FoHntna plačana w gotovini, ! Stev. 47. 1 XI. 1929 P V Uubliani, dne 21. novembra 1929. Poniniim Itcv. Oln 1«. Leto XII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Naročnina ta tozemjtso: četrtletno t Din, nolletno l> Din, celoletno Si Din; n in*» temstro razen Araerlkei četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Dli. Amerike letno I dolar. — Rafun pojtne hranilnice, podružnice f Lia^lJasL, it, I0.TII. Našim naročnikom! Naročniki, ki so prejeli položnice m ki se zavedajo svoje častne dolžnosti do priljubljene jim «Domovine», plačujejo precej naglo naročnino, ki jo poravnavajo po večini do konca leta. Vendar pa jih je še nekaj, ki iz nežnanega vzroka odlašajo plačilo. Te prosimo, da se spomnijo (Domovine* in brez odlašanja odštejejo one male vsote, ki jih list z ogromno poučno in zabavno vsebino prav gotovo zasluži. Ne odlašajte, uprava lista mora imeti red v knjigi naročnikov, ker se bliža konec leta! Ako ste položnico izgubili ali se Vam je pokvarila, pišite po dopisiyci na upravo po drugo. Ne pustite, da se Vam «Domovina» ustni baš v času, ko izhajata v njej dve lepi povesti. Upravništvo {Domovine), Kmetijska družba razpuščena Uradno utemeljevanje razpusta — Ustanovitev nove sličae družbe V torek 12. t. m. je ban Dravske banovine gospod inž. Sernec razpustil Kmetijsko družbo za Slovenijo na podlagi zakona o zaščiti države z utemeljevanjem, da je družba prekoračila svoj določeni delokrog in da je postala po svojem udejstvovanju politično društvo. Obenem z družbo so bile razpuščene tudi vse njene podružnico. Istočasno z razpustom je bil imenovan za upravitelja družbinega im.tja veleposestnik g. Oton Detela iz Preddvora. Razpustitveni odlok je bil izročen predsedniku Kmetijske družbe g. Franu Trčku v četrtek dne 14. t. m. in še tistega dne je od bana imenovani upravitelj prevzel upravo družbinega imetja ter •vodstvo tekočih del. Iz poročila agencije «Avale» povzemamo, da Se družbi ne očita samo politično udejstvovanje, nego tudi to, da je tudi sicer posegla v svojem poc'^-: vanju čez pcJrcv*.% do!oče:.. ji v Glede političnega udejstvovanja se navaja med drugim: Že izza sem je Kmetijska družba za Slovenijo, ki je po svojih pravilih društvo za pospeševanje kmetijstva, torišče dveh nasprotujočih rl pollil-r.lh struj, bivša Slovenske ljudske stranke na eni in bivše Samostojne kir.clljske stranke na drugi strani. Boji političnih struj so se nadaljevali vsako leto, oživeli pa so zlasti ob koncu lc.a 1928. Povod za to je dalo poslovanje družbe glede nakupa in prodaje gospodarsHh potrelliin, ki bi jih morala družba po svojih pravilih posredovati za svoje člane brez dobička. Lružba pa je krenila s tega jasno ji začrtanega področji .ia kupčijsko polje. Revizija družbinih knjig in računov je dognala, da so dobili tudi nečlani v velikih množinah kmetijske potrebščine. Med temi je posebno omeniti osrednjo gospodarsko zadrugo «Ekonoma», ki je dobival vse blago, ne glede u naročeno množino celo ceneje kakor podružnice. Ako se urošteva, da je «I;konom» gospodarska organizacija, pri kateri so poglavitno udeležene vodilne osebe bivše Samostojne kmetijske stranke, so politični vidiki tega gospodarskega neracionalnega ravnanja na dlani. Dognano je dalje, da je Kmetijska družba pri svojem poslovanju dajala prednost trgovcem, ki so bili sicer njeni Slani, a niso imeli s kmetijstvom samim nikakih neposrednih stikov. To izrazito prekoračenje pravil, ki že samo po sebi upravičuje razpust družbe po društvenem zakonu iz leta 1867., je rodilo v manjšini, ki so jo predstavljali pripadniki bivše Slovenske ljudske stranke, odločen odpor. Ta struja je poudarjala, da je treba napraviti tem nezakonitostim v družbi konec, in pričela s pomočjo izven družbe stoječih združitev obširno agitacijo, kateri je uspelo po krepko organiziranem načinu prijaviti okrog 2500 novih članov. Dosedanja večina glavnega odbora družbe pa je, zavedajoča se, da gre to organizirano prijavljanje novih članov za tem, da se pri volitvah strmoglavi dosedanji vodstvo giavaega odbora, tudi s svoje strani, zlasti po bivšem Štajerskem, organizirala pristop novih č.-rnov. Na podlagi sklepa večine glavnega odbora dne 4. maja je bilo poverjeno odločanje o sprejemanju priglašenih članov nekemu direktoriju, ki ga družbina pravila ne pozftajo. Dočim je direktorij člane, ki so se priglasili iz Štajerske, gladko sprejel, se je sprejem vseh 2500 članov, prijavljenih po manjšini, prav tako gladko odbil. Ta odklonitev priglašenih kmetovalcev, izvršena vrhu tega še po nepristojnem organu, je v očitnem nasprotstvu s temeljnimi nameni družbe. Za odklonitev omenjenih 25C0 članov niso bili odločilni stvarni razlogi, nego se je odklonitev izvršila pod vidikom, da se ohrani dosedaj vladajoči strankarski struji v družbi za vsako ceno nadaljnje vodstvo. Tako smo podali le v glavnih obrisih utemeljevanje razpusta družbe. Kmalu po razpustu pa so bila od banske uprave že potrjena pravila nove Kmetijske družbe v Ljubljani in v soboto se je že vršil ustanovni občni zbor, na katerem so izvolili petnajst odbornikov iu tri pregledovalce računov. Izvoljeni odbor se je na svoji seji konstituiral takole: predsednik: Detela Oton, veleposestnik v Preddvoru; podpredsednika: Lenarčič Josip, veleposestniK na Verdu in Hauptman Peter, župnik na Dobrovi pri Ljubljani; odborniki: Bruljc Franc, posestnik in župan, Šmihelj-Stopiče; Jan Jakob, posestnik, Podliom; Kersnik Anton, graščak na Brdu; Lev- stik Miloš, posestnik na Bregu pri Celju; Plber Janez, župnik v Šenčurju; Robič Srečko, posestnik v Limbušu; Rus Ivan,posestnik v Grosupljem; Steblovnik Martin, posestnik Rečica ob Paki; 'Štrcin Janez, posestnik, Kaplja vas; Šušteršič Josip, posestnik v Seničici; Vesenjak Franc, posestnik v Moškanjeih; inž. Zidanšek Josip, kmetijski referent v Mariboru; računski pregledniki: Jenko Josip, posestnik, Vodice; Rajh Jakob, posestnik, Ljutomer; Zabret Ivan, posestnik, Bo-bovk pri Kranju. Iz pravil nove Kmetijske družbe posnemamo naslednje važnejše določbe: Po svojih pravilih se nova organizacija imenuje «Kmetijska družba za dravsko banovino. Sedež ima v Ljubljani. Njen namen je, podpirati vse panocs kmetijstva, podpirati zrkonodajo in upravo, v kolikor se tičeta kmetijstva, ter biti oliastvom na razpoLigo kot posvetovalni organ. Ako in kadar bo v okviru zakonov mogoče, bo postala Kmetijska družba strokovni zastopnik kmetovalcev v obliki Kmetijske zbornice. Društveni člani so redni in izredni. Redni člani so lahko oni, ki se kot lastniki ali užitnik' ali zakupniki dejansko ba.vijo s kmetijstvom in ki na svojem posestvu rede najmanj eno lastno govedo. Redni člani sO lahko tudi osebe z dovršeno kmetijsko ali gozdarsko srednjo ali visoko šolo ali z živinozdrav-niško šolo, dokler izvršujejo Izključno svoj strokovni poklic. Vsi drugi člani so izredni člani. Kdor hoče postati čla», se prijavi ali naravnost glavnemu odboru ali pa načelniku podružnice, v katere okolici biva.. Glavni odbor mora sprejeti vsakega člarm, pri katerem so dani gori navedeni pogoji in ki je neoi^adeievan ter samo-pfaven. Redni in izredni člani imajo enake pravice in dolžnosti izvzemši aktivno in pasivno vollno pravico v društvene zastope, l:i je pridržana rednim članom. Glavni odbor. se voli na tri leta. Tvorijo ga predsednik, dva podpredsednika in 12 odbornikov. Odbor se mora sestati najmanj vsaka dva meseca enkrat. Občni zbor družbe vo!i glavni odbor po proporcu na podlagi kpndidatnih list, ki morajo biti podpisane od najmanj 20 delegatov, pred pričetkom volitev prijavljene predsedniku ali njegovemu namestniku. Skrutinij tvorijo po en zastopnik vsake kandidatne liste ter dva člana glavnega odbora. Razdelitev odborniških mest se izvrši na naslednji način: Število oddanih glasov se deli s številom mandatov, zvišanim za eno. S tako doseženim volilnim številom se dele števila glasov, ki so jih dobile posamezne kandidatne liste. Na ta način dobljeno celo število pokaže, koliko mandatov pripade posamezni kandidatni listi. Ako niso oddana še vsa mesta, se prvo preostalo mesto prideli kandidatni listi, ki je dobila /a j več glasov, ako njen ostanek presega polovico vol lnega števila. Drugače se prideli prvi preostali mandat listi z največjim ostankom. Druga preostala mesta