Velika zarota malih ljudi proti
poslednjemu tabuju
Velika zarota malih ljudi proti poslednjemu tabuju priročnik vojaka apokalipse Tomazin Milan

Velika zarota malih ljudi proti poslednjemu tabuju priročnik vojaka apokalipse Tomazin Milan izdano v samozaložbi (domača stran: www.resitevkje.si )
1. izda ja, Ribnica, junij 2017
brezplačni izvod
Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI -ID= 290504960
ISBN 978-961-94245-0-6 (pdf)

to posebna je knjiga, ki lahko veliko ti da: še posebno, 
če ne preskočiš njenega uvoda – da :) piše M na M reč o znanih st V areh - marsikomu zgrešenih in dolgočasnih - a na nepoznan način. in če si boš do V olil(a), 
boš VI del(a), kako ta svet I n življenje polna sta čudovitih stvari, interesantnih. vse lepo :) od mene in še koga :) v letu MMVVVII in še naprej :)



I. Uvod
To ni knjiga, ki bi se prebrala na dušek. To je globoka knjiga, ki
lahko povzroči globoke in temeljite spremembe v naravi tistega
bralca, ki si želi spremeniti se, ki si želi živeti bolj smiselno življenje, polnejše življenje, ki ljubi resnico in modrost in ki želi v resnici ljubiti vse ljudi, ne glede na to kdo in kaj so in kaj so mu storili.



Pogled na svet, pogled na življenje (1) kot očala, zemljevid – naša povezava z resničnostjo (2) je lahko pravi, nepravi, ustrezen, neustrezen,
koristen, nekoristen za tebe (3) vsak si ga sam izgradi s pomočjo svojih izkušenj in z informacijami, ki mu jih dajo drugi (4) kakršen odnos želiš imeti do resnice, razuma in srca, temu ustrezno boš določene stvari zavračal 
in določene sprejemal (5) določa naša čustva, naše misli, naše besede, naša dela, 
naše življenje Zakaj spremeniti, dopolniti svoj pogled na svet? Naše življenje tu na tem svetu je kot potovanje. In eni se na tej poti znajdejo bolje, drugi slabše, a vsi se lahko vprašamo: ali je to vse, kar je, kar lahko dobimo, ali obstaja še kaj več? Verjetno nihče od nas ne želi biti ogoljufan na koncu življenja, zato nas zanima
resnica, najbolj resničen "zemljevid", ki ga lahko uporabimo. 
Bavbav religije In ta "zemljevid", ki nas vodi skozi življenje in ki določa našo pot, je naša povezava z resničnim svetom, z resničnostjo. To je v bistvu naša religija. Opažam, da kakor hitro ljudje slišijo besedo
religija, jih zapusti še tisto malo zdravega razuma, kolikor so ga
imeli, in začnejo se obnašati popolnoma nerazumno. Pa naj to malo popravim. Beseda religija naj bi izhajala iz lat. besede
religare, ki pomeni povezati, oz. ponovno povezati.
1
 Podoben izvor in tudi pomen ima vsem nam znana beseda iz anatomije: ligament.
Beseda joga v širšem pomenu besede naj bi pomenila združitev in 1 predpona re 3

I: Bavbav religije ima zato isti pomen kot beseda religija. V ožjem pomenu pa
beseda joga pomeni religijo, ki naj bi se v zadnjih nekaj tisočletjih prakticirala predvsem na indijskem polotoku. 
Tako da ateizem, sekularizem, čarovništvo, znanstveni pogled
na svet, humanizem, socializem, komunizem, fašizem,
nacionalizem, nacizem, hedonizem, razne joge … predstavljajo zemljevide tega sveta z določenimi vrisanimi objekti, potmi in cilji in so potemtakem? Da, religije.
Kako spremeniti pogled na svet? Pogosta praksa, a neuspešna In zanimivo, da želijo ljudje prisiliti druge, da bi sprejeli njihovo religijo, njihov pogled na svet tudi s prisilo. Ali to deluje?
Ne. Ljudje se lahko pretvarjajo, da sprejemajo nek pogled na svet,
neko religijo pod grožnjami s smrtjo, s trpljenjem. Lahko se celo sami prepričujejo, da so sprejeli določen pogled na svet zaradi
zunanje prisile, pa vendar temu ni tako. Lahko so spremenili svoje (zunanje) obnašanje, a njihovi cilji, smisli življenja, to je bogovi,
katerim zaupajo, v katere verujejo, so ostali isti. 
Na primer: sebična, lakomna oseba, željna oblasti,
povzdigovanja nad drugimi se na zunaj prilagodi različnim sistemom, a njeno bistvo ostaja isto. Kakor pravi pregovor: volk menja dlako, nravi nikoli.
Temelji Pa vendar se naša narava lahko tudi temeljito spremeni – če le sprejmemo temeljito drugačen pogled na svet, temeljito drugačno religijo. Kaj je v temelju vsake religije? Resnica ali laž, sebičnost ali ljubezen, navidezna inteligentnost / nespamet ali modrost. Na
prvem mestu pa je resnica in naš odnos do nje: in ta odnos do
4

