KOPER. 31. DECEMBRA 1968
URADNE OBJAVE
OBČIN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA
ŠT. 20
V S B B ) N A
Občina Ilirska Bistrica
_ ODLOK o urbanističnem programu občine Ilirska Bistrica
—	ODLOK o urbanističnem redu v občini Ilirska Bistrica
—	ODLOK o IV. spremembi odloka o odstotku sredstev, ki se izločijo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
—	ODLOK o začasnem financiranju občine Ilirska Bistrica za čas od 1. januarja do 31. marca 19C9
—	SKLEP o spremembi tarife občinskega prometnega davka
Občina Izola
—	ODLOK o ustanovitvi sklada za pospeševanje telesne kulture v občini Izola
—	ODLOK o ustanovitvi sklada za pospeševanje kulturne dejavnosti v občini Izola
—	ODLOK o prenehanju veljavnosti odloka o izvršitvi proračuna obline Izola za leto 1967/68
—	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Izola za čas od 1. januarja 1969 do 31. marca 1969
—	ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine
Občina Koper
—	ODLOK o občinskem prometnem davku v občini Koper
—	ODLOK o začasnem financiranju občine Koper za čas od
1.	januarja do 31. marca 1969
—	SKLEP o javni razgrnitvi osnutka dopolnilnega zazidalnega načrta *Stara Semedela«
Občina Piran
—	ODLOK o urbanističnem načrtu za mesto Piran
—	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Piran za čas od 1. januarja do 31. marca 1969
—	ODLOK o občinskem prometnem davku v občini Piran
Občina Posto j n a
—	ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Postojna za leto 1968
—	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Postojna za I. tromesečje 1969
—	ODLOK o uradnih dnevih za stranke pri upravnih organih skupščine občine Postojna
—	ODLOK o potrditvi tržnega reda
—	ODREDBA o spremembi odredbe o pokopaliških pristojbinah in pristojbinah za pogrebne storitve na območju občine Postojna
Komunalno podjetje Postojna
—	TRŽNI RED v občini Postojna
Občina Sežana
—	ODLOK o spremembah odloka o proračunu občine Sežana za leto 1968
—	ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sežana za leto 1969
—	ODLOK o določitvi odstotka sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje razlike v stanarini
OBčtNA !L!RSKA B!STR!CA
Na podlagi 4., 6., 12. in 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 ' sprejela
ODLOK
0 URBANISTIČNEM PROGRAMU OBČINE ILIRSKA BISTRICA
1.	člen
se urbanistični program za ob-M,?.	Bistrica (v nadaljnjem bese-
urbanistični program).
h-n^i^stični program je podlaga za ur-!ticn'^ ."&črt, zazidalne načrte, urbani-nistJniT ^ ^ določanje lokacij ter urba-nmn Pogojev pri uporabi in urejanju ^ ^ gradbene namene.
program je izdelan za ob-"ooje do leta 1991.
2.	člen
Program vsebuje tekstual-in ekrJ. a , o dokumentacijo o družbenem stricaT^m razvoju občine Ilirska Bi-
skupnosti in
Okrožen' komunalne in urbanistične Hase]n . ^ celote ter elemente za razvoj V si?	v občini.
^ urbanističnim programom ea?voj in ^*"ska skupščina urbanistični t^ja 7 If^s^xH^ko ureditev svojega ob-t ^ načrti - Etičnim načrtom, zazidalni-
urbanističnim rodom.
8.	člen
Urbanistični program vsebuje tekstualno in grafično gradivo, obdelano po elementih: prostor, prebivalstvo, proizvodnja in oskrba ter otxsega:
a)	Tekstualni del:
I.	Prirodmi okvir.
II.	Hidrografske razmere in osnove za vodnogospodarske ureditve,
III.	Osnove prometnega omrežja,
IV.	Osnove električnega omrežja, j
V.	Demografija, ^
VI.	Gospodarstvo,
VII.	Ocena družbeno ekonomskega razvoja občine Ilirska Bistrica.
VIII.	Oprema naselij,
IX.	Namenska porazdelitev površin.
b)	Grafični del:
I.	Vodnogospodarske osnove,
II.	Elektro omrežje,
III.	Porazdelitev prebivalstva po naseijm
leta 1961 in leta 1991,	^	^
IV.	Prebivalstvo po gravitacijskih območjih,
V.	Oprema naselij.
VI.	Namenska porazdelitev površin s prikazom zavarovalnih območij,
Na njihovi osnovi so podana tudi izhodišča za prognozo in prognoza družbeno ekonomskega razvoja v občini.
4.	člen
fodnogospodarske ureditve vsebujejo
ednje elemente:	__..
- ožie in širše varstveno območje iz-,v pitne vode v Ilirski Bistrici m- v
in SirK varjeni pro-možnih akumulacijskih zadrževalni-
kov ob potokih Klivnik, Postrva ter v zgornjem toku reke Reke;
—	varstveno območje, kjer so nujni zadrževalni ukrepi na območju vzhodno od Ilirske Bistrice, proti Podgrajam, Zabičam in naprej do razvodja proti Rečmi;
. — stometrski pas rezervata za regulacijo reke Reke od Trpčan do mostu pod Premom in potoka Molja vzhodno od Mandr ag ove pa do iztoka v reko Reko;
—	obrambni nasip'pred visoko vodo, ki bi potekal jugovzhodno od Jasena in ob Reki proti severu do Mlinov;
—	čistilno napravo, ki je locirana v bližini Mlak. severno od zareškega mostu.
5.	člen
Za ureditev preskrbe s pitno vodo vseh naselij v občini Ilirska Bistrica je treba izdelati posebno študijo.
6.	člen
Osnove prometnega omrežja vključujejo petstometrski rezervat bodoče hitre ceste. Trasa poteka od Pivke, obide naselji Knežak, Šembije in prečka severni del urbanističnega območja mesta Ilirska Bistrica nato poteka zahodno od železnice. Južr-no' od naselja Mala Bukovica prečka železniško progo in poteka vzhodno od nje
proti Rupi.	. ^	^
Prikazane so tudi vse obstoječe m predvidene ceste prvega reda z varstvenimi pasovi in ostalo pomembnejše cestno omrežje.
7.	člen
Osnove energetskega omrežja obsegajo obstoječe in predvideno elektroenergetsko daljnovodno omrežje in transformatorske
114
postaje v občini. Za realizacijo 220 kV daljnovoda je določen rezervat
' *" " " ' . '' ' ' "
8.	člen
Namenska porazdelitev površin opredeljuje vse površine v občini po skupinah, navedenih v 3. členu odloka.
Večje sklenjene naselitvene površine vključujejo zemljišča, na katera bo usmerjena nova stanovanjska izgradnja in izgradnja počitniških hišic.
Kmetijske površine so opredeljene v štiri kategorije glede na možnost intenzivnosti obdelave in kmetijske proizvodnje. Posebej so prikazane tudi kmetijske površine, namenjene za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Gozdne površine so prikazane posebej.
Zavarovana območja obsegajo območja vodovodnih črpališč, večje komplekse arheoloških najdbišč, območja posebnih pokrajinskih značilnosti ter območja etnografskih, kulturnih, umetnostno-zgodovin-skih in naravnih spomenikov.
Območja, določena za posebne namene, vključujejo zemljišča, namenjena rekreaciji in turističnim dejavnostim.
9.	člen
V	skladu s smernicami urbanističnega programa se ureja:
a)	naselje Ilirska Bistrica z urbanističnim načrtom in zazidalnimi načrti;
b)	turistično območje Snežnika z zazidalnimi načrti;
c)	vsa ostala naselja in območja z urbanističnim redom.
10.	člen
V	mestu Ilirska Bistrica so dovoljene vse vrste novogradenj, ki jih predvideva urbanistični načrt mesta.
V	turističnem območju Snežnika je dovoljena gradnja po zazidalnih načrtih.
V	vseh ostalih naseljih v občini Ilirska Bistrica je dovoljena novogradnja stanovanjskih in drugih objektov v skladu z določili odloka o urbanističnem redu v občini Ilirska Bistrica.
Ne glede na določila prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena je na celotnem območju občine dovoljena gradnja infrastrukturnih objektov in naprav (železniško in cestno omrežje ter naprave, omrežje PTT in RTV zvez in naprav, energetsko omrežje in naprave, žičnice, komunalno omrežje in naprave) in objektov, ki služijo dejavnostim, za katere je predvideno posamezno območje.
Podrobnejša določila za graditev teh objektov in naprav kot tudi za vse druge posege, ki vplivajo na spremembo prostora, predpisuje odlok o urbanističnem redu v občini Ilirska Bistrica.
11.	člen
Varstvo arheoloških in etnografskih zanimivosti, kultumo-zgodovinskih spomenikov ali območij, naravnih in pokrajinskih značilnosti, urbanističnih ambientov in ostalih spomenikov v občini se izvaja z odlokom o spomeniškem redu, ki ga sprejme skupščina občine na predlog za spomeniško varstvo pristojnega organa. Ta odlok je sestavni del urbanističnega programa občine.
12.	člen
S posebnim odlokom se določi izvajanje režima na površinah, ki so rezervirane za regionalne potrebe SR Slovena je v skladu z določbami tretjega odstavka 9. člena zakona o regionalnem prostorskem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67).
13.	člen
Za izvajanje urbanističnega programa skrbita za urbanizem pristojni svet skup-
fUnADNU* nn.TAVE*
ščine občine in pristojni upravni organ ter urbanistični zavod Projektivni atelje Ljubljana kot strokovna delovna organizacija, ki je pooblaščena za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja.
Izvrševanje urbanističnega programa nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija.
14.	člen
Strokovna delovna organizacija iz prejšnjega člena redno dopolnjuje urbanistični program v skladu s posebno pogodbo, ki jo o tem sklene s skupščino občine Ilirska Bistrica.
15.	člen
Za urbanizem pristojni svet skupščine občine lahko dovoli manjše odmike od sprejetega urbanističnega programa glede posameznih objektov in komunalnih naprav v skladu z določbami 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS. št. 16/67).
16.	člen
Sprejeti urbanistični program mora biti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem, stalno na vpogled občanom, organom in organizacijam.
Upravni organ je dolžan ob uradnih dnevih in urah dajati na zahtevo zainteresiranih strank informacije in podatke o vsebini urbanističnega programa.
17.	člen
Sprejeti urbanistični program mora občinska skupščina po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, pregledati in uskladiti s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi družbenimi potrebami in koristmi.
18.	člen
Ko začne veljati ta odlok, prenehata veljati:
—	odlok o zazidalnih gradbenih rajonih na območju gradbenega okoliša mesta Ilirska Bistrica (Uradni vestnik okraja Koper, št. 12/60).
—	odlok o določitvi vplivnih območij za območje občine Ilirska Bistrica in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov (Uradni glasnik okraja Koper, št. 17/63).
t
19.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št. 350-1/67-4/3
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1968
Predsednik:
Vitomir Dekleva, I^r.
Na podlagi 9. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, številka 16/67). 8. in 9. člena odloka o urbanističnem programu občine Ilirska Bistrica in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti 26. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O URBANISTIČNEM REDU V OBČINI ILIRSKA BISTRICA
I.	člen
Z urbanističnim redom se urejajo vsa naselja in območja v občini Ilirska Bistrica, razen:
a)	mesta Ilirska Bistrica, ki se ureja z urbanističnim načrtom in zazidalnimi na-? črti;
b)	turističnega območja Snežnika, kj se ureja z zazidalnimi načrti.