se odkažejo onim kandidatnim listam, ki imajo nadaljnje največje preostanke. Ob enakem številu odloča žreb. Občni ?bor Kmetijske družbe izvoli za dobo treh let turl< tri pregledovalce računov V kolikor vrši družba svojo nalogo kot po- je pričel kazati v izgubivanju zaupanja do dn- in društvenega poslovanja sploh. Pregledovala, I svetovalni organ zakonodaje, teh funkcij ne iz-ki se ravno tako volijo po proporcu, imajo pravi- vršuje glavni odbor, temveč co kontrolirati zaključni letni račun po knjigovodskem veščaku, ki ga sami dobijo na stroške družbe. Kje se osnujejo podružnice, določa glavni odbor. On sme dovoliti ustanovitev podružnice, ako bi štela ta najmanj 20 rednih članov, mora jo pa dovoliti, če se priglasi za njo vsaj 30 rednih članov. Podružnični odbor se voli na tri leta po gori op»sanem proporci* in šteje najmanj 5 članov, ki si iz svoje srede izvolijo predsednika, podpredsednika in druge potrebne funkcionarje. Tudi delegat' podružnic za občni zbor Kmetijske družbe se volilo po proporcu. Če se volita samo dva delegata, pripade manjš;nski kandidatni listi en delegat le tedaj, če je ta lista dobila vsaj 21 glasov in ostanek nasprotne kandidatne liste ni večji od 20. trije strokovni odseki. sestavljeni vsak iz sedmih članov. V ta namen se razdeli vse članstvo v male, sredn'e in velike kmete. Iz vsake teh skupin se izvoli strokovni odsek, katerega člani so-lahko tudi izredni člani družbe. Način volitev v odseke določi glavni odbor. Katere člane je smatrati za male, srednje ali velike kmete, bo tudi določil glavni odbor v soglasju s kmetijskimi strokovnjaki. Te določbe bo potrdila kr. banka uprava, nakar bodo tvorile sestavni del društvenih pravil. Vsi dosedanji člani Kmetijske družbe za Slovenijo se smatrajo tudi za člane nove Kmetijske družbe, ako se prijavijo. Če so član-rino že plačali, jim je ni treba plačati za novo družbo še enkrat. »Duhovniki so siti politike . . Te besede beremo v predzadnji »Domovini*. Izrekel jih je duhovnik, ki jih je slišal iz ust drugega duhovnika. Lepe besede. Veselilo nas bo, £e bodo te besede prešle v dejanja. Verjamemo, da nekaterim duhovnikom preseda politika, a žal je bilo na deželi preteklo dobo takih duhovnikov Je malo. Lahko bi jih našteli na prste ene roke; bili so res prave bele vrane. Tudi dandanes jih še ni mnogo, četudi je že mnogo bolje v tem oziru. Duhovniki, četudi počasi, vendarle izpre-gledujejo, da jim strastna politika s pomočjo cerkve in vere le škoduje in prinaša njim samim, cerkvi in veri veliko škodo. Uvidevni duhovniki to spoznavajo. Oni občutijo škodo, ki jim jo je napravila ta nestrpna politika. Zaradi te nestrpne politike od strani duhovščine je veljava duhovnika tudi na deželi močno padla v primeri z dobo pred kakimi štiridesetimi leti. Kdor se še spominja tedanje dobe in je zasledoval zadnja desetletja politično strast duhovnikov na deželi, se temu ne more čuditi. Če si bil š3 tako dober in veren človek, a se nisi slepo pokoril duhovniku tudi v posvetnih za- hovnika. To nekateri razsodni duhovniki na deželi že uvidevajo in se javljajo sedaj, ko jih je ntva doba osvobodila od strankarskega nasilja, ter se oddihu jejo: »Siti smo politike!« Nič manj besna ni bila gonja v cerkvi proti naprednim časopisom, posebno ob koncu leta, v adventu in ob božičnih praznikih. Proti •Domovini« se je ta gonja vršila do pred kratkim ?n še zdaj ponekod ni popolnoma prenehala. Zgodilo se je že zdaj po vojni) pred par leti, da je spovednik pestil nekega možaka ravno zaradi »Domovine* ter mu odrekal odvezo. Ko je temu ie vse presedalo, je vstal od spovednice z besedami: »Vi obdržite svojo odvezo, jaz pa ostanem pri .Domovini'*. Na ta način se je izpodkopaval temelj cerkvi. Takemu pohujšanju, če že hočete tako reči, je v prvi vrsti kriva prestrastna in nestrpna politika duhovnikov strankarjev. Lepo se slišijo besede: »Duhovniki smo politike siti!* Naj bi se tega tudi držali! Kot zasebnik naj ima vsak duhovnik* svoje prepričanje, nikakor pa ni prav, če to prepričanje spravlja v zvezo s cerkvijo, vero in s svojim vzvišenim duhovniškim poklicem. On je vendar dušni pastir vseh, tudi teh, ki imajo v posvetnih zadevah svoje samostojno mišljenje. Duhovnik je vendar za to tukaj, da pomirljivo vpliva na razgrete devah, si imel v duhovniku največjega nasprotnika in sovražnika. _____________ To sovraštvo se je uganjalo celo v cerkvi, v duhove, a ne, da še sam neti to razburjenost kraju, ki je za to najmanj primeren in kjer bi se me(j vaščani s svojo strastno politično agitacijo, morala glasiti le beseda o ljubezni do bližnjega, g takim postopanjem niste in ne boste dosegli Kaka gonja se je vršila proti možem, ki so na- uspehov za cerkev in res pravo versko življenje, stopali samostojno v občinsko-gospodarskih za- Veselilo nas bo, če se to preneha. Marsikaj bo devah. Razglasili so jih za brezverce in za nič- potem drugače. Spoštovanje do duhovnika se bo vredneže, četudi so bili vestni in skrbni gospo- polagoma vračalo. Duhovnik in narod spadata darji ter vseskozi dobri verniki. Zgodilo se je skupaj, ne pa duhovnik in stranka. P-ski. nekje, da je duhovnik agitiral proti takim možem kot protikatoliškim. Prišel je tudi do starega moža in ga pričel nagovarjati, naj voli prave katoliške može, ki jih je on izbral. Mož se mu je posmejal z besedami: »Saj drugačnih pri nas ni!* torej čudno, če je ljudstvo izgubilo do(vratku duhovnika tisto staro zaupanje in spoštovanje. predsednik vlade Macdonald na dokaj ne-In potem tista gonja v cerkvi, na prižnici, vi PriJ'etne P»l!ke v vrstah ,astnih Pristašev, spovednici proti naprednim društvom gospodar- ki so imeli kongres delavske stranke baš za časa skega in prosvetnega značaja, četudi se niso nič njegove odsotnosti v Ameriki. 2e tedaj so se po-vtikala v verske in cerkvene zadeve! Zadosto- javila med poslanci delavske stranke velika ne-valo je, da niso trobila v duhovnikov politični soglasja, ki pa so jih poskušali zatajiti pred rog. Vsaka sila pa povzroča odpor. Ta odpor se javnostjo. Sedaj pa so razmere toliko dozorele, Politični pregled V Angliji je naletel po svojem nedavnem po- SOTESCAN: Nevesta roparskega poglavarja (Povest iz starih časov.) (Dalje.) Robert je tarnal in plakal podnevu in ponoči brez miru \i tolažbe. Samo spomin na viteza mu je bran;l. da ni popolnoma obupal. Kadar so ga begale črne misli, da je hči umorjena, tedaj so se mu zasvetile skrivne nade v njeno vrnitev. Obljubi! je sezidati kapelico, ako se srečno povrne. Njegov sel je jezdil od vasi do vasi in pozival ljudstvo, naj moli za grajsko Mileno. Podložniki grmiljske grašč:ne so sloveli kot zelo poslušni in pobcžni. Vsak večer so se zbrali po končanem delu ob znamenjih in molili dolge molitve za mlado graščakinjo. Po opravljeni po-božnosti so posedli v travo, kjer so se hladili in pomenkovali. Resni možje so kar"" - 'včkov in pripovedovali strašne zgodbe, mladina jih je poslušala. Stari Ažman je vedel mnogo pripovedk; mož je marsikaj izkusil — vsake kvatre ga je strašilo. Ono noč, ko je izginila Milena, je slišal krik s peči.... Prav o polnoči je grmelo v dolino: •Pomagajte, pomagajte!* iz česar je sklepal, da se bo nekaj pripetilo. «To je nekaj strašnega«, je dostavil. •Očka, kdo pa kriči s pečine?* so poizvedovali mladi radovedneži. •I, kdo neki!* je povzel in važno razlagal: •Nihče drugi * ot duh nesreče. Nesreča je človeku vedno poprej določena, njen d: b ga išče in ko ga Oajde, ga objame. Včasih ga tudi opozori, naj se ji izogne. Mi ne vemo vselej, kaj pomenijo ti glasovi, zato nas onesreči.* Možiček jo je »pogruntal*. Vsa vas se je čudila njegovi modrosti, nihče ni vprašal, kje je vse to izvedel. Sličen po zgovornosti mu je bil sosed Rožanc, ki je videl tisto noč ob križu belo ženo. Na rami se ji je lesketala kosa, zakaj na nebu je svetila polna luna. Opogumil se je ter jo nagovoril. Pokazala mu je na Grmilje. Vrbač je čul zabijati rakev, votli odmevi so prihajali z Grmilja. Vmes se je slišalo tudi neko mrmranje — kakor pogrebne molitve. Videl je mrtvaški sprevod, ki se je pomikal z gradu v dolino. Naprej so stopali pogrebci s krsto, za njo pa ljudstvo. Poznal ni nikogar, ker ni imel nobeden glave. «Vse to je pomenilo*, so sklepali vaščani. «Na.ibrž Milene ni več med živimi. Res, škoda blage mladenke! Oh, ubogi oče! Kak udarec za njenega zaročenca!