I: Temelji resnice je temeljni temelj vsake religije, vsakega pogleda na svet,
vsakega zemljevida.
Kartopisec Obstajata namreč dva duhova, ki rišeta zemljevide, dva
kartopisca: duh resnice in ljubezni ter duh laži in sebičnosti. Samo pomisli na sebe. Če želiš komu dobro, mu poveš resnico, mu podaš pravi "zemljevid", ki ga bo privedel do cilja, do rešitve. Če pa
cilja, rešitve ne želiš deliti z njim, pa uporabiš svojo inteligenco za
to, da si izmisliš napačen zemljevid, ki ga bo zavedel in zaradi tega
ne bo nikoli prišel do cilja, rešitve, katere si želi. Inteligentnejši ko si, lažje lahko prepričaš ljudi, da jim želiš dobro, tudi z "dokazi"
(ki so zavajujoči, lažnivi!) in za to so ti celo hvaležni, a v resnici si njihov največji sovražnik. Ne rabim 2x reči, da poznam take laži in nekaj jih bom razkril tudi v tej knjigi in ne rabim 2x reči, da se mi takšne ostudne laži gabijo, saj vem, kakšno uničenje povzročajo vsem, ki si jih izmišljajo in vsem, ki jim želijo verjeti.
Kriteriji pravilnosti Torej, vsi uporabljamo poglede, ki so do neke mere pravilni.
Vprašanje pa je, kateri od nam dostopnih zemljevidov je najbolj pravilen? Katera religija je najbolj pravilna?
1) Mnogo ljudi pravi: najpodrobnejši zemljevid je najbolj točen.
Ni nujno. Prav lahko si predstavljamo zelo podroben zemljevid, ki je lahko povsem napačen. Res je lahko v veliko točkah celo pravilen, a če je napačen le v nekaj primerih, ki pa so pomembni, nas to lahko stane celo našega življenja. Po drugi strani pa nas lahko dokaj preprost zemljevid z malo vrisanimi objekti in ki ni nujno točen v desetinko milimetra, varno pripelje do cilja.
5

I: Kriteriji pravilnosti 2) Tisti, ki nam daje nekaj "dokazov", ujemanj z realnostjo.
 Nekdo nas lahko s svojo pametjo ozdravi bolezni, ki je za
večino neozdravljiva. Ali to pomeni, da je njegov pogled, njegova
predstava o svetu, življenju, njegova religija pravilna v vseh pomembnih točkah? Ni nujno.
3) Tisti, ki nas je rešil iz nevarne situacije, npr. iz revščine ali celo pred smrtjo. 
Tudi to ni nujno. Lahko nas je rešil mafijec in če samo zaradi tega sprejmemo njegov pogled na svet, postanemo podobni njemu.
Da, mogoče bomo koga "rešili" – a s kakšnim namenom?
Sebičnim? Koliko ljudi bomo pomagali "pospraviti" za vsakega
"rešenega"? Kdo ve? Zaenkrat recimo, da je mogoče celo mafijski pogled na družbo edini pravilen. Kar sem želel povedati tu, je, da
ni modro, da nam je kriterij takšne "pomoči" najpomembnejši ali celo izključni kriterij za pravilnost pogleda na svet.
4) Tisti, za katerega večina pravi, da je pravilen? Ni nujno. Kolikokrat se je že zgodilo, da se je večina nevede ali vede, nehote ali hote motila!
5) Tisti, ki trdi, da ima najdaljšo tradicijo.
Hm. Zakaj bi to vplivalo na pravilnost pogleda na svet, na
resničnost religije? 
V zvezi s tradicijo naj omenim še občutek dolžnosti. Rodili smo se v določeni družini, družbi in tam odrasli. Lahko smo se rodili celo v mafijski družini ali pa nam je mafijska družina rešila
življenje. Da povzamem: nekoč, nekje je bilo naše življenje odvisno od nekoga in ta nekdo nam je ohranil naše življenje.
Nesporno mu precej dolgujemo. A koliko? Marsikdo ima v takšnem primeru občutek, da je dolžan sprejeti enak pogled na
6