__________3+ 20 —Koper. 31. decembra 1968
2.	člen
V	naseljih Bač, Knežak. Koseze, Pod. grad, Rečica, Topole, Zabiče in Zemonska vaga je dovoljena dopolnilna stanovanjska gradnja znotraj meje strnjenega naselja Novogradnje so v teh naseljih dovoljene le na površinah, ki so grafično prikazane in opredeljene za ta namen na katastrskih kartah v merilu 1:2880. Karte so sestavni del tega odloka.
3.	člen
V	naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, je dovoljena gradnja novih objektov v okviru osnovnega značaja naselja, in to:
—	stanovanjskih hiš,
—	nadomestnih stanovanjskih hiš,
—	javnih objektov lokalnega značaja,
—	preureditev obstoječih zgradb v počitniške hišice.
—	manjših trgovskih ali gostinskih prostorov za lokalne potrebe,
—	komunalnih in drugih naprav,
—	obrtnih delavnic,
—	javnih cest, vaških poti in gozdnih cest,
—	pomožnih objektov.
4.	člen
Gradnja objektov po 2. členu tega odloka je dovoljena znotraj meje strnjenega naselja ali v neposredni bližini naselja na zemljiščih, ki so za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo, za razvoj turizma in lovstva in za ohranitev pokrajinskih ter naravnih lepot, manj pomembna.
Gradnja se mora podrediti osnovnemu konceptu zazidave naselja glede gabarita, tlorisnega koncepta in izgleda.
5.	člen
Za izgradnjo infrastrukturnih objektov in naprav (železniško in cesino omrežje ter naprave, omrežje PTT in RTV zvez in naprav, energetsko omrežje in naprave, žičnice, komunalno omrežje in naprave) in objektov, ki služijo gospodarskim dejavnostim, za katere je predvideno posamezno območje (gozdni objekti, lovske koče ipd. na gozdnih površinah, objekti za turizem — hoteli, moteli, campi, razgledni stolpi, planinske postojanke, kioski ipd. — na turistično zanimivih območjih in slično), je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo in pridobiti lokacijsko dovoljenje po določilih zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67).
6.	člen
Za graditev novih objektov in za adaptacije obstoječih objektov, s katerimi se spreminja zunanjost, velikost in namen objektov v naseljih, ki jih ureja urbanistični red, veljajo naslednji pogoji za rabo in ureditev zemljišč ter za določanje lokacij :
1.	Dovoljena je graditev pritličnih, vi-sokopritličnih in enonadstropnih objektov s tem, da se njihova višina prilagodi gabaritu naselja in da se pri oblikovanju objekta upoštevajo značilnosti naselja in okolja.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za javne, družbene, industrijske in spec^ fične objekte, za katere se določi višina po presoji okoliščin v posameznih primerih.
2.	Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih stanovanjskih zgradb drugih lastnikov najmanj 8 m oz. najmanj 2m od posestne meje. S pristankom
tih sosedov se lahko dovolijo manjši o*&* miki od obstoječih stanovanjskih zgradb, če tako narekuje konfiguracija terena aM način obstoječe zazidave, in če so varovane higiensko-zdravstven e in požarno-va** nostne koristi. Novi objekti morajo oiu
St. 20
— Koper. 31 decembra 1PM
^mnknjeni od cest 1-^ II # HI* im IV. roda <kladu s predpisi o javnih cestah. Od Mkih poti morajo biti nevi objekti od-Ifknieni najmanj 5 m.
3 V strnjenih naseljih, v katerih ohsta-ali se zgradi javni vodovod, mora biti saka nova stanovanjska zgradba, v kateri se uporablja pitna voda. nanj priključna Soglasje upravljavca vodovoda mora ^vestitor priložiti k prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja.
V	naseljih, kjer ni javnega vodovoda, mora investitor zgraditi hišno kapnico, vodnjak ali zajetje v skladu s soglasjem sanitarne inšpekcije.
Stremeti je za tem, da sc zajetja ali vodnjaki zgradijo za več zgradb skupaj in primemo zaščitijo.
4.	Za priključek na javno električno omrežje mora investitor predhodno dobiti soglasje pristojne elektrogospodarske organizacije in ga priložiti k prošnji za izdajo gradbenega dovoljenja;
5.	V naseljih, kjer obstaja ali se zgradi javna kanalizacija, mora biti vsaka zgradba iz katere so urejeni odtoki odplak, priključena nanjo.
V	naseljih, kjer ni javne kanalizacije, je investitor dolžan speljati odplake v vodotesno greznico, ki mora biti urejena po veljavnih higienskih in sanitamo-tehnič-nih predpisih. Organ sanitarne inšpekcije določi mesto, kjer naj se zgradi greznica.
6.	Gnojišča pri kmečkih gospodarskih poslopjih se morajo zgladiti higiensko in sanitamo-tehnično pravilno, ob pogojih in na način, ki ga določi občinska sanitarna Inšpekcija.
7.	Zgraditev smetiščnih jam je dovoljena v naseljih, kjer ni urejen odvoz smetj.. Smetiščne jame morajo biti betonske in pokrite.
8.	Vsaka zgradba mora imeti zagotovljen dostop na javno cesto in javno pot v skladu z veljavnimi predpisi.
Pri lokaciji objekta je stremeti za tem, da se predvidijo za več objektov skupni priključki na javne ceste in javne poti.
9.	Ob dokončanju objekta mora investitor obvezno izvršiti zunanjo ureditev kot je določeno v lokacijskem ali gradbenem dovoljenju.
10.	Ograje je dovoljeno postaviti le v skladu z veljavnimi predpisi. Ograje morajo biti estetsko oblikovane; plotovi iz odpadnih materialov niso dovoljeni.
7.	člen
V	naseljih, ki sc urejajo z urbamistič-- . redom, je potrebno gradbeno dovoljeno za: gradnjo družinskih stanovanjskih
R. weekendov, kmečkih gospodarskih Poslopij, lovskih gozdarskih koč, planin-, domov in drugih poslopij za turizem, gradnjo garaž za osebne avtomobile (19. en zakona o urbanističnem planiranju) adaptacije objektov, s katerimi se zunanjost, velikost, konstrukci-DnJ * "amen. Investitor mora predložiti nacičT izdajo gradbenega dovoljenja aslednjo dokumentacijo:
?	je upravičen razpolagati
i zemljam;
^ mapo kopij v merilu 1:2880; mora	merilu 1:1000 (19500). kjer
,"di vrisane vse obstoječe in pred-""ene komunalne naprave; s J^.adbeni načrt, ki mora biti usklajen du JLiiù določenimi ob komisijskem ogle-S-adbene parcele;
Voda-^^e upravljalca javnega vodo-
do 6'se bo investitor sam oskrbel z voci in in sanitarne inšpekcije na loka-^ m projekt;
Zacije^^aw elektrogospodarske organi-otnrežj^ P^ddjuček na javno električno
'URADNF OBJAVE**
cije zT^Snu^n^^	kanaliza-
omrežje;	Javno kanalizacijsko
lahko upravni organ občin-
spremeni kapaciteta objekta, niti ni pred-bistveno večja potrošnja vode in elektncnc energije, niso potrebna soglasja Pod 5., 6., 7. m 8. točko tega člena.
8.	člen
Za novogradnjo in adaptacijo v mestu Ilirska Bistrica, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje, si mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje.
V naseljih ali območjih, katera ureja urbanistični red, se za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš, kmečkih gospodarskih poslopij in pomožnih objektov določajo lokacijski pogoji in zahteve neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja.
9.	člen
Za gradnjo ali adaptacijo objektov v neposredni bližini kulturnega spomenika oziroma v spomeniških in naravnovarstve-nih zaščitenih območjih je potrebno upoštevati spomeniški red in pridobiti soglasje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
10.	člen
Za graditev pomožnih objektov, razen garaž, za potrebe posameznega občana in njegove družine, ni potrebno lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Kot graditev pomožnih objektov se štejejo:
1.	graditev drvarnic, smetišč, svinjakov, kokošnjakov, zajčnikov. golobnjakov in čebelnjakov;
2.	graditev gnojišč, greznic in poniko-valnic pri že obstoječih objektih, po poprejšnjem soglasju sanitarne inšpekcije;
3.	graditev rezervoarjev za vodo, ki jo uporabljajo kmetijski proizvajalci za zalivanje in škropljenje;
4.	graditev ograj ob cestah in pc-teh izven naselij, če je podano poprejšnje soglasje upravnega organa, pristojnega za ceste;
5.	obnova dotrajanih ostrešij in spremembe kritine brez menjave naklona strehe in brez dviga obodnega zidovja;
6.	zamenjava oken in vrat v dosedanji velikosti in obliki;
7.	povečava dimnikov;
8.	graditev hišnih kanalizacijskih, vodovodnih in električnih napeljav.
Za gradnjo naštetih pomožnih objektov je potrebna pismena priglasitev za urbanizem pristojnemu občinskemu upravnemu organu.
Pismena priglasitev mora vsebovati:
a)	dokazilo, da je priglasitdj upravičen razpolagati z zemljiščem;
b)	opis gradbenega objekta oziroma
del, ki jih namerava izvajati in zemljišča] na katerem se namerava postaviti objekt;	.	, .
c)	po potrebi situacijsko skico z vrisano lokacijo novega pomožnega objekta;
č) soglasje sosedov.	^
11.	člen
Garaže za osebna motoma vozila in shrambe za kmetijske stroje se ne štejejo za pomožne objekte. Lokacijski poboji m ostale zahteve za te objekte v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, se ugotavljajo neposredno v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. ^
Na ožjem varstvenem območju izvirov !" Podstenjška, ki zasega v radiju 1000 m bližje povodje neposredno nad izvin, je prepovedana vsaka gradnja in vsi drugi posegi, ki bi lahko vplivali na kvaliteto vode.
Kmetijsko izkoriščanje površin mora biti takšno, da ne ogroža kvalitete pitne vode. Težiti je tudi za pogozdi tvijo vseh površin v tem območju.
Ožje varstveno območje je vrisano na katastrskih kartah v merilu 1:2880. Te karte so sestavni del urbanističnega reda.
V ožjem varstvenem območju izvira Podstenjšek se lahko dovoli izvršitev notranjih preureditev, izboljšav in manjših adaptacij.
13.	člen
Na širšem varstvenem območju izvirov Bistrica in Podstenjšek. ki je vrisano na karti namenske izrabe površin v M:50000, se mora strogo nadzorovati skladiščenje strupenih tekočin in naftnih derivatov. Kmetijska izraba površin je dovoljena v sedanjem obsegu. Vsako spremembo v načinu gospodarjenja je potrebno najaviti pri republiškem upravnem organu, pristojnem za vodno gospodarstvo.
14.	člen
Naselja Knežak, Bač in Koritnice so v širšem varstvenem območju izvirov Bistrice in Podstenjška. Zazidava je tu dovoljena le pod posebnimi pogoji, in sicer:
1.	industrijske odpadne vode se morajo očistiti pred izpustom;
2.	stanovanjska gradnja se do sprejetja sanacijskih ukrepov lahk-o rešuje začasno z gradnjo nepretočnih greznic ali tropre-katnih greznic z zadostno prostornino (1 do 2 kub. metra/enoto.)