* »Smrt pa res ne izbira«, so modrovale va-ščanke. Pod vtisi grajskega dogodka je bila celo vihrava mladina nekam.zamišljena in potrta. Več ni bilo slišati med fanti in dekleti šaljivih pogovorov, vesele poskočnice so se umaknile popevkam z otožnimi napevi.Ko so tisti večer odšli možje in matere, tedaj so ostali ob znamenju še fantje in zapeli pesem o smrti mladega dekleta, ki se je glasila: »Oj ti rožca ljubezniva, kakšen cir si bla na svet! Grenka smrt te je umoriva. Bog te hotev je imet. Padari so se trudili, kar imeli so moči, zanjo v cerkvah so molili, a ozdravit več jo-ni. Bela smrt je zamahniva s svojo brušeno koso. Deklica je izdihniva, duša šva je gor v nebo.* Kakor med ljudstvom, tako so živele takrat pravljice 'n pripovedke tudi v preprostih narodnih pesmih. Fantje so se spomnili tiste ganljive zgodbe o «Mrtvaški kosti* ter so jo domov grede urezali: «!Zn fantič je hodiv prav deleč u vas k svoji ljubci tja v tretjo vas. Srečava ga je mrtvaška kost, z njo je hodiva božja modrost. Suniv jo je s ta desno nogo s ceste v travo zeleno. — Mrtvaška kost spregovori: «Zal;aj me suvaš, fantič ti? Preden bo tretič beli dan, mrliv boš in pokopan.* Z bojišča so prihajala ugodna poročila. Na Grmilje je zopet prijezdil sel s toplimi pozdravi za Mileno. Namesto iskrenega odzdrava je ponesel vitezu Julijano žalno vest, da je njegova zaročenka žrtev drznega roparskega napada. Vitez je vzdihnil in prebledel, nato pa je dvignil meč in prisegel maščevanje kruFm hudodelcem. Z novim pogumo .i se je vrgel v odločilni boj, da izvojuje zmago in pospeši odhod v domovino. da s.o voditelji nezadovoljnih levičarskih delav- gočila nemoteno občevanje s svojimi kolonijami skih poslancev javno nastopili ter izjavili, 4a v primeru kake nove vojne. Italija pa, zvesta , , ',----1; .. —.n naSrfa« velikim ciljem fašizma, hoče v vsem postati bodo glasovali v četrtek proti vladnemu načrtu za pobijanje brezposelnosti, ki je danes eno najbolj perečih vprašanj angleške notranje politike. Ker šteje ta skupina poslancev skoro 40 mož, je zelo mogoče, da bo ostala pri glasovanju v zbornici delavska vlada, v manjšini, kar bi pomenilo krizo delavske vlade. Predsednik Macdonald sicer veruje v svojo srečno zvezdo in se nadeja, da se mu bo posrečilo še vsaj v zadnjem hipu pregovoriti nezadovoljne poslance, ali pa s pametnim sporazumom pridobiti svoje nasprotnike konservativce za to, da bodo omogočili sprejem vladnega zakona proti brezposelnosti. Vprašanje je le, ali bodo konservativci, ki so močno Tazburjeni zavoljo premehke politike delavske vlade napram Indijcem, pristali na kak enakovredna sestra Francije ter hoče imeti vsaj tako močno brodovje v Sredozemskem morju kakor Francija, kljub temu, da nima preko morja skoro nobenih kolonij razen tripolitanskega peska, za katerega tudi menda ne bo postavljala cele svoje mornarice na tehtnico. Ker niso hoteli Francozi o tem izravnanju med močjo vojnih mornaric obeh držav ničesar čuti, so se Italijani obrnili na Angleže in jim sporočili, da so rade volje pripravljeni, odpovedati se uporabi podmornic, če pristanejo in pritisnejo na Francijo, da se bo zadovoljila s tolikim povečanjem Italijanske vojne mornarice, da bo ta enako močna kakor francoska. Angleži so ta predlog sprejeli, ker bi želeli že zaradi varnosti svojih velikih vojnih ladij, da bi bilo vsem državam prepovedano uporabljati podmornice, pred katerimi imajo angleški mornarji sporazum ter omogočili nadaljnji obstoj delavske vlade. Nezadovoljni levičarji pa napovedujejo, da: . - . . bodo v primeru, če jih bo poskusil Macdonald; še veliko spoštovanje izza časa bojev z nememu preglasovati s pomočjo konservativcev, zapustili podmornicami. S tem pa so bih Francozi znov-i sedanjo delavsko stranko in osnovali svojo novo stranko. Drugače pa ima Macdonald polne roke dela tudi s pripravami za veliko pomorsko raz-orožltveno konferenco, ki se bo vršila najbrže 21. januarja v Londonu. Ki se oo vm, inuu.« jauua a v modernizacijo francoske vojne Na tej komerenci bodo razpravljali zastopniki 7nfwn . . vseh držav, ki imajo večjo vojno mornarnico, o načinih, kako znižati pomorsko oboroževanje, ki stane posamezne države težke milijarde in ustvarja obenem še neprestano vojno nevarnost. Kakor bi bilo želeti, da bi ta konferenca najbolje uspela, pa vendar kažejo znamenja, da bo preteklo v Savi še dokaj vode, preden bodo lepi načrti Macdonalda postali dejstva. To se je posebno videlo pri sporu, ki je nastal med Italijo in Francijo prav zaradi te konference. Obe državi sta si sorodni po prebivalstvu, ali tem bolj tuji po svojih posebnih interesih, ki jih imata v Sredozemskem morju. Francija kot posestnica največjih kolonij ob Sredozemskem morju želi za vsako ceno ohraniti svojo vojno mornarico na višini, ki ji bo omo- m močno prizadeti, ker ima danes baš Francija najboljšo mornarico podmornic, ki jih- je zelo izpopolnila. Ni torej čudno, da je vsa francoska javnost odločno zavrnila te italijanske predloge ter eno' dušno pozdravila predlog Tardieujeve vlade, po znatnem povišanju izrednih kreditov za izpopol- moi na rice. Pri tej priliki se je znova pokazalo, da je Francozom blagor domovine nad vse da "podpirajo Francozi v primeru potrebe vsako svojo vlado, ki brani čast in koristi velike Francije. Jedva so Francozi po dolgih in mučnih pogajanjih sestavili vlado, ki ji predseduje Tardieu, že se pojavljajo glasovi o bližnji kriz! vlade pri njihovih sosedih Belgijcih. Vzrok krize je v hudem sporu zaradi izvedbe jezične enakopravnosti med francosko govorečimi belgijskimi Valonci in nemškemu narečju podobnimi Flainci, ki so postali kot mnogi drugi narodi narodno zavedni šele v toku svetovne vojne, pri čemer imajo svoje zasluge tudi Nemci, bi na ta način oslabili odporno silo Belgije ter postavili ovire za prevlado francoskega vpliva v Belgiji, kjer je danes francoščina občevalni jezik. V Nemčiji se pripravljajo na ljudsko glasovanje o sprejemu Youn- , gove reparacijske (vojnoodškodninske) pogodbe, pri katerem bodo doživeli desničarji, ki so pripadniki pobeglega cesarja Viljema, skoro gotovo prav pošten poraz. Preteklo nedeljo so se vršile v Prusiji tudi občinske volitve, pri katerih se je pokazalo, da je med nemškim ljudstvom veliko razpoloženje za podpiranje skrajne politike tako na desnici kakor na levici, ker so najbolj napredovali komunisti in desničarski njih vredni bratci narodni socijalisti, dočim so utrpele zmerne stranke delne izgube ali pa jeuvartsbdržale sv oje poloiije. - , V bratski Češkoslovaški še vedno sestav- ljajo novo vlado, ki je predsednik Udržal kar ne more sestaviti, tako da to v innogočem spominja na pretekle čase naših žalostnih vladnih kriz. Na Poljskem je nastopilo delno pomitjenje ter so se zaenkrat prevarili tisti, ki so napovedovali že kar revolucijo. Imeli so pač še najbolj prav tisti, ki so opozarjali na to, da dela stari maršal " Pilsudski navadno vse drugače, kakor pa govori in napoveduje. Dočim je še pred dobrim tednom grozil, da bo razgrnil parlament in vzpostavil diktaturo, je pričel sedaj objavljati svjje ii>o-mine, kako se je pred 25 leti boril kot sociialist proti nasiljem carske Rusije. Pri naših sosedih Rumtmih so obhajali prvo obletnico kmetske Mani«:- , jeve vlade, ki je storila v enem letu v resnici mnogo dobrega za rumunski narod ter precej odstranila smeti, ki so jih zapustili prejšnji mogočaiki, ki so slabo gospodarili. Da ni o Bolgariji nič drugega poročati l:akor to, da. se še vedno koljejo ln pobijajo med seboj ki so podpirali flamsko gibanje zavoljo tega, da kar za stavo, je žalostno dejstvo. Nas le bridko _.......... ... V. V roparskem brlogu. Razvaline Črnega gradu so podsule tudi krasno dvorano v pritličju nu robu griča. Njen debeli obok je kljuboval stoletja in stoletja silni teži kamenja, nakopičenega nad tem delom graščine. Debela plast je odvajala mokroto, ki jo niti v najhujšem deževju ni mogla prepojiti. Edini vhod v to dvorano so bile stopnice iz podzemeljskih prostorov, druge je zasulo razpadajoče zidovje. Omreženo okno je bilo obrnjeno proti vzhodu, zakrivalo ga je močno vejevje, radi česar je dajalo motno svetlobo. Dvorana je bila opremljena s starinsko opravo: postelje, omare, mize, stoli in naslanjači. Kar se je pokvarilo in preperelo, so roparji odstranili in nadomestili. Tukaj se je prebudila Milena iz dolge omedle-vice, v katero jo je pahnila žalost in groza. Strahoma je pogledala okrog sebe, v nos ji je udaril smrad po plesnobl. Obdajale so jo puste razkopane stene, nikjer ni videla vrat, okno ie zastiralo debelo železno omrežje. Nikjer ni bilo žive duše; cula ni nikakega glasu, samo sem m tja se je odluščil kak kamenček in zdrknil v globino. In vendar se ji je sanjalo, da objema očeta; v omotici je pozabila bridko resnico, katere se je zavedla, čim se je vzdramila. «Kje sem?» je vztrepetala. «Kaj je z mano?» «No, vendar ji je odleglo®, si je oddahnil 'roparski' poglavar, ki je.prečul vso noč ob njeni postelji. Sočutno se je sklonil proti njej in rekel z nežnim glasom: «Ne boj se, Milena. Jaz sem pri tebi, ki te ljubim nadvse na svetu.