I: Kriteriji pravilnosti svet, živeti enako življenje kot ljudje, ki so ga vzgojili ali mu rešili življenje. Pravilnost zemljevida pa ni odvisna od tega, katera
družba, s kakšnim pogledom na svet, nam je ohranila naše življenje.
6) Tisti, ki je najsodobnejši? Praktično vsi pogledi na svet so bili v določenem trenutku najsodobnejši in nekateri izmed njih so bolj pravilni, drugi manj.
Sodobnost ne more biti izključni kriterij.
7) Tisti, ki največ obljublja? Obljubljati je lahko. Kako pa vemo, ali bodo te obljube tudi
izpolnjene? To je vprašanje.
8) Tisti, ki je najbolj prijazen: to je tisti, ki ima vrisane nam ljube stvari? Ali nam je zemljevid všeč ali ne – to ne more biti dober kriterij pravilnosti, pa vendar se večina ljudi odloča na podlagi všečnosti.
9) Saj ne moremo vedeti, ali pač? Ljudje se pregovarjajo in pregovarjajo, katera religija je pravilna, kateri pogled na svet je pravilen in marsikdo zaradi tega
zaključi: ne moremo vedeti. Jaz pa pravim in vsakemu lahko pokažem v petih minutah, da lahko vemo. Ni težko. Vprašanje je samo, če si oseba tega želi. Večina si tega ne želi. Zakaj ne?
Praktičen primer spreminjanja pogleda na svet Naš pogled na svet nam je namreč zelo pomemben. Vodi nas do
stvari, ki jih imamo radi in nam pomaga, da se izognemo stvarem,
katerih si ne želimo. Življenja brez njega si ne znamo predstavljati.
Do neke mere ga pojmujemo kot samega sebe: »To smo mi,« si mislimo. In to, v večini primerov fanatično zaljubljenost, lahko 7

I: Kriteriji pravilnosti primerjam z žensko, ki nikoli v svojem življenju ni imela (ali bolje rečeno ni sprejela) občutka, kaj pomeni biti ljubljena. Potem pa
sreča sanjskega moškega, za katerega se zdi, da jo povsem ljubi in jo razvaja in kakor se ji dozdeva, jo pripelje od "pekla" do "raja" in to jima ugaja. To je na njenem zemljevidu. Tako ona vidi svet. 
Sedaj pa si predstavljaj, da si ti njen prijatelj in da izveš, da je bil njen izbranec že večkrat poročen in da se je do vseh svojih bivših žen obnašal praktično identično, kot se do tvoje prijateljice,
in da so vse njegove bivše žene umrle podobne smrti: v nesrečnih in nepojasnjenih okoliščinah, ki so praktično identične okoliščinam, v katere je popeljal tvojo prijateljico. Povrhu vsega je možakar v vsakem od teh primerov dobil visoko zavarovalnino,
kar mu je omogočilo živeti udobno življenje, s čimer je povrhu vsega že natikal zanko okrog vratu svoji naslednji žrtvi, ki je v tem primeru, kakor se ti po tvojem mnenju upravičeno in razumno zdi,
tvoja prijateljica. Kaj boš storil?
Predno storiš karkoli drugega, je dober začetek, da preveriš,
koliko se njen zemljevid razlikuje od tvojega. Lahko jo vprašaš, če je že bil poročen in če odgovori, da ni bil, ji lahko poveš, da je že bil. Kaj bo storila? Lahko bo znorela na tebe, češ, da nisi pravi prijatelj, da ji lažeš in da ji ne privoščiš prave sreče ... Ali pa bo
prisluhnila in zadevo preverila. In lahko se zgodi, da povpraša na
pristojnem uradu. A glej ga zlomka – prav lahko se zgodi, da na
dotičnem uradu dela oseba, ki je sovpletena v zaroto proti tvoji prijateljici. In zato se zgodba uslužbenca razlikuje od tvoje. Komu bo tvoja prijateljica verjela? 
Včasih (no, v bistvu vedno) je potrebno iti zelo globoko, da pridemo zadevi do dna. No, ja :) nič bolj in nič manj kot do dna :) Resnica se nam lahko zdi neverjetna, da :)
8