Zaradi zaščite izvirov pitne vode v teh naseljih je stremeti za postopno izgradnjo kanalizacije in čistilnih naprav.
15.	člen
Poleg območij, navedenih v 13. in 14. členu tega odloka, je potrebno zaščititi tudi vsa ostala območja, ki v programu niso posebej označena, \?endàr bi kakršnakoli gradnja ali ureditev ogrozila javno kot zasebno preskrbo z vodo.
16.	^
Rezervati za perspektivno izgradnjo zadrževalnikov (akumulacij) so:
—	na potoku Posrtva pod hribom Košara,
— Klivnik na potoku Klivnik nad za? liči,
—	na Molji nad Mandrgovcem,
—	na zgornjem toku Reke nad Zabičami.
Na območju rezervatov so dovoljene le gradnje gospodarskih poslopij za potrebe kmetijstva. Ostalo gospodarjenje s površinami je dovoljeno v skladu z namembnostjo površin, ki je določena z urbanističnim programom.
Zgoraj navedeni rezervati za zadrževalnike kot tudi režim, veljajo kot začasen ukrep do sprejetja osnov za vodnogospodarske ureditve, ki se za območje cele Slovenije že izdelujejo.
17.	člen
Izjemno varstveno območje, kjer so nujni zadrževalni bkrapi, vključuje zgornji tok porečja reke Reke, vzhodno od Ilirske Bistrice proti Podgrajam, Zabičam in naprej do razvodja proti Rečmi. Na teh površinah je nujno izvajati ukrepe za zaščito oziroma odpravo erozijskih žarišč in za sanacijo hudourniških območij.
'116
"URADNE OBJAVE" -
St —Koper. 31. decembra^
Pristojni upravni organ občine mora skrbeti, da ne bo prišlo do gradnje na ogroženih mestih.
18.	člen
Za celojno erozijsko območje, navedeno v 17. členu tega odloka, je nujno sprejeti predpise o režimu in izkoriščanju posameznih prizadetih površin (prepoved paše, pogozdovanje, način oranja, gradnja cest ipd.) v smislu 14., 18. in 19. člena zakona o vodah (Uradni list SRS. čt. 22/66).
19.	člen
Nezazidljivi so tudi rezervati ob komunikacijah, daljnovodih visokih napetosti in območja posebne zaščite, ki so prikazana v urbanističnem programu na karti namenske porazdelitve površin v merilu 1: 59000.
20.	člen
Za območje predvidene trase nove hitre ceste (500 m rezervat), vključno naselja Mala Bukovica, Zarečica, Šembije — severozahodni del, velja začasna gradbena zapora do dne. ko bo izdan končni projekt trase hitre ceste. Izjemoma se odobri lokacija objekta, če za to izda potrebno so-rglasje cestni sklad SRS. '
21.	člen
Ne glede n3 določbe tega odloka lahko pristojni upravni organ, s privolitvijo sveta občinske 'skupščine, pristojnega za urbanizem, dovolj graditev objektov, ki so za gospodarstvo občine pomembni tudi na površinah, ki so zavarovane s predpisom občinske skupščine.
22.	član
Urbanistični red mora skupščina občine po potrebi, najmanj pa vsakih pet let, pogledati ih ùSklàditi s spremenjenimi gospodarskimi razmerami in s splošnimi 'družbenimi potrebami in koristmi.
28. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St. 350-1/67-4/3
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1968 Predsednik:
<	Vitomir Dekleva, I r.
Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Urad-. ni list SFRJ, št. 35/65, 56/65 50/68) in 66. i Člena statuta občine Ilirska Bistrica je ' skupščina občine Ilirska Bistrica na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O IV. SPREMEMBI ODLOKA O ODSTOTKU SREDSTEV, KI SE IZLOČIJO IZ SKLADA SKUPNE PORABE ZA SUBVENCIONIRANJE STANARINE
1.	člen
1.	člen odloka o odstotku sredstev, ki se izločijo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine (Uradni glasnik, št. 22/65, 10/66, 21/66 in Uradne objave, št. 22/67), se spremeni tako, da se glasi:
^Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1969 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ. št. 35/65 in 50/68) 5 odstotkov za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).-*
2.	člen
Ta odlok začhc veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 36-9/68-4/4
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1968 Predsednik:
Vitomir Dekleva, I r.
11.
Sklep začne veljati naslednji dah tu objavi v Uradnih objavah, uporablja od 1. januarja 1969.	^
St. 010-31/68-3/2
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1968 Predsednik: Vitomir Dekleva, Ij-.
Na podlagi 50. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE ILIRSKA BISTRICA ZA ČAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1969
1.	Člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1969, vendar najdlje do 31. marca 1969. se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Ilirska Bistrica in njenih organov financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ 20 odstotkov vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1968.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ilirska Bistrica za leto 1969.
< .. 4.:	;	:	M	:
*	3. člen "
Zaradi noenàkbmérhega dotekanja proračunskih dohodkov lahko skupščina občine Ilirska Bistrica najame posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz sredstev lastnega rezervnega sklada.
4.	člen
Svet za finance je pooblaščen, da v prvem trimesečju 1969 dovoljuje črpanje proračunske rezerve (nerazporejena sredstva).
O črpanju proračunske rezerve mora svet za finance poročati skupščini občine na prvi seji po vsakem črpanju.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od I. januarja 1969.
St. 010-45/68-4/15
Ilirska Bistrica, 26. decembra 1968 Predsednik:
Vitomir Dekleva, l.r.
Na podlagi 5. člena temeljnega zakona
0	prometnem davku (Uradni list SFRJ, številka 14/65, 29/65. 33/65, 57/65, 52/66, 31/67, 54/67 in 26/68), I. člena odloka o občinskem prometnem davku v občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št, 14/65) in 66. člena statuta občine Ilirska Bistrica je Skupščina občine Ilirska Bistrica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela
SKLEP
O SPREMEMBI TARIFE OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
I.
Tarifa občinskega prometnega davka (Uradne objave, št. 14/68) se spremeni tako.. da se drugi odstavek tarifne številke
1	črta.
OBč!NA [ZOLA
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 36/64 in 43/67), 38. in 102. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O USTANOVITVI SKLADA ZA POSPE. SEVANJE TELESNE KULTURE V OBCl-NI IZOLA
1.	člen
Ustanovi se sklad za pospeševanje telesne kulture v občini Izola.
Ime sklada je: Sklad za pospeševanje telesne kulture (v nadaljnjem besedilu: sklad).
-	- ;< 2. člen
Namen sklada je pospeševanje telesne kulture, zbiranje in dodeljevanji srčdstev za vzdrževanje in novogradnjo telesno-vzgojnih objektov in naprav ter dodeljevanje sredstev za množično razvijanje telesne kulture v občini Izola.
3.	člen	"
Sklad je pravna oseba.
Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in 6 članov^ '	- f
Predsednika in člane upravnega odbofa imenuje skupščina občine Izola izmed občanov za dobo dveh let.
Sklad predstavlja in zastopa predsednik ali član upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik.
4.	člen
Upravni odbor sklada opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sprejme statut sklada;
—	sprejme finančni načrt in zaključm račun sklada;
—	sprejme finančne načrte za investicijsko gradnjo in popravila telesno-kul-turnih objektov;
—	sklepa o najetju in dajanju posoji!;
—	nadzira uporabo sredstev sklada;
—	opravlja druge naloge, M jih ddoB statut sklada in drugi predpisi.
5.	člen
klad ima statut, ki ga sprejme upravni r, potrdi pa skupščina občine Izo'
6.	člen
Dohodki sklada so:
LOTA
—	dohodki športne stave m
(stalni dohodki);	.	...
—	prispevek iz proračuna občine t '
—	prispevki delovnih in drugih o & nizacij;
—	darila, volila in drugi dohodki,
—	dohodki od prireditev, ki J'h nizira sklad;
—	obresti od posojil;
—	dohodki od prodaje ali oddaje jem telesno-kulturnih objektov;
—	drugi dohodki.
7.	člen	^
Sredstva za namene iz 2. loka se dajejo iz 6klada pravdo obveznosti vračanja. Dohodki športn
31. decembra 1968
^URADNE OBJAVE^
117
LOTA se v skladu s predpisi koristijo
4ka
za investicije m večja mvesticij-
vzdrzevanja objektov.
8.	člen
sklad ima obvezno rezervo, ki služi za
He nepredvidenih ali premalo predvi-Siih izdatkov. O uporabi rezerve odloča
9.	čicn
Dohodki in izdatki sklada se določijo in razporedijo s finančnim načrtom.
10.	člen
predvideni in dejanski dohodki ter nredvidena in dejanska razporeditev ter uporaba sredstev se izkaz je z zaključnim računom sklada.
11.	člen
Finančni načrt In zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada.
Skupščina občine Izola da soglasje k finančnemu načrtu in potrdi zaključni ra-
čun sklada.
12.	člen
Odredbodajalec za izplačevanje finančnega načrta sklada je predsednik upr. odbora sklada. Predsednik lahko prenese to pravico na pomožnega odredbodajalca, ki je član upr. odbora.
Administrativno-tehnična in računovodska opravila opravlja za sklad oddelek za gospodarstvo in finance občine Izola.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, se vsa zbrana sredstva iz 7. člena tega odloka iz preteklih iet prenesejo na žiro račun novoustanovljenega sklada.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 022-15/68
lzo!a, 24. decembra 1968
Predsednik
Jernej Humar, I. r.
Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-poiitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni Ust SRS. št. 36,64 in ^67), 38^ in 102. člena statuta občine Izola ^ skupščina občine Izola na 6eji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1968 sprejela
.	ODLOK
^.USTANOVITVI SKLADA ZA POSPEŠEVANJE KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI IZOLA
1.	člen
^ sklad za pospeševanje kul-*"rne dejavnosti v občini Izola.
je: Sklad za pospeševanje I" sklad^avnos^ (y nadaljnjem besedi-
2.	Člen
Sevan^^L- je financiranje in pospe-do&ije *^dt.ume dejavnosti, zbiranje in nost	sredstev za razvoj in dejav-
kulture v občini Izola.
3' ^en
bklad je pravna oseba.
."Povija upravni odbor, ki ima ^"ika.in 4 člane.
bora	in član<^ upravnega od-
občan^ ^"uje skupščina občine Izola izmed '	<*°bo let.
dpravn Postavlja :n zastopa predsednik predsedt^odbora aK član, ki ga pooblasti
4. člen
—	sprejme statut skiada;
račun TÈd^	^
—	^ najetju in dajanju posojii; nadzira uporabo sredstev sklada-
statut	druge naloge, ki jih določa
statut sklada m drugi predpisi.
5. člen
Sklad ima statut, ki ga sprejme upravni odbor, potrdi pa skupščina občine Izola.
6.	člen
Dohodki sklada so:
—	sredstva, ki jih prejme sklad iz občinskega proračuna;
sredstva, ki jih skladu dodeljujejo delovne in druge organizacije, organi in občani;
—	prispevki po posebnih predpisih.
7.	člen
Sredstva za namene iz 2. člena tega odloka se dajejo iz sklada praviloma brez obveznosti vračanja.
8.	člen
Sklad ima obvezno rezervo, ki služi za kritje nepredvidenih ali premalo predvidenih izdatkov. O uporabi rezerve odloča upr. odbor sklada.
9.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo in razporedijo s finančnim načrtom.