* «Kdo si?» je viknila v silnem strahu. • «Jaz. Ali ti nisem povedal?« «Kaj naj pričakujem od tebe: smrt ali rešitev?« •življenje, posuto s cvetlicami in čisto ljubezen ...» «Torej me boš oprostil in povedel na Grmilje... S tem mi boš pokazal, da me ljubiš...« «Ni mogoče. Izkoreninil sem te in presadil na svojo gredico, kjer boš rasla in cvetela... Grela se bova v medsebojni ljubezni in uživala ae-besa...» »Tukaj v tem brlogu? Kaj sem ti storila, da me zasmehuješ?* «Kar ti ne ugaja, bomo preuredili... Zahtevaj dušica, vsako željo ti bomo izpolnili...® «Ne želim in ne zahtevam drugega kakor to, da me povedeš nazaj na Grmilje. Tam je grob moje matere in dom mojega očeta. Kdo ve, ali že ni od žalosti umrl?« «Sporočil mu bom, da živiš v mojem kraljestvu ...» «V ječi kot zapuščena jetnica. Ne lagaj mu in ne misli, da ti verjamem. Povej mu, da si me ugrabil in onesrečil.« «Dragica, nimam zlobnih namenov. Poginem naj, ako ne govorim resnice.« «Lažnik! Boj se Boga in njegove kazni. Strašno te bo udaril.« «Qn, ki ga Jdičeš, ve, da te ljubim. Znano mu je pa tudi, da me sovražiš. Modro bo razsodil» «Predrznik! Ali te ni strah njegove pravične obsodbe?« «Zakaj? Izbral sem te za nevesto, ne bom te nehal ljubiti. Ljubezen ne more biti kaznovana.« cGorje ti, kadar te bo zadelo maščevanje. M6j oče bo ukrenil vse, da me najde. Julijan bo na-brusil meč in zajezdil konja ...» «Odzdaj si v mojem oblastvu.« — Strojin je potihoma škrtnil z zobmi, komaj se je premagal, da ni ošabno nastopil. Napol resno jo j'e pogledal in rekel: «Milena, boli me tvoja trmoglavost. Vendar ti ne zamerim, ker te"razumem. Sčasoma boš pohlevna in krotka lčakor jagnje...» «Ne odlašaj, kar misliš storiti, ako si gospodar mojega življenja. Ničesar nisem zagrešila.« «Ali ni greh sovraštvo, katero vručuješ moji ljubezni?« . «Hinavstvo in ljubezen...» . «Rekel sem ti že, da sem te izbral za nevest^. Prisegel sem ti zvestobo, pa si jo. odJ,U)hil|. Rotil s eni te in prosil, a nisem bil uslišan. S. čim naj ti ustreženi?« ' «Tega. kar te prosim, mi ne izpolniš. Za vse drugo sein gluha in nedostopna.« «Kakor hočeš, datn ti nekaj dni odloga. Odšel bom po opravkih, ti pa premisli, dokler se ne povrnem. Stregla ti bo moja Služabnica, vsi moji podložniki te bodo spoštovali.« Hotel jo je v slovo poljubiti, a Milena ga je pahnila od sebe. Obrnila se je proti oknu in zajokala. Ropar jo je pomilovalno pogledal, na kar je izginil v podzemeljske prostore. Zunaj na drevesu tik okna so pozdravljali krilatci mlado jutro. Milena je pohitela v duhu na Grmilje. Videla je hlapce in beriče, ki so jo iskali in oCeta, ki je neprestano plakal. Z bojišča so prispeli novi pozdravi, pa jih ne more vrniti. Morda je celo dospelo poročilo, kdaj in kje naj pričakuje zaročenca. toda usada jo je zaprla v smrauijh o ječo. Jalosti, da mora nesrečni bolgarski narod vse to prenašati in trpeti poleg zlih posledic nesrečne politike bivšega carja. V Avstriji še vedno strašijo HelmwehrovcI in napovedujejo skorajšnji nastop državljanske vojne. Po poročilih o poteku pogajanj za sprejem predloga vlade o reformi avstrijske ustave pa je lahko sklepati, da bodo ostali samo pri napovedih, ker so se trezni in pametni krogi pod vod atvom zveznega kancelarja dr. Schoberja in v> ditelja socijalistov dr. Rennerja že sporazumeli med seboj ter ukrenili vse potrebno, da bo nastopila tudi za malo Avstrijo tako potrebna doba miru in dela. VIČ—GLINCE. (Smrtna k o s a.) V Kranju je nenadoma preminul gosp. Matija D o 1 n i č a r, tovarnar in posestnik na Viču—Glincah, v starosti 54 let. Pokojnik, ki je bil znana ugledna osebnost, je že dolgo časa bolehal za zavratno boleznijo, kateri je iskal leka na Dunaju in doma, a ga ai našel. Bil je član nadzorstva Kmetske posojilnice ljubljanske okolice, večletni odbornik CM družbe ter član in podpornik mnogih drugih organizacij. Stal je vedno odločno v naprednih vrstah. Blag mu spomin! GORENJI LOGATEC. V smislu novega zakona se je na zadnji občinski seji ustanovil občinski kmetijski odbor. Izvoljeni so bili vanj: Marinko Ivan (predsednik), Leskovec Valentin (predsednikov namestnik) in Nagode Jakob, kot namestnika pa Petek Ivan (cerkovski) in Petek Ivan (gorenjski). Delegat za sreski kmetijski odbor je Narode Jakob, njegov namestnik pa Petek Ivan (gorenjski), Obenem se je izvolila komisija za uvrščavanje javnih cest in trgov med občinske ceste. Nadalje jc bil odobren novi inventar občinskega premičnega in nepremičnega imetja. Bil je zelo potreben. — Sokol pripravlja praznovanje 1. decembra. LITIJA. Po odhodu prejšnjega litijskega ka-teheta g. Sladiča, ki je odšel u i novo službeno mesto v D. M. v Polju, je ostalo mesto verouči- telja nezasedeno. Ker ni upanja, da bo prišel kmalu novi stalni katehet, so rešili zadevo takole: dopoldanske lazrede bo poučeval g. Kralj, vpokojeni župnik iz Litije, popoldanske razrede pa gospod Siraj, župnik iz Save. ZAGORJE OB SAVI. (Smrtna kosa). Predzadnji torek popoldne so pokopali 591etnega steklarja Lipovška, k' ie nekaj let ni mogel več delati. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva. Tudi steklarji so prišli e svojo zastavo iz Hrastnika, da mu izkažejo zadnjo tovariško čast. V sprevodu je igrala rudniška godba iz Zagorja. Pokojniku blag spomin! SODRAŽICA. V sredo 13. t. m je imelo naše Sokolsko društvo lep poslovilni večer. Poslavljali smo ge od brata Venceta Drobniča, ki je jemal slovo od svojega samskega stanu. Zbralo se je okoli 60 Članstva s pevskim kvartetom in tambu-raškim zborom. Na večeru se je nabralo za sokolsko knjižnico 500 dinarjev, a slavljenec je tudi sam.daroval sokolskemu društvu 500 dinarjev. Razen tega. se je nabrala za izletni fond v Beograd precejšnja vsotica. Bratu Vence tu kakor tudi nevesti Olgi Zupančičevi želimo vsi bratje in sestre obilo sreče v novem življenju. — Prosvetno delo v našem društvu se zado"oljivo razvija. Nabavili smo si zopet nekaj novih kniig, na kar opozarjamo celokupno občinstvo, ker se knjige izdajajo tudi nečlanom. Telovadba se vrši redno. Dne 1. decembra bomo proslavili narodni praznik kakor običajno vsako leto s telovadno akademijo." — Tukajšnja posojilnica je pred kratkim kupila na javni dražbi bivšo Valentinovo hišo, ki se nahaja na sredi trga. Hišo misli posojilnica primerno preurediti, da bo kras našemu trgu. VOJNIK. (S m r t n a k o s a.) V javni bolnici v Celju je umrla v starosti 44 let gdč. Minka Gore-čanova iz Vojnika pri Celju. Pogreb se je vršil iz celjske bolnice na pokopališče v Vojniku, kjer so jo pokojnico položili k večnemu počitku. Naj počiva, v miru. Užaloščeni rodbini naše sožalje. SREDIŠČE. (G o s p o d a r s k i s v e t.) V drugem poslovnem letu je imel Gospo iarski svet 12 debatnih večerov, oziroma sestankov. Predavali so gg. finančni svetnik Perne iz Ptuja o novih davčnih predpisih, Pučnik iz Zagreba o praktični uporabi umetnih gnojil, Petovar iz Ivajnkovcev 'o organizaciji in delu oblastnih skupščin, Šolski j upravitelj Najžer iz Središča u zemljiški knjigi, o kupnih in prepodajnih pogodbah in o oporo« kah, živinorejski referent iz Maribora o živin« skem redovniku, paromlinar Zadravec iz Središča 0 neposrednih davkih. G. Pučnik je napravil na-lorno poizkusno gnojenje z umetnimi gnojili. : Vršila se je kinomatografska predstava o uporabi umetnih gnojil na krompirju in pesi. Nadalje je bil prirejen izlet dekliškega krožki