I: Kriteriji pravilnosti Da, skrajno neverjetno se nam zdi, da bi bili številni uradniki,
policija, sodniki, zavarovalniški agenti in prijateljičin mož na
skrivaj povezani in da bi si delili kos pogače in lepo živeli na račun lahkomiselnih, nalaganih, mrtvih žensk. 
Potrebno je iti globlje. S čim se možak ukvarja, da ima toliko denarja? Tudi tu se je moral vsaj deloma zlagati. Vsak zločin pusti sled... vsaka posledica ima vzroke, sledi. In pojdimo še globlje in globlje ... in naprej in naprej in ne nazaj!
In da, resnica se nam zdi kruta! Ampak ali ni laž tista, ki je v resnici kruta? Resnica ti želi dobro! Predstavljaj si, da si ti ta
prijateljica. Kako bi se počutil, ko bi izvedel, da so bili vsi lepi trenutki, ki si jih doživel s sanjsko osebo, lažni ter kupljeni s krvavim denarjem? Ali ne bi raje odmislil teh "negativnih" stvari,
ki jih ne moreš dokazati? Svojemu možu bi lahko celo povedal, kaj ti je tvoj bivši "prijatelj" natvezil … in s tem bi lahko ogrozil življenje praktično edine osebe, ki ti resnično želi najboljše, ki te ima rada / ljubi in ki je praktično edina pripravljena celo umreti za
to, da bi ti živel, ne pa te ubiti, da bi ona udobno živela.
Da, lahko si ne predstavljaš življenja brez svojega sanjskega
moškega in se temu zemljevidu s pripadajočo potjo zato ne želiš odpovedati, niti ga raziskati. Za vsak argument proti možu najdeš opravičilo. Ampak če se argumenti nadaljujejo in nadaljujejo, se zgodi nekaj zanimivega. Vedno težje najdeš opravičilo, smiselno razlago. Vedno dlje časa potrebuješ in tvoje razlage postajajo vedno bolj nesmiselne. In na ta način lahko ločimo resnico od laži. Vzemimo si čas in uporabljajmo pamet!
Na prvi pogled se lahko zdi, da vemo, kaj je prav in kaj narobe
in če je prav v resnici prav in narobe v resnici narobe, potem ni neljubih presenečenj in ko dobimo kakšno novo informacijo, jo je prav lahko najti na zemljevidu, jo razložiti in vsa zgodba, ves 9

I: Kriteriji pravilnosti zemljevid, vse življenje ima smisel. Če pa je naš prav v resnici narobe in naš narobe v resnici prav, pa je z vsako novo informacijo težje smiselno razložiti in opravičiti našo, nam ljubo teorijo.
Kadar opazimo, da ne želimo razmišljati, dvomiti, kadar se samocenzuriramo, kadar ponosno, brez argumentov trdimo, da
imamo prav, kadar nasprotnim argumentom z razumom ne moremo v celoti oporekati, lahko pa jih ignoriramo in kadar so naša verska "čustva" prizadeta, ko se razkrije delček resnice – vse to so znaki, ki govorijo v prid temu, da globoko v sebi vemo, da
sledimo napačnemu zemljevidu, napačni poti in da živimo v laži.
Da, jaz sem tisti prijatelj, ki ti želi povedati resnico, saj misli,
da je resnica, čeprav se zdi kruta, tvoja edina vez z življenjem. In
da, jaz sem oseba, ki je bila nekoč v isti koži kot ti, ki je bila
poročena z isto morilsko lažjo. In da, jaz sem tudi tista oseba, ki je delala v "uradu" in ki se je opravičevala in ki je hkrati opravičevala
tudi zlo, rekoč: »Saj če ne bi jaz tega storil, bi pa kdo drug. Kako pa lahko vem, zakaj ta moški želi, da se malo zlažem tej ženski glede njegovih bivših žena? Mogoče želi samo zaživeti novo življenje in pozabiti na veliko smolo, ki jo je imel. Zakaj bi mu to odrekal? Kdo pa sem jaz, da bi sodil?! Kdo pa sem jaz, da bi mu pokvaril veselje? Mogoče mi samo v znak hvaležnosti ponuja
denar v višini nekajletnih plač. Mogoče ... Kaj pa je narobe s tem,
če želi živeti v laži? Sicer pa je to mala laž.« In nikoli nisem pomislil na svojo službeno dolžnost, po kateri sem bil dolžan govoriti resnico. In nikoli se nisem zares vprašal: »Kaj pa pravica
ženske? Ali nima pravice izvedeti resnice? Saj me sprašuje po njej!« In nikoli nisem raziskal svojih trditev o malih, neškodljivih lažeh! In nikoli se nisem vprašal, kako je s pravico resnice, ki sem jo napadal. Bežal sem od resnice, pa me je resnica našla praktično na koncu prepada, ko sem že padal v temno brezno, misleč, da
letim k svetlobi. Podobno kot je našla tudi tebe preko mene. Kaj 10