10.	člen
Predvideni in dejanski dohodki ter predvidena in dejanska razporeditev ter uporaba sredstev se izkazuje z zaključnim računom sklada.
11.	člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada sprejme upravni odbor sklada.
Skupščina občine Izola da soglasje finančnemu načrtu in potrdi zaključni račun sklada.
12.	člen
Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upr. odbora sklada. Predsednik lahko prenese to pravico na pomožnega odredbodajalca, ki je član upravnega odbora.
Administrativno tehnična in računovodska opravila za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo in finance občine Izola.
13.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, se vsa zbrana sredstva iz 7. člena tega odloka iz preteklih let prenesejo na žiro račun novoustanovljenega sklada.
14.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 022-15/68
Izola, 24. decembra 1968
Predsednik
Jernej Humar, 1. r.
Na podlagi 146 a člena temeljnega za-ia o financiranju družbeno-pohUcmh pnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64, !6 1/67 in 2/67) in 102. člena statuta obrt Izola je skupščina občine Izola na "občinskega zbora in na seji zbora dc-- skupnosti dne 24. decembra 1968
ODLOK	'	^
'RENEHANJU VELJAVNOSTI ODLO-O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 1967/68
1.	člen
Odlok o izvršitvi proračuna občine Izola za leto 1967/68 (Uradne objave, št. 1/68) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 400-17/68
Izola, 24. decembra 1968
Predsednik
Jernej Humar, !. r.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbeno-poiitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64 in 10/65) je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE IZOLA ZA CAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1969
1.	člen
Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1968 se bodo proračunske potrebe občine Izola začasno financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov v mejah petindvajsetih odstotkov proračuna občine Izoia za leto 1968.
2.	člen
Zneski dohodkov in izdatkov, pobranih oziroma porabljenih na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov proračuna občine Izola za leto 1969.
3.	člen
Zaradi nesorazmernega dotoka proračunskih sredstev lahko najame skupščina občine Izola posojilo za kritje izdatkov v višini sredstev svojega rezervnega sklada.
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da odloča o kratkoročni zadolžitvi proračuna, kadar mu med letom neenakomerno pritekajo dohodki.
4.	člen
Po sprejetju občinskega proračuna v letu 1969 odobrava posamezna izplačila iz proračunske rezerve, predvidene v prvem tromesečju 1969. svet za družbeni plan in finance.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Št.: 400-16/68
Izola, 24. decembra 1968
Predsednik
Jernej Humar, !. r.
Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 103. člena statuta občine Izola je skupščina občine Izola na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra sprejela
ODLOK
O ODSTOTKU SREDSTEV. KI SE IZLOČAJO IZ SKLADA SKUPNE PORABE ZA SUBVENCIONIRANJE STANARINE
1.	člen
Delovne organizacije in druge družbe-nopravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1969 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev, ki se plačujejo v sklad 6kupne porabe po
1.	členu zakona o izločanju sredstev za
118
stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) 12,50 odstotka za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 402-98/68
Izola, 24. decembra 1968
Predsednik
Jernej Humar, L r.
OBč!NA KOPER
Na podlagi 5. in 35. člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 29/65, 33/65. 57/65, 52/66, 31/67, 54/67, 26/68, 30/68, 40/68 in 48/68) in 123. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O OBČINSKEM PROMETNEM DAVKU V OBČINI KOPER
1.	čler.
Občinski prometni davek se plačuje od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka, ki je sestavni del tega odloka.
2.	člen
Davčnim zavezancem, ki plačujejo prispevek od samostojnega opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po letni pavšalni osnovi ali v letnem pavšalnem znesku, se tudi občinski prometni davek odmerja po letni pavšalni osnovi oziroma v letnem pavšalnem znesku.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za davčne zavezance, kadar opravljajo promet proizvodov, od katerih se plačuje prometni davek po merski enoti.
3.	Men t
Ob pogojih iz 42 a člena temeljnega zakona o prometnem davku se pri obračunavanju prometnega davka od gotovih izdelkov individualnega obrtnika-proizvajalca odbije občinski davek od prometa blaga na drobno, ki ga je obrtnik plačal od mate-rila za take izdelke.
4.	člen
Za izvajanje tega odloka se, razen določb, ki so urejene s tem odlokom, smiselno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku in drugih predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
5.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku (Uradni glasnik, št. 21/65 in 23/65 ter Uradne objave, št. 2/67, 14/67, 23/67, 3/68 in 12/68).
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St.: 421-26/68
Koper, 27. decembra 1968
Predsednik
Miro Kocjan, I. r.
TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
A. Promet Maga na drobno Tar. št 3	Stopnja
Od vseh proizvodov, ki so namenjena za končno potrošnjo, razen od
*URArW OR TA VE- -	_____________ ""-T""'"!- si decembra MM
proizvodov, za katere je s temeljnim zakonom o prometnem davku določeno, da se ne plačuje občinski prometni davek in razen prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu. 4
Opombe:
1.	Občinski prometni davek po tej tarifni številki se plačuje tudi na motorna vozila, ki jih občani in ci-vilno-pravne osebe uvozijo. Davek plača uvoznik (občan ali civilno- * pravna oseba) v 15 dneh po uvozu. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele potem, ko je za registracijo pristojnemu organu priložen dokaz o plačilu davka po tej tarifni številki.
2.	Poleg oprostitev iz 16. in 23. člena temeljnega zakona o prometnem davku in 8. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka, se davek iz te tarifne številke ne plačuje od kmetijske opreme, razen ročnega orodja in od specialnih invalidskih vozil, ki jih kupujejo invalidi, pod pogojem, da so na takšna vozila oproščeni tudi pristojbine za cestna motorna vozila po zveznih predpisih.
3.	Kaj se šteje za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se presoja po določbah l.j 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 2. člena zakona o tarifi z *eznega prometnega davka.
4.	Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje tudi prodaja proizvodov, ki jih neposredno občanom in civilnopravnim osebam ter samostojnim obrtnikom na debelo prodajajo proizvajalne, trgovske in druge organizacije.
Tar. št. 2	-,
Od prometa alkoholnih pijač:
a)	od naravnega vina	1,18
b)	od penečega vina	1,30
c)	od naravnega žganja	4,60
Č) od umetnega žganja — ne glede na stopnjo alkohola	5,70
d)	od piva	0,84
e)	od specialnih vin (desertnih, li-
kerskih, aromatiziranih in desertnih alkoholnih pijač ne glede na nabavno ceno	4,00
f) od likerjev in močnih alkoholnih pijač — ne glede na nabavno ceno 6,30
Opombe:
1.	Davčna osnova po tej tarifni številki je 1 liter.
2.	Samostojni gostinci obračunavajo davek po tej tarifni številki glede na nabavljene količine alkoholnih pijač.
3.	Zavezanci za davek po tej tarifni številki so vsi prodajalci, ki prodajajo alkoholne pijače na drobno.
4.	Veljajo tudi opombe 1 do 4 tarifne številke 3 tarife zveznega prometnega davka.
Tar. št. 3
B. Storitve
Stopnja %
Od plačil za obrtne storitve vseh vrst, ki se opravljajo občanom, civilnopravnim osebam in samostojnim obrtnikom
Opombi:
1.	Prometnega davka po tej tarifni številki so oproščene tele obrtne dejavnosti: krojaška, šiviljska, pletilska, kozmetična, čevljarska, kovaška, kolarska, brivska in frizerska.	___
2.	Davčna osnova je plačilo za storitev (brez vrednosti osnovnega
materiala).
Tar. št. 4
Od plačil za zakup ali podzakup " premičnih ali nepremičnih stvari, ^ razen od plačil za najem ali podna- ; jem stavb, ter od plačil za zakup ! luških ter luških prekladalnih objektov in naprav
Tar. št. 5
Od vrednosti prodanih srečk za vse vrste iger na srečo, razen iger na ' srečo, ki jih prireja Jugoslovanska \ loterija	^
Opombi:
1.	Davčni zavezanec, ki je prireditelj igre na srečo, je dolžan prija- ? viti najmanj 15 dni pred prireditvijo občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za davčne zadeve, dan in uro prireditve.
2.	V 15 dneh po prireditvi mora zavezanec predložiti.organu iz prejšnje opombe obračun prodanih srečk in dokaz, da je plačal davek po tej tarifni številki
Tar. št. 6
Od vrednosti prodanih vstopnic za javne prireditve, razen od kinematografskih. kulturnoumetniških in športnih prireditev ter prireditev za dobrodelne namene	10
Opomba:
Davčni zavezanec je prireditelj.
Tar. št. 7
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ki ga opravljajo občani in civil no-pravne osebe občanom in civilnopravnim osebam	10
Opombe:
1.	S prevozom blaga so mišljene transportne, špediterske, nakladalne in razkladalne storitve z motornimi in vprežnimi vozili ter plovnimi objekti.
2.	S prevozom potnikov so mišljene prevozne storitve z motornimi cestnimi vozili in s plovnimi objekti.
3.	Nakladalne in razkladalne storitve spadajo pod to tarifno številko samo, če jih opravlja ista oseba skupaj s špediterskimi ali transportnimi storitvami.
Tar. št. 8	Stopnja
%
Od plačil za obrtno-gradbene in montažne storitve, ki se opravljajo občanom in civilno-pravnim osebam	13
Opombe:
1.	Za obrtno-gradbene storitve se štejejo: zidarske, tesarske, betonske, strešne, fasadarske. kamnoseške, ke-ramičarske, soboslikarske, črkosli-karske, parketarske, steklarske, ključavničarske, kovaške, pečarske in inštalaterske storitve, če se deloma ali v celoti izvajajo na gradbenih objektih.
2.	Z montažnimi storitvami so mišljena dela pri postavljanju in usposabljanju za končni namen strojev, naprav in konstrukcij ter druge storitve, ki se opravljajo na instalacijah, s katerimi se stroji in naprave priključujejo na osnovno instalacijsko omrežje.
3 Davčna osnova je plačilo za storitev brez vrednosti osnovnega
materiala.
g^O^Koper. 31. decembru IM" __________
Na podlagi 50. člena temeljnega zakona Lanciranju družbeno-političnih skupki (Uradni list SFRJ, št. 31/64, 28/66, KM 54/67 in 30/68) in 123. člena statuta ne Koper je skupščina občine Koper s seii občinskega zbora in na seji zbora kovnih skupnosti dne 27. decembra 1968
ODLOK
n 7ACASNEM FINANCIRANJU OBČINE vr^ER ZA CAS OD 1. JANUARJA DO *	31. MARCA 1969
1.	člen
pokier ne bo sprejet občinski proračun za leto 1969, vendar najdalj do 31. marca 1969 se bodo proračunske potrebe in obveznosti občine Koper in njenih organov začasno financirale na podlagi trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna.
Višina sredstev, predvidenih v trome-sečnem načrtu za izvajanje občinskega proračuna, sme znašati le toliko, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v istem obdobju leta 1968, toda največ 25 odstotkov vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1968.
2.	člen
Sredstva za izobraževanje in vzgojo se formirajo po določbah odloka o stopnjah občinskih prispevkov, davkov in taks za financiranje vzgoje in izobraževanja v občini Koper (Uradne objave, št. 3/68 in 17/68).
3.	člen
Znesek predvidenih dohodkov in znesek razporejenih dohodkov za nosijce oziroma uporabnike na podlagi tromesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna je Mstavni del občinskega proračuna za leto 1969.