v Ormož It predavanju g. ing. Venka o kurjereji. G. Piraat iz Maribora je predaval o kurjereji in o ustanovitvi kurjerejskih odsekov in g. dr. Brodar izi Ormoža o trtnih škodljivcih in o njihovem zati*. i ranju, čemur je sledila kinematografska pred* stava o pokončavanju škodljivcev z nosprasenom. Gospodarski svet je priredil tudi poizkusno ora- 1 nje z vsemi vrstami Sackovih plugov. Povprečna; [udeležba 46 članov. Na pobudo Gospodarskega sveta se je vršil meseca januarja, februarja in marca dekliški krožek, katerega je obiskovalo .45 deklet. Poučevali sta gospa Venigerhoizova : ročna dela in gdč, Porekarjeva vzgojeslovje in gospodinjstvo. Nadalje se je vršil devettedenski tečaj v Sokolskem domu, katerega je posečaloi j 19 deklet. Gospodarski svet je tudi preskrbel * 'pomočjo oblastnega odbora 4 plemenske mer?: !jaščke. Na velesejmu v Ljubljani je razstavil 7 družin štajerskih kokoši, ki so bile nagrajene« Oblastna samouprava si je v našem kraju nabavila 21 plemenskih petelinov. Vse gospodarske organizacije so si v tekočem letu nabavile tridelni valj, kosilni in sejalni stroj, dve travniški brani, tehtnico in tretjega plemenskega bika. Kmetijska družba je napravila letos deset poizkusov z umetnimi gnojili.,Pomladi se bo napravilo osem vzornih gnojišč. Podpora za dve Holder-jevi škropilnici je tudi že dovoljena. Osnovala se je tudi kmetska nadaljevalna šola, katero obiskuje 26 fantov. IVANJKOVCI. Tukajšnja vinarska zadruga Jeruzalemčan priredi svoj vsakoletni vinski sejem in razstavo letos 10. decembra. Pripuščena so vina le iz ormoško-ljutomerskih vinogradov.' IVANJKOVCI. Tukajšnja železniška postaja je dobila z 18. t. m. električno razsvetljavo. Za mali kraj vsekakor lep napredek, kateremu je tudi tukajšnja Zadružna elektrarna doprinesla malo Kako rada bi mu pohitela naproti ter mu čestitala k zmagi. «Ko bi vsaj ob oknu ne bilo drevja*, je stopila aa prste-, da bi videla v daljavo. A okno je bilo previsoko, ni ga mogla doseči. Otrla si je solzo in vzdihnila: »Vse je zaprto, aikjer nobenega izhoda 1 Kako naj pohitim domov, ko pa ni nikogar, ki bi me spremljal na nevarni poti. Kdo ve, kako daleč sem od ljubega doma.» Začula je drobne korake, ženišče srednje sta-tosti se je pojavilo kakor prikazen v njeni bližini. Druga druge sta se ustrašili ter se od daleč pogledovali. Babnica je strmela v brhko mladenko, ki pa je bila vsa preplašena in objokana. Globoko se ji je zasmilila, saj je vedela, da je tukaj proti svoji volji, kjer jo ne čaka nič dobrega, čeprav je poglavarjeva nevesta. Priklonila se j ein čakala njenega ukaza. Ker se jetnica ni ganila, je stopila bliže ter jo vprašala, s čim naj ji postreže. »Prinesi mi kozarec čiste vode», jo je zaprosila. »Grlo mi je razbeljeno od žeje.s Ženica se je spustila navzdol po stopnicah. Sele zdaj je zapazila Milena, kje je tajni izhod iz brloga. Srce ji je poskočilo v zavesti, da ima ■jena ječa le še nekoliko zveze z zunanjim svetom. Odprtina, zevajoča iz trhlih tal, ji je Vzbujala upanje v rešitev. Postrežnica se je vrnila z vrčem hladne stu-denčnice. Milena jo je zaželela, napravila je nekaj globokih požirkov, na kar se ji je prijazno zahvalila. Zenica je pobrisala prah in uredila soba-•o, nato je sedla zraven nje in prekrižala roki na kolenu. i »Tukaj sem vam vedno na razpolago®, Je »temeljila svojo prisotnost. »Naročeno ml je, da vas čuvam ter vam postrežem z vsem, karkoli poželite.® "- «Kdo si, blaga žena?® jo je Milena nezaupno pogledovala. • •Sirota, kakršnih je mnogo na svetu. Vse me je zapustilo, zvesta mi je le še kruta usoda.. ® »Poglej, tudi jaz sem nesrečna. Pred dnevi sem bila še graščakinja, danes pa sem zapuščena jetnica. Menda sva si enaki, zato mi lahko od-* kriješ svojo bolečino. Žena je zbrala spomine in pričela: «Ime mi je Marjeta, rodila sem se v siromašni grajski koči. Moj oče je bil ubog graščinski hlapec, matere nisem nikoli poznala. Naposled sem izgubila še očeta, ostala sem sama na tem revnem svetu. Usmilila se me je plemenita grajska gospa ter me vzela k sebi v graščino. Tam se mi je dobro godilo, kmalu pa me je zadela strašna nezgoda. Sirota se je Mileni na mah prikupila. Iz njenih besed je odsevala bridka resnica: beda, žalost če listja spravljati. To je pa v naših vinorodnih kra Jih posebno občutno, ker imajo ljudje ie malo slame, pa še to uporabijo za krmo— Kmetijska družba Je bila razpuščena po zakonu za zaščito države. Začasni upravitelj premoženja bivše Kmetijske družbe za Slovenijo pa je bil postavljen na podlagi § 27. društvenega zakona od dne 15. novembra 1867. Tako so bile obveščene s priporočenimi pismi vse podružnice. POLEN8AK. (S m r t n a k o a a.) Tukaj je za ■pal 13. t m. zvečer večno spanje blag mladenič Tonček Nedeljko, star komaj 20 let. V »voji naj lepši mladosti je moral dati slovo svojim ljubim staršem, bratu in sestri. Sel je za svojim bratom, igra pri tem razvoj iu delovnost vimena, oziroma mlečnih žlez in sploh ves ustroj molzne živali. Ta lastnost se ne d& v kratkem pridobiti, ampak je treba več pokolenj, da jo dosežemo. Trebalo je deset in sto let, da so se posamezne pasme tako daleč izboljšale v svoji mlečnosti, da jih štejemo danes med «mlečne> pasme, t. j. med pasme, ki veliko molzejo in ki hvaležno povra-čajo stroške za močna krmila. Pri nas ne moremo trditi, da imamo «mlečno> živino. Te lastnosti danes naši govedi še manjka. Naše krave nam molzejo le manjše in srednje količine, po 1200 do 1600 litrov mleka ha leto. Vime ni tako razvite kakor pri prav,h mlečnih pasmah. Tudi z najboljšim krmljenjem ne dosežemo tega, da bi nam toliko molile, kakor druge mlečne pasme. Namesto v mleko gre krma v meso in tolščobo. Živali se začno pri močni krmi rediti in debelitL Dobro rejene krave molzejo sicer nekoliko več, ali v to porabljene krme nam ne plačajo s povečano molžo, ker so pre-malo «mlečne». Pri nas moramo dobro mlečnost Šele vzgojiti, in sicer po tej poti, kakor se jo vzgojili po drugih ki je umrl 10. junija 1928. Oba mladeniča je po- krajih. Dosegli bomo to z odbiranjem zaroda od brala kruta pljučna jetika. Bodi jima lahka zem- " ' '* --•—»- •--««— - ----Ijica, žalujočim pa naše iskreno sožalje. HRASTNIK. Skrlatinka se je pojavila v Re-tjah. Oboleli so Štirje otroci v družinah Žagar in Drnovšek. Ljudje se opozarjajo, naj vsak primer obolelosti takoj prijavijo. Kmetijski pouk OB DOBRI KRMI MALO MLEKA. Kakor je res, da krava pri gobcu molze, imamo vendar premnogo krav, ki nam vzlic dobri krmi slabo molzejo. Zadostna in dobra krma je sicer glavni pogoj za dobro mlečnost, toda ne edini. Mnogo je še drugih činiteljev, ki vplivajo na mlečnost. Predvsem je merodajna naravna ali prirojena zmožnost ene ali druge živali za mlečnost. Ta lastnost se namreč podeduje. Važno vlogo rejo potrebnih plemenjakov. dobrih molznic, v kolikor jih imamo, i vpelja vanjem dobrih plemenjakov bolj mlečnih pasem, s smotreno izrejo od prve mladosti naprej, a smo-trenim krmljenjem in oskrbovanjem, s pašo, pravilno molžo itd. Počasna je ta pot ali sigurna, ker vodi prav gotovo do cilja. Tudi drugod so prišli po ti poti do današnjih uspehov in do take mlečnosti, da se danes z njo lahko ponašajo. Vsaj se dobe med mlečnimi pasmami danea krave, ki molzejo po 3000 do 4000 litrov na leto in posamezne, ki molzejo celo 6000 do 10.000 litrov. Ce nam živali ob dobri in močni krmi slabo molzejo, potem je prav, da jih čimprej odstranimo in nadomestimo z boljšimi molznicami Te nam bodo bolj hvaležne za dobro krmo Za dobro mlečnost je treba ,-a njihovim otrokom sladkarije, vpijejo in hvalijo blago ter se jeze nad slabo kupčijo, čeprav običajno vse prodajo in seprazOi vračajo domov. V cerkvici pa molči žalostna Mati in gleda mirno iz velikega altarja. Pobožno molijo pred njo ženice in dekleta, možje in fantje, starci in starke. Z nemim spoštovanjem poklekajo pred oltar in ji izročajo skrbi in težave kmečkega življenja. Marija pa mirno gleda romarje s svojimi ža-. lostnimi očmi, kakor bi sprejela bolečine vseh teh preprostih, dobrih kmečkih duš, jih spojila s svojo bolečino ter molče trpela in čakala, da se razodene svojemu božjemu Sinu. Tam zunaj je govorjenje in vpitje, v cerkvici je pa tišina in mir. Zunaj je vse veselo, le skalnata gora, ki drži na svojih granitnih plečih cerkvico