjem prebiram potopis g.Jožeta Grdine iz Cle-velanda o njegovem potovanju po svetu, ki ga objavlja v AD. Zlasti je zanimiv oni del, kjer poroča o prilikah v Jugoslaviji, zlasti še v Sloveniji. Odkrito, kakor zna to samo g.Jože Grdina poroča o težkih prilikah v katerih žive naši ljudje pod krvavim ko-člla."'Zmanjšanju" n"arodnega munističnim bičem. Resnico dolga je treba dati prednost i povedna;o v i n k o v, taksno Politični program volilcev. Obe politični ztranki v ZDA sta objavili svoje volilne programe. Med tem pa je Gallu-pov zavod za javno mnenje ugotovil, da bi volilci postavili naslednji program v najbolj perečih dnevnih vprašanjih: O predsednikovem zdravju naj bi volilna kampanja mol- pred znižanjem davkov. Družinam z visokimi dohodki je treba znižati davčno breme. Otroke črncev in belcev je treba pomešati v šolah postopoma. Država naj pomaga graditi šole tudi tam, kjer je ločitev še izvedena. Taft-Hartle-yev zakon je treba spremeniti ne ga pa odpraviti. Prijateljske države naj uživajo še naprej ameriško podporo. Oborožitev je zaželena, toda izvesti jo morajo tudi druge države. Država naj nadaljuje s plačevanjem odškodnine za zemljo, ki se odtegne proizvodnji. V oboroževanju morajo imeti kakršna je. Brez olepševanja in pretiravanja. Eno veliko napako pa le dela g.Jože Grdina. Vse preveč hvali bivšo Jugoslavijo in nezaslužen slavos-pev je napisal o pokojnem kralju Aleksandru I. Prav po receptu, ki so nam ga vbijali od nekdaj v glave že v šolski dobi: O Njegovem Veličanstvu govori z največjim spoštovanjem!. . . —Dejstva so pa v resnici drugačna. Kralj A-leksander je bil v resnici — grobokop Jugoslavije. S svojo trmo in s svojim velesrb-skim gledanjem je ubil v državljanih smisel za države. Din 600 za $1.- Narodna Banka. — Dostava v 14 dneh, kpoština $1.50. Paketi — Kolesa — Stroji BLED TRAVEL SERVICE 6113 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio Karte za ladje ter letala ne piše kar tja v en dan v obliki, kakor so pisali nekdanje šolske učbeniki, ampak da poroča tako, kot je v resnici bilo. Upamo, da nam g. Jože Grdina tega ne bo zameril. Zapisano je to samo kot potrebno dopolnilo. M.G. prednost vojeni izstrelki. Sov- Mož J?.bil diktator. Po njego-jetom ZDA ne smejo izdati vi v1olj^so.pf.,,a!G !n "^tajale skrivnosti atomske energije. Vlada naj sledi politiki srednje poti. vlade. On je bil tisti, ki je um čil že itak proslulo vidovdan sko ustavo ter jo nadomestil z še bolj nazadnjaško in še Tetnik V.S. Ne„s&WorM S^nafifie-«jeta^ stoj ni in zreli narodi zlili v — jugoslo-že- Report v ZDA je objavil iz-vlečke govorov papeža Pija _ SvST^avr tSi»~ ™ mednarodne konfedence o človeških odnosih v industriji. slavije dr. A. Korošec ter internirani daleč proč od svojega ljudstva. Zaprti samo za-^ . , ... . . „ to, ker so zahtevali federali- v. Zamisel letne mezde se stično ureditev države. Za siri v industriji ZDA Doslej časa <