4.	člen
Svet za proračun in finance je pooblaščen:
—	da iz posebne proračunske rezerve odobrava izplačila za namene, ki jih ob sprejemanju trimesečnega načrta za izvajanje občinskega proračuna ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo mogoče predvideti zadostnih sredstev, s tem da znesek posameznih izplačil ne sme presegati 5000 dinarjev;
—	da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada zaradi zagotovitve sredstev proračuna, kadar dohodki neenakomerno pritekajo;
—	da potrjuje tromesečni načrt za izvajanje občinskega proračuna, ki ga sestavlja občinski organ, pristojen za finance.
5.	člen
Sredstva, razporejena občinskim or gannì, zavodom in organizacijam, se prena-"phove račune po tromesečnem načrtu za izvajanje občinskega proračuna.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po javi v Uradnih objavah in se uporablja i. januarja 1969.
St.: 400-50/68
Koper, 27. decembra 1968
Predsednik Miro Kocjan, L f.
han ^	H. in 13. člena zakona o ur-
Št	Planiranju (Uradni list SRS,
konu 1 ^ za urbanizem, gradbene, Ščinp in stanovanjske zadeve skupim e	Koper na svoji 14. redni seji
o* decembra 1968 sprejel naslednji
j "URADNE OBJAVEn
119
S K L E F :
*'	se razgrne osnutek dopolnit-
kf M kL izd	"Stara Semedela«,
^alopodjetjejlnvestbiro« Ko-
per pod st. 67-93, novembra 1968 po narodu Stanovanjskega podjetja občine Ko-
pei.
2 Javna razgrnitev traja 30 dni od dneva objave razgrnitve v Uradnih objavah.
J. Razgrnitev opravi organizacija ki je izdelata osnutek, in sicer hkrati v veži upravne stavbe občine Koper, Trg revotu-cije st. 3 in v dvorani krajevne skupnosti Semedela. V Kopru bo možen ogled vsak delavnik razen sobote, od 7. do 15. ure in v sredo še od 17. do 19. ure, v Semedeli pa vsak delavnik od 16. do 19. ure.
4. V razgrnitveni dobi iz 2. točke lahko dajejo občani, organizacije in organi na razgrnjen predlog svoje pripombe in sicer odseku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Trg revolucije 3/1 — soba št. 20. Pojasnila v zvezi z razgrnjenim osnutkom dopolnilnega zazidalnega načrta daje »Invest-biro« Koper na zahtevo posameznih občanov, organizacij ali organov (v času razgrnitve).
Št.: 350-21/67
Koper, 5. dec. 1968
Predsednik sveta Dušan Barbič, 1. r.
OBčtNA P!RAN
Na podlagi 3. člena, prvega odstavka 4. člena, prvega odstavka 5. člena, 7. in 12. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), drugega odstavka 2. člena odloka o urbanističnem programu za območje občin Koper, Izola in Piran (Uradne objave, št. 17/68) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O URBANISTIČNEM NAČRTU ZA MESTO PIRAN
1. člen
Sprejme se urbanistični načrt za mesto Piran.
Urbanistični načrt za mesto Piran (v nadaljnjem besedilu: urbanistični načrt) zajema stari del mesta Piran ter bližnja naselja in območja, določena za posebne namene, ki so neposredno podrejena stanovanjskim, komunalnim in drugim ur-banskim razmeram mesta Piran (ureditveno območje).
2. člen
Urbanistični načrt določa podrobnejše ekonomsko-tehnične in arhitektonske osnove za izdelavo zazidalnih načrtov, za urejanje površin in za izdajo lokacijskega dovoljenja.	.
Urbanistični načrt se oslanja na tole urbanistično dokumentacijo:
—	regionalni načrt slovenske obale (1955—1959),
__urbanistični načrti Fiese, Strunjana,
Lucije (1958—1961),
—	regionalni načrt piranske občine (1960—1961).
—	regionalni načrt slovenske obale
(1963)
— urbanistični načrti: Seča, Lucija, Portorož, Bernardin, Piran, Fiesa, Pacug. Strunjan, merilo 1:1000 (1964
1968).
3.	člen
-banistični načrt je izdelan za raz-, obdobje deset let. Urbanistični načrt ska skupščina po potrebi, najmanj pa h pet let pregleda in uskladi s s-pre-gospodarskimi potrebami m
Ce se spremeni ali dopolni sprejeti urbanistični program, spremembe ali dopolnitve pa vplivajo na urbanistični na-se urbanistični načrt obvezno ustrezno uskladi s spremenjenim ali dopolnjenim urbanističnim programom.
4.	Člen
Urbanistični načrt obsega tele dokumente:
a)	programske osnove,
b)	urbanistični načrt,
c)	južni del ureditvenega območja, ki v urbanističnem načrtu ni zajet, bo obdelan v posebnem aneksu; pred izdelavo tega aneksa je potrebno izdelati posebno študijo, ki naj prikaže bodočo namensko izrabo območja sečoveljskih solin.
5.	člen
Območja, ki predstavljajo zaokroženo arhitektonsko celoto ali poudarjajo ureditveni ali urbanistični ambient mesta Piran, se urejajo na podlagi asanacijskega programa. To območje je omejeno s cestama: obstoječo cesto Piran — pokopališče in novo predvideno cesto pokopališče — Piran.
Zazidalni načrti se izdelajo za pbmočja Beli križ in Pod Valeto.
Območja Strunjan, Fiesa, Bernardin s Fižinami, center Portorož, Lucija, obrtno komunalna-industrijska cona ter Seča se urejajo neposredno na podlagi elementov urbanističnega načrta in lokacijske dokumentacije za izgradnjo skupine objektov ali posameznega urbanističnega ambienta.
Druga območja se urejajo na podlagi elementov urbanističnega načrta in lokacijske dokumentacije za posamezni objekt.
6.	člen
Ureditveno območje Pirana obsega celoten pas občine Piran od občinske meje med občinama Izola in Piran do vključno sečoveljskih solin (tretji odstavek 4. člena odloka o urbanističnem programu za območje občin Koper, Izola in Piran — Uradne objave, št. 17/68).
Površine v ureditvenem območju so po namembnosti razdeljene na:
—	turistične, stanovanjske in rekreacijske površine;
—	površine za industrijsko in obrtno dejavnost;
—	zelene površine, površine za šport in rekreacijo;
—	gozdne in kmetijske površine;
—	prometno omrežje in naprave;
—	zavarovana območja;
—	zavarovana območja za posebne namene.
7.	člen
Turistične, stanovanjske in rekreacijske površine obsegajo površine, namenjene za turistično in stanovanjsko izgradnjo ter športne, parkovne in druge zelene površine, namenjene za rekreacijo in turizem.
Z namenom, da se razpoložljive površine racionalno izkoristijo, zagotovi smotrno opremljanje površin s komunalnimi napravami in ohrani vegetacijske posebnosti se turistične, stanovanjske in rekreacijske površine v ureditvenem območju razdelijo v tri cone:
—	spodnja cona.
—	srednja cona,
—	visoka cona.
Izhodišča za predvideno urbanistično ureditev posameznih con so tale:
a) spodnja cona je namenjena za izgradnjo javnih objektov in hotelskih objektov zmogljivosti nad 100 ležišč in do 10 etaž ter s športnimi in rekreacijskimi
120
URADNF OBJAVE«
3<-	21 decembra 1968
površinami. V to cono spada tudi morska obala, ki je členjena v tele osnovne elemente:
—pristanišča za sprejem, oskrbovanje, popravila in zlmovanje jaht,
—	površine za vodne športe: jadranje, veslanje, vodno smučanje, plavanje in morski izletniški šport;
—	kopališča s pripadajočimi objekti (bifeji, kabine, sanitarije), zelenice, rekreacijski objekti (minigolf, badminton, tenis, namizni tenis in podobno) in parkirišča.
Dokončne rešitve so možne le s funkcionalno dimenzioniranimi objekti v strogi odvisnosti od turističnih objektov in ureditev. katerim bodo obalni objekti služili.
V	spodnji coni je možna tudi gradnja zimskih kopališč samostojno ali v sklopu turističnih objektov.
b)	srednja cona je namenjena za izgradnjo javnih objektov in hotelskih objektov od 20. do 100 ležišč in do 5 etaž ter športnimi in rekreacijskimi površinami.
c)	visoka cona je namenjena za izgradnjo stanovanjskih in počitniških hiš od 20 ležišč do 3 etaž.
Pri izdelavi zazidalnih načrtov in lokacijske dokumentacije se mora poleg izhodišč iz prejšnjega odstavka upoštevati tudi obseg površin, določenih v programu za stanovanjsko izgradnjo.
Podrobnejša členitev površin bo prikazana v merilu 1:1000 za prizadeta območja, ki služi kot vodilo pri izdelavi lokacijske dokumentaciie.
B. člen
Površine za industrijsko obrtno dejavnost so predvidene na predelih:
—	severovzhodno od naselja Lucija v izmeri cca 30 ha;
—	kompleks ob obstoječi čistilni napravi v neposredni bližini mesta Piran s površino cca 2 ha;
—	kompleks ob sedanjih industrijskih objektih v Jerneju v izmeri cca 5 ha;
—	površine obstoječih industrijskih podjetij v Sečovljah in v industrijsko obrtni coni ob lokaciji nove klavnice (Smartska cesta — križišče Sečovlje).
9.	člen
Zelene površine obsegajo vse parkovne površine, zelenice, nasade, drevorede, drevesnice in arboretum ter nekatere gozdne površine v smislu rekreacijskih površin — zeleni rezervat na piranskem polotoku in Forma viva v Seči.
Vsi zazidalni predeli naj zadržijo zeleni ambient s tem, da bi se ohranila osnovna značilnost tega področja — bujna mediteranska vegetacija.
Kmetijske površine, ki so predvidene za organizirano proizvodnjo, so predeli Strunjana. Lucije in doline Dragonje.
10.	člen
Urbanistični načrt predvideva tole ureditev prometnega omrežja in naprav:
—	izgradnjo dvostezne štiri do šest-pasovne obalne ceste od Loreta do hrvaške meje. za kar je rezervirana površina;
—	rekonstrukcijo in modernizacijo obstoječega cestnega omrežja v ureditvenem območju;
—	izgradnjo letališča v Sečovljah.
11.	člen
Osnove za urejanje komunalnih naprav:
V	zvezi z izgrajevanjem osnovnega vodovodnega omrežja se predvideva izgradnja cevovoda Gradulo—-Sečovlje.
Za južni del piranskega polotoka je predviden enoten kanalizacijski sistem s tem. da bi se fekalne odplake stekale k akupni čistilni napravi v bližini mesta
Piran. Zaradi konfiguracije terena je za severni del piranskega polotoka predviden izliv in čistilna naprava v Strunjanu.
V	izdelavi je posebna študija o ureditvi kanalizacijskega sistema v občini Piran, ki bo podlaga za dokončno rešitev odprave in čiščenja odplak.
Predvidena je razširitev obstoječega pokopališča.
12.	člen
Urbanistični načrt predvideva tudi okvirne lokacije družbeno pomembnih objektov, mikrolokacije pa določijo zazidalni načrti oziroma posamezne zazidave.