Marije, je mrka in resna. Pod njo se pa krči bosta in stiska k skalnatemu hribu, kakor bi mrko drevje sililo v hrib, da čuva Tolažnico žalostnih. Komarji se zbero v cerkvi, kjer jim govori župnik o Materi vseb ponižnih in žalostnih. Resni K POGLAVJU O NOVIH SVINJAKIH. Vprašanja dobrih svinjakov je Va vsakega tejca velike važnosti, zalo je tudi zanimanje za take svinjake vsesplošno. Za uspešno rejo ni zadosti le skrbna vzreja mladih praset in dobro krmljenje odraslih živali, ampak je važno tudi pravilno oskrbovanje. V tesni zvezi s tem pa stoji »prašanje svinjakov. To velja še posebno, če redimo prašiče čez leto in dan v svinjakih. V tem primeru morajo svinjaki odgovarjati vsem zahtevam, ki jih stavimo danes na dobre in vzorne svinjake. • Ni zadosti, da je svinjak dosti prostorer,, da je zračen in svetel, ampak je treba, da je tudi dosti gorak in suh, in da se da vrh tega lahko siiažiti in razkužiti za slučaj kake kužne bolezni. Svinjaki so lahko leseni ali pa zidani. Eni in drugi imajo svoje prednosti. V novejšem času so Kristali mnogi zidani svinjaki, ker so bolj trpežni ki snažni, ki pa imajo tudi svoje slabe strani. V »adnjem času so prišli na vrsto svinjaki, ki so leseni, ki se pa postavljajo v zidane zgradbe; tako da združujejo prednosti lesenih iiv Zidanih »vinjakov. Seveda so ti svinjaki najdražji in zato jjh najdemo le v posameznih slučajih pri bolj jmovitih posestnikih. Velikost in uredba svinjakov naj se ravna po obsegu reie kakor tudi po tem, ali se postavijo lu stalno rejo plemenskih živali ali pa za rejo pitonih živali, ki je bolj začasna. Zidani svinjaki imajo fekupen strop. Pri teh svinjakih je posebno važno, da se vzdržuje vnjib zadostna toplota. To toploto morajo živali same proizvajati: zato je napačno, če so taki svinjaki previsoki. Taki svinjaki se navadno mrzli in povrh tega tudi radi mokri. Živali se v njih slabo počutijo in se slabše redijo. Mnogo krme se na ta način potrati, ker «e obrača za vzdrževanje telesne toplote. Prašič je manjša žival in je nizke rasti. Zato mu ni treba tako visokih hlevov kakor govedi. Povprečno zadostuje, če so zidani svinjaki po 2 m VlIfiAlrl nn 1 n .K ........ T T .1..........• v . raje z apneno malto, kateri primešamo */, cementa, da je bolj trdna. Strop mora biti suh. Vrh stropa kaže zadelati preko zime s slamo ali drugo nastiljo, da se potrebna toplota in suhota lažje vzdržuje. Za suhoto in čisti zrak je skrbeti tudi s potrebno ventilacijo, ki naj odvaja vlažni zrak. Sedaj po zimi je na vse paziti, da se v svinjakih vzdržuje zadostna toplota in suhota, ki sta važna pogoja za boljše uspevanje. Tedenski tržni pregled ŽITO. Po padanju cen je na svetovnem žitnem trgu nastopilo zopet pomirjenje in so se cene mestoma zopet popravile. Na ljubljanski blagovni borzi so 18. t. m. ponujali (postavljeno na slovensko postajo; za 100 kg): pšenico, baško, po 237.50 do 242.50 Din; moko «0» po 355 do 365 Din; turščico, baško,. umetno sušeno, po 195 do 197.50 Din; rž, baško, po 200 do 202.50 Din. t... ŽIVINA. Cene živini niso posebno trdne, vendar ue padajo. Na sobotnem mariborskem trgu so prodajali slaninarji: slanino po 20 do 25 Din, rebrea po 15 do 18 Din, drobovino po 10 do 12 dinarjev. VINO. Letos smo ob trgatvi imeli večinoma izredno lepo in zdravo grozdje. Celo šipon ni pokazal skoro nikake gnilobe. V ormoškd-ljuto-inerskih goricah so nekateri pričeli s trgatvijo 10. oktobra, večina pa ,16.'oktobra. Mošti so imeli uajveČ'l9 do 21 stopinj po klosterneuburski tehtnici, izjemoma lepe lege "in posebne vrste pa so seveda dale 22, 23 iu še več stopinj sladkorja. Mali posestniki so imeli priliko svoje pridelke takoj prodati, če so bile količine tudi prav majhne , po 7 do 8.50 Din za liter, kar so po večini tudi storili. Sortirana vina pa so bila prodana po 10 Din in še kaj več za liter. Po šmarni« ni bilo letos nikakega povpraševanja, čeprav . . je imela 20 stopinj sladkorja. Ljudje, ki so šmar- visoki, pa tudi manj. Kaj dragega je, če imamo! nieo navzlic nasprotnim nasvetom gojili, so se-prašiče v govejih hlevih, ki jih greje goveja ži- daj v vfefikfii težavah.'Most je zaradi ugodnega Vina. V visokih svinjakih je stroD tako hladen, vremena prav dobro povrel. Starega letnika (t. j. 1928.) je še precej pri producentih, zlasti šibkejših vrst, iu se dobi v ljutomersko-ormoških goricah po 5 Din navzgor. Interesenti bodo imeli prvo priliko skupno poskušati nova vina na vin- dnjakih je strop tako ■ hladen, da se rad poti in da teče od njega. S tem se pa *rak še bolj ohlaja. Betonski strop je zmeraj mrzel, zato je boljši, da ga napravimo iz l«a ali opeke in da ga omečemo namesto s cementno mož stoji, pred njimi kakor božji poslanec. Njegova velika sloka postava meče »logačno seuco po cerkvi. •Župpik govori o odpuščanju, ki je najtežjo, in 0 sovraštvu, ki je najstrašnejše, kajti odpuščanje zahteva največjega samoza,taje.vaijja,-d-» se izruje sovraštvo iz duše. .., .. Kinelje mirno poslušajo. Nekateri so- ginjeni ifl,drlite, drugi strme zamaknjeno predse. Vecerilo se je. Kmetje so, posedli, po -gori iti «e pričeli pogovarjati ter opazovati prirodo; pod eeboj. Zarja je obsijala goro. Grmički so zapkime-neli v njenem siju kakor prižgane bakle, dočim so drevesa v dolini žarela v blostečem se jeklenem siju kakor stolpi velikanske katedrale, posejane z brezštevilnimi zvoniki. Tam doli v dolini, v zadnji hiši, je pa tedaj umiral skromni kmet Boštjan, čudaški človek je bil, vase zakrknjen in molčeč starec. Kmetje so ga visoko cenili, kajti dober je b;l, a o svoji dobroti je vedno molčal. Premoženje je imel, to so vedeli, nikdo pa ni vedel odkod ie prišel in kje je bil poprej. Nikomur se ni razodel in ta tajna je šla z njim v.giob, Boštjan je malo govoril, Ie vsako leto je vodil "♦vrtec* na gori. Ob svetem Jerneju je vodil «vr-jjeo in potem pridigal. To je bila čudežna tista pridiga; kmetje pač niso vedeli, di. jo je čudaški samec študiral v t, a leto, preden jo »ovoril. Tista pridiga pa ni bila samo preprosta beseda neukega kmeta, vse nekaj drugega je bilo v njej, globoko iz duše je bila vzeta, zato so se'kmetje vedno jokali, kadar so ga culi govoriti. Zdaj je starec umiral. Mirno je strmel proti cerkvi iu molil s tihim pridušenim glasom. Sam je bil V sobi. Spomnil se je, kako je prvič vodil ♦vrtec*, gori iu doli je šla v krogu. Ljudje so se razposajeno smejali. .On je. pa premišljal svQjo,pryo pridigo, ve^del jp, da morji 7 ljubeznijo govoriti kmet femetu, kajti Vse mu mora. govoriti v dušo in če zaide .njegova beseda,, je ves trud zastonj.1*"* ' jifttffl i»v*.iido lil tako. jim je govoril vsako.leto ip jim .vodil ♦vrtec*. Zdaj pa sam .čaka .smrti,. Zarja je. ,tre-iiutp posijala tudi v njegovo sobico. Vsa „rdeča je bila in krvavh In zazdelo se mu je, da prihaja k njemu sam sveti Jernej, ki so mu slekli riever-niici kožo iz"telesa. Ve? krvav iu blestep. se je bližaj oknu zapuščenega starca. Boštjan je pa udano molil. Ko mu je poljubila zarja oči, so se nasmehnile v blaženem razkošju, kakor bi zagledale sveto razodetje, in Boštjau je bil rajnki. . ;t Prav tedaj je pa za vpil na go*i naš znanec Lukec: rZaigrajmo ,vrtec'!* Kmetje so ga vprašaje pogledali. To ni bil tisti kmečki vodnik cvrtea*. Tisti človek je bil velik in trsat ter star in častitljiv. Ta je pa šibek in neznaten, da bi ga človek skoro lehko zdrobil v pesti. Lukec se pa ni dal kar takole ugnati v kozji rog. Po strani je pogledal in dejal: ♦Tako vam povem, da tako vam povem, Boštjana letos ne bo in menda tudi dru.;o lato ne in nikoli več, kajti bolan je in star, da niti na nogah ne more več stati. Zaupal se je meni. Danes bom jaz vodil ♦vrtec* namesto njega, če hočete. Vse mi je povedal, kako moram ravnati. Če vam pa ni všeč, pa sami plešile vaš ,vrtec'! Kmetje so se spogledali. skem sejmu v Ivanjkovcih, ki se bo vršil 10. decembra. HMELJ. Kupčija se povsod še kolikor toliko razvija. Cene za dobro blago se drže, dočim za i. slabše slabijo. V Ntirnbergu se je tuje dobro bla»F go plačevalo po 9.50 do 14.90 Din za kilogram. " Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo zadnje dni dobili v valutah: za 1 dolar 56.20 do 56.40 Din; dne 18. t. m. v devizah: za 1 dolar 56.31 do 56.51 Din; za 100 francoskih frankov 221.63 do 223.63 Din; za 100 italijanskih lir 294.67 do 296.67 Din; za 100 nemških mark 1350.25 do 1353 25 Din; ? za 100 avstrijskih šilingov 793.57 do 796.57 Din; za 100 češkoslovaških kron 167.11 do 167.91 Din-; za 100 madžarskih pengov 987.65 do 990.65 Din. Vojna škoda se je istega dne ponujala po 440 do 443 Din, investicijsko posojilo pa po 85.50 do 86 Din. Sejmi 23. novembra: Sv,. Lovrenc na-Temenici,-Slovenska Bistrica. 