13.	člen
V	naseljih in območjih, ki se urejajo neposredno na podlagi urbanističnega načrta, je dovoljena gradnja stanovanjskih hiš in drugih objektov (posamezne stroke uslužnostne obrti, npr. krojač, šivilja, frizer in podobno), objektov lokalnega, družbenega pomena ter komunalnih naprav in objektov. Pri tem je treba upoštevati načrt namenske izrabe površin z lokacijo družbeno pomembnejših objektov urbanističnega načrta.
!4. člen
Pri določanju lokacije za graditev novih stanovanjskih in drugih objektov ter za adaptacije, s katerimi se spreminjajo zunanjost, namen ali velikost obstoječih objektov, je treba upoštevati tele okvime pogoje:
—	graditev novih stanovanjskih objektov je praviloma dovoljena le v strnjenem naselju in mora upoštevati osnovni koncept zazidave naselja glede gabarita, tlorisa in zunanjega oblikovanja;
—	vse zgradbe naj bodo prilagojene mediteranski arhitekturi, značilni za te kraje;
—	v okviru funkcionalnosti in ekonomičnosti naj bodo uporabljani materiali oziroma elementi kot: kamen, opeka, kor-ci, polkna (vetrnice);
—	barve objektov naj bodo temperamentne v skladu s tradicijo sredozemskih mest. Prednost imajo gradbeni materiali s svojo naravno barvo (kamen, opeka, beton);
—	objekti morajo biti v ustreznem sorazmerju (proporci). Osnova za proporcio-niranjc je pokončni pravokotnik okna istrske hiše;
—	pri lociranju objektov je treba presojati tudi njihov vpliv na silhueto mesta oziroma pokrajinske značilnosti;
—	zunanja ureditev okrog objektov naj upošteva naravne vzgibe zemljišča ter značilne kamnite zidove. Ograje okrog javnih objektov se načeloma dovoljujejo le v izjemoma utemeljenih primerih;
—	skrbeti je treba za čim večjo ozelenitev pokrajine s tipičnim mediteranskim zimzelenim rastlinjem in drevesi;
—	vsi novi objekti morajo biti praviloma priključeni na javno komunalno omrežje.
V	primeru, da v bližini objekta ni javne kanalizacijske cevi, se dovoli gradnja higiensko in tehnično neoporečne greznice. vendar tako. da je kasneje možno izvesti priključek na javno kanalizacijo.
Določbe prejšnjih odstavkov se smiselno uporabljajo tudi za gradnjo pomožnih objektov.
Za graditev objektov ali za druge posege. ki vplivajo na spremembo prostora v neposredni bližini objekta, ki je registriran kot kulturni spomenik, je potrebno poprejšnje soglasje pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
Projektant posameznih zazidav mora dosledno upoštevati racionalno izrabo zemljišča glede velikosti parcel, gostote naselitve in izrabe komunalnih naprav.
Podrobnejši urbanistični arhitektonski, ureditveni, spomeniško varstveni, hortikulturni in podobni pogoji se določajo za
vsak objekt posebej v lokacijskem dovoljenju. Obvezna priloga lokacijskega dovoljenja je lokacijska dokumentacija, ki vsebuje podatke za lego, funkcijo, višino in oblikovanje gradbenega objekta.
15.	člen
Za posege iz 12. člena zakona o urbanističnem planiranju je na ureditvenem območju potrebno lokacijsko dovoljenje.
Tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih ali adaptacije, s katerimi se spreminjajo zunanjost, velikost ali namen obstoječih objektov ter graditev pomožnih ali začasnih objektov na ureditvenem območju. je investitor dolžan priglasiti pri-r stojnemu občinskemu upravnemu organu.
16.	člen
Graditev objektov ni dovoljena:
—	v rezervatu obalne dvostezne štiripasovne ceste in obalne promenadne ceste Lucija—Piran ;
—	na površinah, ki so razglašene za zavarovane površine ali naravno znamenitost po posebnih predpisih;
—	varstveni pas ob zajetjih pitne vode v Sečovljah;
—	na drugih površinah, ki za določen namen po urbanističnem načrtu niso zazidljive.
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 350-5/68
Piran, 26. decembra 1968
Predsednica
Jolanda Kos, h r.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, Št. 36/64) in 82. člena statuta občine Piran je skupščina občine Piran na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE PIRAN ZA CAS OD 1. JANUARJA DO 31. MARCA 1969
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1969, se bodo proračunske potrebe občine Piran financirale na podlagi trimesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov, vendar največ do četrtine izdatkov proračuna občine Piran za leto 1968.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Piran za leto 1969.
3.	člen
Zaradi neenakomernega dotoka prora* čunskih dohodkov lahko najame občina Piran posojilo za kritje proračunskih izdatkov po tem odloku iz namenskih bančnih sredstev ali iz sredstev lastnega re* zervnega sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pe objavi v Uradnih objavah, uporablja F* se od 1. januarja 1969.
Št.: 400-38/68
Piran, 26. decembra 19$R
Predsednica
Jolanda Kos, L
g, 20-Koper. 31 dee ombra IMP____________
Mn oodlagi 5. člena temelj nega zakona
delnem davku (Uradni list SFRJ, št.
% 29/65, 33/65, 57/65, 52/66, 31/67. 54/67, ^88 30/68. 40/68 in 48/68) in 82. člena fnhita občine Piran je skupščina občine SL na seji občinskega zbora in zbora plovnih skupnosti dne 26. decembra 1968
sprejela	ODLOK
n nnClNSKEM PROMETNEM DAVKU ^	V OBČINI PIRAN
1.	Člen	'
Občinski prometni davek se plačuje od
orometa blaga na drobno in od plačil za storitve, ki so določene v tarifi občinskega prometnega davka.
2.	člen
Tarifa občinskega prometnega davka je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Davčnim zavezancem, ki plačujejo prispevek od samostojnega opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti po letni pavšalni osnovi ali v letnem pavšalnem znesku, se tudi občinski prometni davek odmerja po letni pavšalni osnovi oziroma v letneip pavšalnem znesku.
Določbe prvega odstavka tpga člena ne veljajo za davčne zavezance, kadar opravljajo promet proizvodov, od katerih se plačuje prometni davek po merski enoti.
4.	člen *	-
Ob pogojih iz 42 a člena; temeljnega zakona o prometnem davku se. pri obračunavanju prometnega davka od končnih izdelkov individualnega obrtnika — proizvajalca odbije občinski davek od prometa blaga na drobno, ki ga je obrtnik plačal od materiala za take izdelke.
*URADNE OBJAVE^
121
5.	člen
!... 't
.tt
Glede nastanka davčne obveafiogti, davčnih zavezancev, davčne osnove, postopka za odmero in drugega, se ustrezno uporabljajo določbe temeljnega zakona o prometnem davku, zakona o tarifi zveznega prometnega davka, temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov ter predpisov, izdanih na podlagi teh zako-
nov.
'UAL:''! 'v
6.	člen	: ' -
Z dnerh, ko se zàÒhe uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskem prometnem davku v občini Piran (Uradni glasnik, št. 22/65 in Uradne objave, št. W, 10/68 in 13/68).
7.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan Po objavi v Uradnih objavah, uporablja Pa se od 1. januarja 1969.
St.: 421-1/67-68
Piran, 26. decembra 1968
Predsednica Jolanda Kos, L r.
TARIFA OBČINSKEGA PROMETNEGA DAVKA
A. Promet blaga na drobno Tarifna številka 1	Stopnja
CM vseh proizvodov, ki so namenjena končno potrošnjo, razen od Proizvodov, za katere je s temelj-dr!) Amonom o prometnem davku ^>oeno, da se ne plačuje občinski davek, in razen prometa stinstiaf***	v trgovini in go-	^
Opombe:
rifiv Plinski prometni davek po tej ta-vmdi	se plačuje tudi na motoma
ki jih' uvozijo občani In civilno
pravne osebe. Davek plača uvoznik (občan ozuoma civilna pravna oseba) v 15 dneh vozilo je A^e ^i-strnatn šele, ko je za registracijo pnistoj-.oceanu predložen dokaz o plačilu davka po tej tarifni številki ansfneuin po afnoeid ^ eujijci a; zi noArp as	c3au
-l^UlOJd E83UZ9AZ Hum O BUOUCZ CUOIO -g
temeljnega zakona o prometnem davku in
2.	Poleg oprostitve iz 16. in 23. člena ročnega orodja. Občinski prometni davek
J* Plačuje od specialnih invalidskih. vozil, ki jih kupujejo invalidi; pogoj pa je, da so na takšna vozila oproščeni tudi pristojbine za cestna motoma vozila po zveznih predpisih.
3.	Kaj se šteje za promet proizvodov, ka so namenjeni za končno potrošnjo, se presoja po določbah 1., 2., 3., 4. in 6. točke prvega odstavka 2. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka.
4.	Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje tudi prodaja proizvodov, ki jih neposredno občanom in civilno pravnim osebam ter samostojnim obrtnikom na debelo prodajajo proizvajalne, trgovske in druge organizacije.
Tarifna številka 2
Od prometa alkoholnih pijač:
din
a)	od naravnega in penečega se vina 1,10
b)	od naravnega žganja	4,30
c)	od umetnega žganja, ne glede
na stopnjo alkohola	5,30
č) od piva	0,80
d)	od Specialnih vih (desertnih, li-
kerskih in aromatiziranih) in desertnih alkoholnih pijač, ne glede
na nabavno ceno	3,50
e)	od likerjev in močnih alkoholnih
pijač, ne glede na habavno ceno 6,00
' *-'	^	'L!	: '*-'<{*' t '	: ' r . ...
Opombe:
1.	Davčna osnova pq tej tarifni številki je 1 liter.
2.	Davčni zavezanci so trgovska oziroma gostinska podjetja, gostišča samostojnih gostincev, gostinske enote negostinskih organizacij, slaščičarne in vsi ostali, ki opravljajo gostinske storitve, ki neposredno ali po svojih poslovnih enotah prodajajo proizvode iz te tarifne številke končnim potrošnikom.
3.	a) Gostinska in trgovska podjetja
obračunavajo in plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač od prodanih količin potrošnikom.	.	. '
b) Gostinske enote negostinskih organizacij in gostišča samostojnih gostincev obračunavajo in plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač od nabavljenih količin.
Zavezanci prometnega davka od alkoholnih pijač so dolžni predložiti upravnemu organu občine — davčni upravi — obračun prometnega davka od alkoholnih pijač najkasneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec.
4.	Opombe 1—4 tarifne številke 3 tarife zveznega prometnega davka veljajo tudi za občinski prometni davek.
Tarifna številka 3
B. Storitve
Stopnja
%
Od plačil za obrtne in komunalne storitve vseh vrst, razen gradbenih m montažnih storitev, ki se opravljajo občanom, civilno pravnim osebam m samostojnim obrtnikom	^
Opombe:
1.	Prometnega davka so oproščene tede obrtne dejavnosti: krojaška, šiviljska, pde-tiljska, brivska, frizerska, kozmetična, čevljarska, kovaška, kolanska, urarska, dimnikarska in žaganje drv.
2.	Davčna osnova je plačilo za storitev brez porabljenega materiala.
Tarifna številka 4
Stopnja
Od Plačil za zakup ali podzakup pre-ii^cmh ali nepremičnih stvari, razen od plačil za najem ali podnajem stavb 5
Tarifna številka 5
a)	od vrednosti prodanih srečk za lo-
terijo, tombolo, srečelov ter od vlog za javne stave, razen od iger na srečo in vlog za javne stave, ki jih prireja jugoslovanska loterija	10
b)	Od posebnih iger na srečo, kamor
sodijo roulette, baccara simple, baccara tout va, chemin de fer, tren-te et quarante, black 21, boule in igre na »slots machines*	15
Opombe:
a)	Davčni zavezanec po tarifni številki 5 a je prireditelj, ki je dolžan najmanj 15 dni pred prireditvijo občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za davčne zadeve, prijaviti dan in uro prireditve. V 15 dneh po prireditvi mora zavezanec predložiti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za davčne zadeve, obračun prodanih srečk in dokaz, da je plačal davek po tej, tarifni številki.
b)	Davčni zavezanec po tarifni štei-vilki 5 b je domača delovna organizacija, ki ima dovoljenje za prirejanje posebnih iger na srečo. Davčna osnova je kosmato pAačilcod -prirejanja vseh - posebnih igea: na srečo, vključno zaslužek tujega udeleženca, ki ima pogodbo z domačo delovno organizacijo.
Tarifna številka 6
Stopnja
........ . %
Od vrednosti prodanih vstopnic vseh
prireditev, razen kinematografskih, kulturno umetniških in športnih ,pQ*ireditev ter prireditev .za dobrodelne namene 10
Opombe:
1.	Davčni zavezanec je prireditelj.
2.	Po tej tarifni številki se občinski prometni davek pobira od vstopnic za barske prireditve po odbitku konzumacije in od vstopnic za vstop v igralnico.
Tarifna številka 7
Stopnja
Od plačil za reklame, razen onih v dnevnem ali periodičnem tisku ali po RTV	5
Tarifna številka 8
Stopnja
%
Od plačil za prevoz potnikov in blaga, ^ ki ga opravljajo občani in civilno pravne osebe občanom, civilno pravnim osebam in samostojnim obrtnikom	10
Opombe:
1.	S prevozom blaga so mišljenje transportne, špediterske, nakladalne in razkla-dalne storitve z motornimi in vprežnimi vozili ter plovnimi objekti.
2.	S prevozom potnikov so mišljene prevozne storitve z motornimi cestnimi vozili in s plovnimi objekti.
Tarifna številka 9
Stopnja
Od plačil za obrtno-gradbene in montažne storitve, ki se opravljajo občanom in civilno pravnim osebam	15
Opombe:
1. Za obrtno gradbene storitve se štejejo: zidarska, tesarska, betonska, strešna, fasadna, kamnoseška, keramična, sobosh-karska, 'črkoslrkarska, parketna, steklarska, ključavničarska, kovaška, pečarska, inštalaterska in podobna, gradbena dela, ki se deloma ali v celoti izvajajo na gradbenih objektih.
tg______________________________
2.	Z montažnimi storitvami so mišljena dela pri postavljanju in usposabljanju za končni namen strojev, naprav in konstrukcij ter druge storitve, ki se opravljajo na instalacijah, s katerimi se stroji in naprave priključujejo na osnovno instalacijsko omrežje.
3.	Davčna osnova je plačilo za storitev brez porabljenega materiala.
OBč!NA POSTOJNA
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU
OBČINE POSTOJNA ZA LETO 1968
1.	člen
1. člen odloka o proračunu občine Postojna za leto 1968 (Uradne objave, št. 4/68) se spremeni in se glasi:
Proračun občine Postojna za leto 1968 obsega :
dinarjev
dohodke v znesku	6,777.200
razporejene dohodke v znesku	6,773,886
nerazporejene dohodke (tekočo proračunsko rezervo) v znesku	3.314
2.	člen
Od skupnih proračunskih dohodkov iz 1. člena tega odloka pripada 1 % rezervnemu skladu občine Postojna.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1968.
Št.: 400-38/68
Postojna, 27. decembra 1968
Predsednik
Miran Fajdiga, 1. r.
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 86. člena statuta občine Postojna (Uradni glasnik okraja Koper, št. 9/64) je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU
PRORAČUNSKIH POTREB OBČINE
POSTOJNA ZA I. TRIMESEČJE 1969
1.	člen
Dokler ne bo sprejet občinski proračun za leto 1969, se bodo proračunske potrebe občine Postojna začasno financirale na podlagi trimesečnega načrta dohodkov in izdatkov, toda največ do četrtine izdatkov proračuna občine Postojna za leto 1968.
2.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del dohodkov in izdatkov proračuna občine Postojna za leto 1969.
3.	člen
Zaradi neenakomernega dotekanja proračunskih dohodkov lahko skupščina občine Postojna najame posojilo za kritje
- - *T7p A nw nn i A VE*
proračunskih izdatkov po tem odloku iz bančnih sredstev ali iz sredstev lastnega rezervnega sklada.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St.: 400-39/68
Postojna, 27. decembra 1968
Predsednik
Miran Fajdiga, !. r.
Na podlagi 9. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 5/68 in 34/68) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O URADNIH DNEVIH ZA STRANKE PRI UPRAVNIH ORGANIH SKUPŠČINE OBČINE POSTOJNA
1.	člen
S tem odlokom se določa uradni čas za stranke pri upravnih organih skupščine občine Postojna v skladu z delovnim časom, ki ga je predpisal zakon o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 5/68 in 34/68).
2.	člen
Uradni čas za stranke pri upravnih organih skupščine občine Postojna je:
—	v ponedeljek od 7.30 do 12. ure in od 13. do 15. ure;
—	v sredo od 7.30 do 12. ure, od 13. do 15. ure ter od 17. do 19. ure.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sprejemajo stranke sprejemna pisarna, prijavno odjavna služba, matična služba ter krajevni urad v Pivki vsak delovni dan ves delovni čas.
Na krajevnem uradu v Planini in Hru-ševju določi uradne dneve za sprejemanje strank tajnik občinske skupščine Postojna.
3.	člen
Za prijavno odjavno in matično službo se na sedežu uprave skupščine občine Postojna in na krajevnem uradu Pivka po potrebi uvede ob sobotah dežurna služba, ki jo odredi načelnik oddelka za splošne zadeve.
4.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o določitvi delovnega časa upravnih organov skupščine občine Postojna (Uradne objave, št. 4,67).
Št.: 14-20/68
Postojna, 27. decembra 1968
.	Predsednik
Miran Fajdiga. 1. r.
Na podlagi drugega odstavka 45. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (Uradni list SFRJ, št. 1/67), 3., 8. in 155. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ, št. 26/65. 57/65 in 15/67) ter 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seii občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. decembra 1968 sprejela
______ S+	Sembra 1968
ODLOK
O POTRDITVI TRŽNEGA REDA
,	1. Člen
Skupščina občine Postojna potrjuje tržni red, ki ga je sprejel delavski svet Komunalnega podjetja Postojna na seji
6.	novembra 1968.
2.	člen
Z denarno kaznijo do 300 dinarjev se kaznuje za prekršek:
—	zasebni proizvajalec, ki prodaja na trgu z najeto delovno silo;
—	kdor prekupčuje na trgu (14. člen)
—	kdor prodaja blago, ki ga ni dovoljeno prodajati na trgu;
—	kdor prodaja blago izven tržnega prostora (18. člen);
—	kdor prodaja nepristno, pokvarjeno ali umazano blago.
3.	člen
Z denarno kaznijo 20 dinarjev se kaznuje za prekršek:
—	kdor odstopi stalno prodajno mesto drugemu brez dovoljenja (6. člen);
—	kdor ne zapusti prodajnega mesta, ko blago proda in ne počisti odpadkov s prodajnega prostora (8. člen);
—	kdor nima na predpisan način označenega blaga (15. člen);
—	kdor krši določbe 16. člena tržnega reda;
—	kdor prodaja ribe na drugačen način. kot je določeno v 2. odstavku 17. člena tržnega reda;
—	kdor prodaja blago na tleh, razen v primerih iz tretjega odstavka 18. člena;
—	kdor krši določbe prvega odstavka
20.	člena tržnega reda;
—	kdor zavija blago v časopisni papir ali drug nečist ali rabljen papir;
—	kdor krši določbe 21. in 22. člena tržnega reda.
Denarne kazni iz prejšnjega odstavka izterja takoj na mestu tržni oziroma sanitarni inšpektor.
4.	člen
Z dnem. ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o tržnem redu občine Postojna (Uradni vestnik okraja Koper, št. 10/60).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 334-19/67
Postojna, 11. decembra 1968
Predsednik
Miran Fajdiga, I. f*
Na podlagi 12. in 15. člena zakona o pokopališčih (Uradni list, št. 49/55) m drugega odstavka 26. člena odloka o pok?* pališkem redu za pokopališča na območju občine Postojna (Uradni glasnik, št. 4/66) je svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve skupščine občine Postok na na seji dne 10. decembra 1968 izdal
:
ODREDBO O SPREMEMBI ODREDBE O POKOPALIŠKIH PRISTOJBINAH IN PRISTOJBINAH ZA POGREBNE STORITVE NA OBMOČJU OBČINE POSTOJNA
V tretjem odstavku točke b) <^dre<l o pokopaliških pristojbinah in pristojoj* nah za pogrebne storitve na območju o " čine Postojna (Uradni glasnik, št.
Koper. 3!. decembra 10""
-URADNE OBJAVE-
-ina najemnine za vsak posamezni ^ ^ v družinskem grobu spremeni in j%8,00 dinarjev letno.
' 2.
T-i odredba začne veljati osmi dan po ,bjavi v Uradnih objavah.
gt.;, 352-7/66-7
Postojna, 10. decembra 1968
Predsednik sveta za urbanizem, , stanovanjske in komunalne zadeve Janez Žnidaršič, !. r.
Predsednik občinske skupščine
Miran Fajdiga, 1. r.
KOMUNALNO PODJETJE POSTOJNA
Na podlagi drugega odstavka 45. člena 'nmcUnega zakona o blagovnem prometu Sli Ust SFRJ. št. 1/67) in 35. člena Lmta Komunalnega podjetja Postojna je Mavski svet Komunalnega podjetja Postojna na svoji seji dne 6. novembra 1968
sprfje!	TRŽNI RED
V OBČINI POSTOJNA
1.	člen
Ta tržni red velja za trgovanje na trznem prostoru v Postojni pri avtobusni pc6taji in na tržnem prostoru v Pivki, ki ju upravlja, vzdržuje in nadzoruje Komunalno podjetje Postojna.
Tržni čas
2.	člen
Tržni čas traja vsak dan v letni sezoni, to je od začetka aprila do konca oktobra, 'od 6. ure do 17. ure, v zimski sezoni od
7.	do 15. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 11. ure.
V primerih, ko je trg močno založen s sadjem in zelenjavo ali lahko pokvarljivim blagom, se tržni čas v interesu ,kupcev in prodajalcev podaljša do 19. ure.
Kioski, postavljeni na trgu, lahko poslujejo vsak dan neprekinjeno od 6. do 19. ure.
Prodajna mesta
3.	člen
Prodajna mesta na trgih so stalna in začasna. Stalna mesta so ločena od začasnih.
Vsak prodajalec ima praviloma pravico samo do enega prodajnega mesta.
Izjemno se lahko dovoli uporabo dveh ali več stalnih ali začasnih prodajnih prostorov, če to dopuščajo tržne razmere.
Začasno prodajno mesto se dodeli, stal-"B Pa se dajejo v najem s pogodbo, ki jo Kieneta Komunalno podjetje in zaintere-Rfani prodajalec.