21. novembra: Teharje. 25. novembra: Škofja Lok.% Domžale, Stična^ Gradac, št. Rupert. pri Krškem, Ptuj, Lein-berg, Čakovec. ,3 2jLnoyembrin Prosenjakovci. 30. nove n bra: Kočevje. Železniki (snmo za bla-po). Planina pri Rakeku. Turjak, Vače, Celje, M Afdr&ž pri Ptuju, ROgafec,-?eržEf S-ffrnjf Lendava (MIHU U lllJgU). * _ Kratke vesti — Odsek za rejo kuncev Kmetijske družbe r Ljubljani vabi vse članstvo na I. zborovanje koncerejcev, ki bo v nedeljo 24 t. m. ob; 10. dopoldne v prostorih Kmetijske družbe v Ljubljani. Dnevni red: pozdravni govor načelnika g. Huda-; lesa, predavanje o anatomiji kunca in njega bolezni (predavatelj živinozdravnik g. Ravtar),- poročilo o odsekovem delovanju (poročal bo tajnik g! Inkret), slučajnosti (eventualni predlogi, nasveti iir medsebojni pogovori.). T M ■■■-■■■ ♦Ali nam boš tudi pridigal?* fe vprašal maj- dobro in prav,* je del Lukec in že; so se sklenile roke. Mladina je pa veselo za vpija: «Vr*.e;, vrtec!* Ta ♦vrtec* je na^narocmi ples, ki ga posebno Dolenjci požirajo. Drug »vodi za roko -drugega. Prvi; voditelj, jih vodi daleč okoli, a naposled jih V obliki polževe liišiee popolnoma skl«ne okoli sebe, iia kar vstane in jaine pridigati'. Že so si podali fpi roke in mali Ltikecf stoji ponosno med njimi. Vsi skupaj so. Belokranjec se^drži živahnega Štajerca, debela Hrvatica drži za roko smehljajočega se Dolenjca. Vsi ti ljudjč so danes bratje iii sestre. Združila jih je sloveča božja pot. Veseli so in srečni. Počasi koraka vsem na čelu Lukec iii v mogočnem loku zavije v dolino. Zarja je zašla. Zavel je lahen vetre nad travnikom v dolini, kamor je vodil Lukec svojo procesijo. Skrbi ga, najtežje ga čaka. Prevzel je to nalogo pač samo zato, da bi se pošteno in zastonj najedel in napil, saj je vedel, da krčmar v dolini ni skop in da ga bo dobro pogostil, če mu bo obdržal ljudi delj časa, ker bodo morali potem tudi k njemu, saj bo za vlak prepozno. Urno se zvija Lukčev krog. Vedno tesneje se ga oklepa množica in že stoji iu se suče na mestu, dokler niso vsi ljudje v krogu okoli njega. Zdaj je treba vracMti rožico — treba je govoriti tem dobrim ljudem in jih geniti. Vsi čakajo, kaj bo Lukec govoiil. ♦Če se ne boš postil in pokoril tiste dni, preden boš pridigal," bo tvoja beseda slaba in pi-škava, me je opozoril vaš lanski pridigar. (Uaije.) Kralj krstni boter devetemu sinu. V vasi nežno in bledikavo. Pa se je zgodilo še to čudo, da se je iz razpolovijene redkve na mizi podaljšalo listje za dva dobra prsta, in to v kratkem času ene ure. * V Murski Soboti dobe drugo javno lekarno Grbavcu pri Zvoniku se je kmetu Katiču rodil Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdrav- deveti sin. Za botra je kmet naprosil kralja, ki 3e ie odobrilo, da se otvori v Murski Soboti po je prošnji ugodil in ga je pri krstu nadomeščal redu driI£a javna lekarna. Prošnje za podelitev Eodpolkovnik Pavičevič iz Tuzle. Novorojenca so koncesije naj se vlože do 15. decembra pri okrož rstili za Vladimirja. 401etnica zakonov o bolniškem in nezgod- nem inšpektoratu v Mariboru. * Poskus samomora zaradi bede. V nekem nem zavarovanju. Letos poteka 40 let, odkar sta skednju v bližini hiš na Cesti v Mestni log v «topila v veljavo zakon o bolniškem zavarovanju Ljubljani so našli ljudje vzdihujočega mladega in zakon o nezgodnem zavarovanju. Na ozemlju človeka, zaritega v stravega leska. Blzifikati se denarja v tem da so ne-•ecli njuni do nost ru svoje ur tr se opi rudarskii vloge n; ga urad: sko gla posle, kij skega gl * Sn ležeče k ielani precej grobo ter rudi kovina sama se raz-od prave zlitine. Zato ti novci žvenkečejo £cej drugače kakor pristni. * Najdba okostja mladega človeka. Lovci, ki P m. ukinjena oba so *ovili dni P,0 Jatni od Št. Ruperta naprej pod -jubljani in Celju Vsi ^uttYJm','§bM§ff v vgkein tolmunu že močno raz-. rnOnT n .so p, ?ne prostornim "fmiaškeir iarja io .vse .stranke, bi iniaj iuradpmVlrf nasla.vl.iaj4 v daifko |;lavars^p v Liibll oko|š Je-jjsttrt. ngsprofnen! stvoVršiTSot oblastyo l. spad^ji do sedaj v pristoj arstva T^Jgjjžnth rudars fcmm je p; po dolinah, Mpndar jia »se o]>dr^;l leup. visokih gorah. .Wlr5\«IBillU Ufi«I*l * Smrt najstarejša slovenskega duhovnika v AmerikF V Št CloiMu v Anleriki je 20. oktobra umrl g. Vincenc Sclnffrer, starosta slovenskih duhovnikov v Ahierikf. Dosegel je starost 86 Tet. Pokojni ^Mfjj|iy^AroieB leta 1843. v Bitnjah na prišel 'eta 1867., kjer je vstopi! V benediktinski ^ed. Deloval je kot profesor na univerzi v Collegeville. več let pa kot župnik v razrt&krŠpT Zadnja " pokoju. * Agrarni Na podlagi poslovati z 11. t. ni ptavne za d' sko načelstvo * Redkevllg Mali učenec izjedeno okostje nedot^stlega človeka. Domneva nif «f»Jt;fo' Prtdl^Saikov sinček iz Svibna nad rli 1. |s'a f^delemt Deček jeHzginil z doma že pred dol-ffavl% i r.W *0(illi Jomiifvalo se je, da so ga odvedli s. ^e! kLw mJfstva so cigane, ki so se-a krajilij: tudi zasledovala in mnoge zaslišala. Vsa preiskava pa ni imela zaželjonega iopnje vse "Sf^Va: Prffirs*afst\|> je mnenja, da je detek v rudar- ^du postal žrtev ijtkih zveri, najbrž divjih pra- K jnil. Iz Cvišlerjev pri Ko-edni izginil 411etni Ivan Ivouig,,ki je bil uslqžhpn pri posestniku Josipu Shirmu. Imenovani ie bil ooslednit čSs zelo raz- Hru prmtJHll kupra# je 'p-ei iboru ter so prešli . Je fjjgflt ge^agB|rr dosedanjim delokrogom na si Si bregt / ) je raslo r salu samem, k, sinkotrudarskega uradnika g. Orošlja iz Litije"je našel na njivi redkev. Po debelini in obsežnosti se rtklkev sicer ni pra^? iz nič ločila od ostaIih'v toda imela ni prav nič listja, tahošjiji iig, -ki je bil uslqžhpn pri plastni 1 rinu. imenovani je bil poslednjt čAs mišljen, tako da sumijo- njegovi«, domači, da je morda izvršil santčrfior. Kotiig je bolj male po-stave^slabo rejen, rjavih las in sivih oči. * Nevarne opekline. V celjsko javno bolnico je prišel iskat zdravniško pomoč 4ffletni. Alojz Senica iz Zagorja, okraj Kozje, ki ima po vsem praznin po zvrnjeni delu telesa občutne opek- e. Sepica je^pred ^|evi neko noč spal v svoji •teto se m:ide samo ^ozi kuhinjo, v ka-baš tedaj kuhala hrana za. svinjo. Na se j«|v#el kup drv^n diel pohištva ter je nlstsl velilr ogenj. Senica se ni rešiti drugače, kakor skozi plamen v ku- * Žalfsten dogodek v Spodnji Gorili pri Pra-ersfc^m. V noči od sredwi^ četrtek minulega edna se je v Spodnji Gbrici pri Pragerskem pripetil žalosten dapodek, posledica preveč zavži-tega dlkohom. 22letni posestnik Simon Strmšek Gorice pri Pragerskem je popival v ostilni s- svojim tovarišem, 26letnim i, i z(Vn kuiiir moge^ Oče je redkev prepezal in se je izkazalo da je iP'rančem Damjaifom. Ko je bil Damjan že precej imela redkev, ki je bila puhla, svoje listie ob^mjenne Strmšk5ov klobu': in ne da bi kaj njeno na znotraj. Bilo pa je to listje seveda bolj rekel, odšel proti domu. Strmšek mu je sledil in zahteval, naj mu vrne klobuk. Med obema jt nastal hud prepir, med katerim se je Strmšek tako razburil, da je snel z rame puško in ustrelil proti Damjanu. Zadel ga je v desno ramo in precej nevarno ranil. Priča žalostnega dogodka je bila tudi Strmškova žena, ki se je zaradi tega silno razburila. Očitala je možu, da je ubil svo-jeg& najboljšega prijatelja. Strmšek je bil res prepričan, da je tovariša usmrtil. V obupu si je naperil puško na prsa ter sprožil. Krogla ga je zadela v srce in se je na mestu mrtev zgrudil no tla. Ranjenega Damjana so prepeljali v mariborsko bolnico, dočim «-0 Slrmška položili na mrtvaški oder v tamošnjt mrtvašnici. * Ukradeno kolo zopet odkrito. Minuli mesec je bilo ukradeno nakupovalni živine Manku izpred gostilne Vavpotič v Ljutomeru kolo ziiamkfe «Gloria». To ukradeno kolo so našli orožniki te dni pri Martinu Kolmart''ču v Stukovcih v Med-murju. * Nesreča pri žagi. V murskošoboško bolnico je bil prepeljan Nikolaj Horvat, uslužbenec tovarne Bertko. Horvat