4.	člen
prodajna mesta se dajo v na-jeni delovnim organizacijam in individual-Jj Prodajalcem, ki dokažejo, da morejo M* 'L" daljši čas dovažati ustrezne ko-.HCme blaga na trg.
5.	člen
st-i Pogodbo, s katero se da v najem Pog^tProdajno mesto, se določi trajanje uporah ^^ma), tišina odškodnine za drugo^' Pogoji za prekinitev pogodbe in
Stal	6' člen
Prodajnega mesta ni mogoče uporab drugemu za stalno ali skupno Podjetja. dovoljenja Komunalnega
mest^Tmwfjč ime-ale to ^"2 Ujetja ozi/oma	°
7.	Člen
Prodajnih mestih lahko pro-
8.	člen
zas!^v*?LPr°<^ mize uporabnik ne zasede v prvih dveh urah tržnega časa
vzrok^iahk^K^ ^ najavljenega vzroKa lahko Komunalno podjetje za ta
dan dodeli to prodajno mesto drugi osebi
P predpisano odškodnino za nestalno prodajno mesto.
^ *^f^r prodajalec blago proda, mora prodajno mesto zapustiti, čeprav še ni
čas, prodajni prostor pa očistiti odpadkov.
9.	člen
Za nestalna prodajna mesta na trgu morajo prodajalci plačati predpisano odškodnino, brž ko jim je mesto dodeljeno za tisti dan. O vsakem plačilu izda Komunalno podjetje potrdilo.
Potrdilo vsebuje datum, višino odškodnine in velikost prodajnega prostora v kvadratnih metrih.
Prodajalec je dolžan hraniti dokaz o plačilu do konca tržnega časa in ga na zahtevo nadzornega organa pokazati.
Za stalna prodajna mesta se mora plačati najemnina do 5. dne v mesecu za tekoči mesec.
10.	člen
Višino odškodnine za stalna in nestalna prodajna mesta določi s posebnim sklepom delavski svet podjetja v so-glasju s svetom za gospodarstvo skupščine občine Postojna.
Prodaja blaga . 11. člen
Na trgu smejo prodajati:
1.	kmetijske zadruge in kmetijsko proizvajalne gospodarske organizacije, trgovska podjetja in individualni proizvajalci kmetijskih proizvodov,
2.	nabiralci in gojitelji cvetic, zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev, če so blago sami nabrali ali pridelali,
3.	lovske in ribiške zadruge oziroma društva,
4.	izdelovalci obrtnih izdelkov, ki imajo za to dovoljenje.
Gospodarska organizacija sme prodajati svoje blago le po osebah, ki jih za to pooblasti.
Zasebni proizvajalci in nabiralci smejo prodajati le sami ali s pomočjo družinskih Članov, starih nad 15 let, ne pa z najeto tujo delovno silo.
12.	člen
Gospodarska organizacija, ki prodaja na stalnem prodajnem mestu, mora na viden način označiti svoj naziv.
13.	člen
Na trgu smejo kupovati kmetijske pridelke in druge proizvode individualni potrošniki in delavne organizacije za menze,
gostilne ipd.	^ ^
Prodajalec je na zahtevo potrošnika
dolžan prodati blago, ki ga ima v prodaji.
14.	člen
Vsako prekupčevanje na trgu je prepovedano.
15.	člen
Na trgu zloženo Mago mora biti vidno označeno s prodajno ceno. sorto m kvaliteto. Na zahtevo potrošntka mwa proda--	va mordano DdaSO. ia-
123
Mice za cene izdaja Komunalno podjetje.
cen na drug način ni dovo-
16.	člen
Na trgu se sme prodajati blago samo po merskih enotah, ki so predpisane ali običajne za posamezne vrste blaga.
Za merjenje na trgu se smejo uporab-ljati samo merila, ki glede izdelave in uporabnosti ustrezajo predpisanim tehničnim pogojem.
Na zahtevo kupca je prodajalec dolžan stehtati ali izmeriti blago z določenimi merili.
17.	člen
Na trgu je dovoljeno prodajati samo na drobno, in sicer vse vrste predelanih in nepredelanih kmetijskih pridelkov in vrtnin, sadje, cvetice, zdravilna zelišča, gozdne sadeže, domače male živali, jajca, obrtne izdelke, drobno galanterijo in podobno.
Ribe sc lahko prodajajo samo iz posebej preurejenega vozila in to na tržnem prostoru in po vaseh.
18.	člen
Blago je dovoljeno prodajati in kupovati samo na tržnem prostoru s prodajnih miz.
Za prodajo lubenic, dinj in paprik se določi poseben prodajni prostor, na katerem lahko, če niso prodane, ostanejo tudi do naslednjega dne.
Na tleh se lahko prodaja le večje količine paprike, paradižnika, zelja ter sadja Pod pogojem, da je blago v ustreznih zabojih ali pletenih košarah.
Higienski pogoji prodaje
^	19. člen
Prodajalci in kupci ne smejo na tržnem prostoru povzročati nesnage.
Z blagom morajo ravnati tako, da je zagotovljena higienska neoporečnost in kvaliteta blaga.
Za red in snago na trgu skrbi Komunalno podjetje Postojna. Na trg ni dovoljeno voditi psov ali drugih živali.
20.	člen
Osebe, ki prodajajo živila, morajo bd-H snažne ter čisto in dostojno oblečene. Živila morajo biti v higienski embalaži, da so zavarovana pred onesnaženjem in drugimi škodljivimi vplivi.
Živila morajo biti pristna, nepokvarjena in čista. Živil ni dovoljeno otipavati in pokušati.
Oporečno blago mora prodajalec takoj odstraniti s trga.
Za zavijanje sadja in živil je treba uporabljati samo ustrezen čist, nerabljen papir ali vrečke.
V časopisni papir je prepovedano zavijati blago.
21.	člen
Mlečni izdelki se smejo prodajati na način, ki onemogoča prijemanje, dotikanje in pokušanje teh izdelkov ter morajo biti zavarovani pred okužbo, prahom in drugimi kvarnimi vplivi. Mlečni izdelki se smejo zavijati samo v čiste polivinilske vrečke.
22.	člen
Povrtnina mora biti očiščena prsti in gnilobe ter ne sme biti mokra. Sadje mora biti zrelo in ne sme biti gnilo ali črvivo ali drugače poškodovano.
Gobe in živila živalskega porekla morajo biti pred prodajo pregledana od pristojne inšpekcije.
Žive domače male živali je dovoljeno imeti samo v kletkah ali košarah.
23.	člen
Komunalno podjetje bo v vseh primerih, kjer prodajalci ne bi upoštevali do-
124
^URADNE OBJAVE^
on —31 decembra
ločb tega pravilnika, takoj obvestilo pristojno inšpekcijsko službo, prodajalcem pa prepovedalo nadaljnjo prodajo.
Končna določba
24.	člen
Ta tržni red prične veljati, ko ga potrdi občinska skupščina Postojna, objavi pa se v Uradnih objavah.
St.: 292/1-68
Postojna, 6. novembra 1968
Predsednik DS komunalnega podjetja Postojna
Ludvik Emil, !. r.
OBčtNA SEŽANA
Na podlagi 52. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) je skupščina občine Sežana na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1968 sprejela .....
ODLOK
O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORA* CUNSKIH POTREB OBČINE SEŽANA ZA LETO 1969
i	1. člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Sežana za leto 1969, se bodo proračunske potrebe občine Sežana začasno financirale na podlagi proračuna za leto 1968 po njegovih splošnih določbah.
Začasno financiranje sme trajati najdlje do konca meseca marca 1969 in sme doseči največ 25 % proračuna za leto 1968.
Pri začasnem financiranju so izvzeta sredstva na postavki ig skupine 01.
.	2. čten
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sežana za leto 1969.
3.	člen
" Zaradi neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko najame skupščina občine Sežana za kritje proračunskih izdatkov posojilo iz rezervnega sklada občine do višine 400.000 dinarjev.
4.	člen
Svet za finance se pooblašča, da v primeru nezadostnega dotoka sredstev iz virov, določenih s posebnim odlokom, odobri Temeljni izobraževalni skupnosti Sežana kredit do višine 200.000 din iz rezervnega sklada občine.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St.: 400-6/68
Sežana, 27. decembra 1968
Predsednik
Evstahij Zadnik, !. r.
Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65 in 56/65) in 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI ODSTOTKA SREDSTEV, KI SE IZLOČAJO IZ SKLADA SKUPNE
PORABE ZA KRITJE RAZLIKE V STANARINI
1.	člen
Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi so dolžni plačati v letu 1969 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) 15 % za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje).
2.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
St.: 36-11/66-4
Sežana^ 27. decembra 1968
Predsednik
Evstahij Zadnik, L r.
skega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. decembra 1968 sprejela
ODLOK
O SPREMEMBAH ODLOKA O PRORA CUNU OBČINE SEŽANA ZA LETO 1968
1. člen
1. člen odloka o proračunu občine Sežana za leto 1968 (Uradne objave, št. 5/68) se spremeni in se glasi:
Občinski proračun za leto 1968 obsega:
— dohodke v znesku
ki se zmanjšajo za celotni prispevek za uporabo mestnega zemljišča, ki se odvede na poseben račun občine Ostane za financiranje prorač. Razporejeni dohodici v znesku Nerazporejeni dohodki (tekoča proračunska rezerva) v znesku
din
8,826.250
160.000
8,666.250
8,171.109
495.141
.ti i , !
Na podlagi 47. in 64. člena zakona o financiranju dru^hpnp-ppiitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRŠ. št. $6/64) je skupščina občine Sežana na seji občin-
2.	člen
Pregled dohodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v novi bilanci občinskega proračuna za leto 1968, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1. januarja 1968.	. :
St.: 400-6/68	- ".'i
Sežana, 27. decembra 1968
Predsednik
Evstahij Zadnik, L r.
- j J 'i' ;
PREGLED
DOHODKOV IN RAZPOREDA DOHODKOV PRORAČUNA OBČINE SE2ANA
ZA LETO 1968
Vrsta	.	:	Znesek
dohodkov 'A M ' \	-v : 'n .	'	^ n. \ i t v O; , :i '-''dinarjev
DOHODKI	^
1	Prispevki	4,237.150
2	Davki	.	-	n 2,962.250?
3	Tak$e	730.000
4	Dohodki	po	zveznih	predpisih
,5;	Dohodki	<M'ganov	in	drugi,dohodki	121.000
štev.
glav.
namena
01
03
04
05
06 07 12
13
14 16
17
18 19
Dopolnilna sredstva Prenesena sredstva
Skupaj dohodki
' * *
'r
J '	!	- t' ^	^	* ''!*

' 4
RAZPORED DOHODKOV Izobraževanje in vzgoja Znanstveno in kultumo-prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Delo državnih organov Dejavnost krajevnih skupnosti Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev Negospodarske investicije Gospodarski posegi
Proračunske obveznosti iz preteklih let Obvezno vlaganje v rezervni sklad Nerazporejeni dohodki
Skupaj razpored dohodkov

't 'r.*!. < *
153.520
462.330
8,666.250
),
znesek
dinarjev
310.000
220.572
1,168.000
228.722
835.000 3,599.645
300.000 408.850 793.820
35.500
190.000
81.000
495.141
8,666.250