se je nedavno ponesrečil pri žagi, kjer ga je udaril kos lesa po glavi. Rana se mu je kmalu zacelila, nenadoma pži se je zopet pojavila in ponovna preiskava je dognala, da je Horvatu počila lobanja. Horvntovo spanje je brezupno. * Nesreča pri delu. Te dni je žagal na strojni žagi na dvorišču Narodnega doma v Celju drva 441etni stfojnik Simon Na rad k Gaberja. Pri žaganju mu je po neprevidnosti spodletel kos polena izpod žage in ga močno udaril ined palec in kazalec desne roke, na kateri mu je raztrgal vse meso in žilo dovodnico. Mož je izgubil nniogt) krvi in so ga morali z rešilnim vozičkom prepeljati v javno bolnico. * Drzni vlomi pri Zidanem mostu. V okolici Zidanega mosta so se pretekle dni pojavilj, vlo inilci, ki kar na veliko ogrožajo zasebno lastnino. V noči od 12. na 13 t. m, so vdrli v pisarno železniške postaje v Radečah pri ? i danem mosju in odnesli čuvaju pet kožuhov, dežnik, očala in več svinčnikov. Obenem pa so iztrgali železni zaboj z železniškimi. voznimi kartami, ter- yse skupaj odnesli v bližnji gozd. Tamkaj so že'ezni wboj razbili in ga pustili na mestu, k«r niso v njem pašli de n ar ja. Oroži i ik K ki^šo jnu sledili, so .nn^ utfl cmLaf", (J ^ w -ser v tJetl ;"ko?"Zavese in en tlllflf Po sodbi tamkajšnjega že^fzn^aga osobja je bil vlom izvršen okrog polnoči, Ker"so takrat slišali besuo lajanje v bližini se ualmjajo)C ko iti zlij noter testo. Počakaj malo, da se testo enakomerno razleze po modelu, na kar ga deni peči v p«jico. Peci ga tri četrt do ene ure. Ko je torta peče-ia in se je ohladila, jo prerezi in namaži z mezgo, povrh pa jo posuj s sladkorjem. Vanilijina torta brez jajc. Na desko deni 21 dek moke in 21 dek sirovega masla. Maslo zdrobi z moko. Dodaj 10 dek sladkorja z vanilijo in 10 dek stolčenih orehov ali pa lešnikov. Vse skupaj dobro ugneti, tako da se maslo dobro sprime z moko in drugim. Ko si testo ugneti, napravi enake hlebce, ki jih vse enako debelo in široko razvaljaj. Ce moreš, naredi okroglo obliko. Na en del posuj malo orehov ali lešnikov (kar si pač d Fpred ena*: Veselje je pogledati skrbno ohranjeno kot cvetje belo perilo. - Veselje bo it večje, če perilo tudi lepo diii. Zato rabite le *S, Ljubljana, Breg št. 10. Dobili boste brezplačno in brezobvezno eno številko novega slovenskega zabavnika «R0MAN». «K0MAN> je edini slovenski zabavni tednik, ki prinaša redno vsako soboto na 16 straneh oblike «Domovine> dva velezanimiva romana v obilnih nadaljevanjih (po 5 strani): Nezakonska niad, ljubavni roman, in Zlati demon, pustolovni roman. Razen tega dobite v vsaki številki kratke povesti, črtice in novele najboljših svetovnih pisateljev, praktične gospodinjske nasvete, članke o modi, šale, anekdote, uganke, nagrado 500 Din itd. Vse to za 2 Din. Naročnina do konca letošnjega leta (od 6. številke dalje) 14 Din, s prvimi petimi številkami vred 25 Din. Ker prinaša vsaka številka kratko vsebino vseh prejšnjih nadaljevanj, niste s tem, da začnete Bivati s 6. številko, ;>ra.v nič prikrajšam. \ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pred sodnikom. «Najbolje je, da se spravite s svojo ženo.) «Kaj pa je za tem najbolje, gospod sodnik?! Sladkosnednež. Ivanček stoji na cesti v mestu in se joče. «Zakaj se pa jočeš?) ga vpraša star gospod. «Pri nas imamo danes špebovko.> ti.» Ivanček: «Zato boš pa moral umivati toliko večji obraz.) Pri brivcu. V brivnico stopi gospod in zahteva, da ga obrijejo. Brivec vzame britev in jo začne brusiti. Nato začne briti. vpraša vljudno. < Ua,» pravi' gospod. Brivec neba briti in začne britev znova brusiti, namaže ga še enkrat z milom in znova nastavi britev. «Ali še boli?) vpraša. «Se vedno!> je gospodov odgovor. «To je vendar nemogočeb s* rudi brivec. Besed« I Dla. Za poAlltanie ponudb ln dajan« naslovu« ie pusehel i llia. Znosek K prtkiftltt naročilu. Oglasni oddelek .DOMOVINE.. LlubUana. Prešernova ulica M. i. Teletoa tt.3492. Posestvo v bliiini rudnika Hudajama, obstoječe iz hile in vsemi gospodarskimi poslopji, v dobrem stanju, ;er 7 oralov zemlje prodam za 25 ooo1 Din Več se poizve v trgovini Fianjo Klemena v Rečici pri I.aškem. 309 iteoč diuarjev i.lača tovarni- Kenienj Koiiie c'e z Ria-halz»mon> > 1 dneh ne odtn- i e «.uiit- <• eš, bradavic itd. I^onček loDin predi-lačilo (v pismu), 18 povelje pošlje zastopnik R. Cot č Ljubljana VII. Kamniška ulica 10 a. 3°° Za zim« v akovrstno blago, sukno, loden, hudičevo koio za čevlje, počlne ter vse čevliarske po'rebš'me najugodne e t trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, putra, suhih g >b, fiiola t r vseh poljskih pride kov Zamenjava buč ic in solntnic za prvovr>tno bučno ■ 'lje. Zamenjava pšenice za miko. 35» Mlekarno na deželi z vsemi stroji in vsemi m'ekar kimi potrebščinami oddam z decembrom. Marija Pire, Matena 28, pošta Ig pri Ljubljani. 357 vsake vrst", žimo, cvilh, zo.e in vse tapetnške Izdelke kupite najbolje pri 309 RUDOLF SE VEK TAPETNIH, LJU3LJAN t MAR.J1N TRG ST. 2 Priporoča se modna trsov na T. EGER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2 331 Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živali je brezdvomno MASTIN ki posperuie rast. odobeiitev in »tnaatitev Jomace no-aebuo Klavne Živine. Jasen dukat ueoreceuliive vreu BO«ti A.avuna so nrezštevima zauvain» pisma ! Ceua b skat. tb Diu, 10 šum. dO Uiu LEKARNA Tt{NKOC/.Y (zrav. rotovžal. Liubltana 86. /.imsko blago tu moške oblike in površnike ter tudi Naice e e kuoite razno blago za remke plašče v trgovini RINI Sili v SM loki 361 n KAJENJE JE STRUP! Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škoduiočega kajenja z našimi «EX» tabietami. Tekom 14 dni preneha kaditi tudi najs racdružnicah »Jutra« v Mariboru ln Celju Po pošti pa io razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani Cena knjižici je Din 12.—. Po poŠti Din 14.—. Znesek je vposlati v iKi-piraj. Slabi zobje kvarijo najlepši obraz. Neprijeten duh ust je zoprn. Obe hibi odstranite t- vporabo krasno osvežujoče Chlo-rodont-pnste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine. posebno z vporabo znheastr- Chlorodont-šfcetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah t.cr odstranjuje ostanke jedi, ki povzročajo i!ip'I o. Poskusite naijirej z rriali) tubo Chiorodont-paste, k: slane Din. 8" . Chioroiiont-Sčetka za otroke. za*tnnr.i"(mofiKe Srčtiftč). za gospode (trde šfietine). Pristno samo v originalnem jnodro-zelenera omotu z napisom Chlorodont. Dobiva sc povsod. — 1 'o-Hjite nam ta ogla? kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete hrezpiSčho eno poskusno tubo za večkratno Uporabo. Tvornire Zlat-iiro". Oddelek Chlorodont. Maribor o5. 'ZREDNA PONUDBA Za deževui letni čas priporočamo, da si nabavite kožno pelerino za dež C. O. V., tehta samij110 sramov, imiisSjja ribje kože. Odlično se je t i pe it ta |o;, ter je nadvse trpc*na. /e o priporočljiva za dame Hi ^osnSh- (tu- i za otroK* ) v dežju in snegu, v.& j«'ete iu sni -rt. Reklamna cena s posebno kapuco in etuijem samo 70 D n franko, zacarin «no, pisijma po povzetju 2 Kosa 138 Din tiizp'o>itei A. MARIK, export, Praha XII. I/onrvuska ">7 (Ce ne bi u ali drugi i mttitev polti, jih lepotna kr ma »ERuSi ta oj odpravi, sicer irutaii. den^r. 1 lonček Din 14, trije lom ki Diu 45-—. 310 ako' koristno knjigo 1 Cfl Kflžice' M*tll P'etfal 12 2i0 Csfl- Bolezni vsfed erehlajenja, hripe, ispanka, artritike, revmatizma, živcev i. dr. se nailutreje dobijo na onih mestih, kjer je nasičen* kri z mokračuo kislino. Ta strup se pri hladnem iu vlažnem vremenu zgosti ter tako zapie kapilarne votline pri organih za dihan;e iu za krvotob, draži te pos eduje in često dovodi celn do vnetja, kar je zelo opasno /a organizem. Da bi se Prvovrstna giasoila direktno iz TVORNICE odn. tvorn. sklauisca. Veliki ilustrovani CENIK dobite zastonil Zahtevajta ga pri največji razpošllialnlci glasbil v Jugoslaviji MEINEL & HEROLD Tovarna glasbil, gramofonov In harmonik PODRUŽNICA MARIBOR st. 104 B Violine od 95 Din nav. Tambure „ 9a „ „ ban minit ,, 136 „ „ Truae „505 „ „ 6 ra - o 1 o n „345 „ „ Ročne harmonike od 85 Din nav. ££ proti revmatizmu, protmu, prehladu, oslabelosti. Vam bo pomaaal Pazite na ponaredbe! mg Pazite na ime! Zadostuje poskužnja, da se prepričate o njegovi izborfli kakovosti Dobi s