I: Kriteriji pravilnosti boš pa ti storil, storila – je pa na tebi. Z vso ljubeznijo, ki je v meni, ti lahko razkrijem resnico, ki se zdi kruta, neprijetna, skrajno neverjetna. Pokažem ti lahko tvojo osebno vpletenost v veliko zaroto malih ljudi proti poslednjemu tabuju.
Da, pripravljen sem zmotiti tvoj mir, saj ti lahko v "mojem" pogledu na svet, resnica reši tvoje življenje, ki ga ljubim, cenim, kdorkoli in karkoli že si. Da, lahko reši tvoje življenje, kot je rešila tudi mojega. In to je namen te knjige.
Silim te pa ne. Nikogar nikamor. Jaz samo povem na najlepši možni način, brez obtoževanj – kaj boš pa ti storil s tem, je pa na tebi. Gre za tebe in tvoje življenje. Živi, kakor želiš živeti.
11

Kazalo I. Uvod ............................................................................................. 1
Pogled na svet, pogled na življenje ............................................. 3
Zakaj spremeniti, dopolniti svoj pogled na svet? ................... 3
Bavbav religije ....................................................................... 3
Kako spremeniti pogled na svet? ........................................... 4
Pogosta praksa, a neuspešna .............................................. 4
Temelji ............................................................................... 4
Kriteriji pravilnosti ............................................................ 5
Razkritje poslednjega tabuja ..................................................... 15
II. Bog spregovori .......................................................................... 21
Malo za vzpodbudo ................................................................... 22
Ustvarjeni za Ljubezen ............................................................. 25
Ljubezen, svobodna volja in zlo ........................................... 25
Pravičnost in ljubezen .......................................................... 27
Ljubezen se ne napihuje ....................................................... 32
Resnica in laž ....................................................................... 33
Ali nas lahko ljubezen uniči? ............................................... 34
Ljubezen - odnos .................................................................. 35
Vera .................................................................................. 44
Ljubezen in strah .................................................................. 51
Kura in jajce ......................................................................... 56
Še o trojici in ljubezni .......................................................... 57
Ponos proti ljubezni .............................................................. 64
Trojica in resnica .................................................................. 65
Zakaj pa jaz verujem? ............................................................. 106
Razodetje – uvod v sedem Jezusovih pisem ...................... 110
Efez ..................................................................................... 114
Smirna ................................................................................ 117
Pergamon ............................................................................ 121
Tiatira ................................................................................. 131
Sarde................................................................................... 163
Filadelfija ........................................................................... 180
Laodikeja ............................................................................ 189
Babilonska naveza .............................................................. 195

Zaključne misli ........................................................................ 221
III. mali bogovi so padli na glavo ................................................ 230
IV. tako naj bi bilo ....................................................................... 232



Razkritje poslednjega tabuja 
Podobno sporočilo kot v prejšnjem poglavju, 
a tokrat na malo drugačen način.
SSKJ definira besedo tabu kot: 
1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih zapoved, prepoved,
nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile 2. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati Potemtakem mi, razviti ljudje, kulturni, napredni, sledilci znanstvenega načina razmišljanja ali misticizma ne poznamo tabujev? Tako bi utegnil kdo pomisliti glede na definicijo v SSKJ,
a dejansko temu ni tako. Definicija tabuja v SSKJ namreč ni popolna, saj ima vsaka kultura, vsaka družba določena pravila,
vrednote, ki jo definirajo, povezujejo. Brez teh pravil, vrednot
določena kultura ali družba preneha obstajati, razpade. In ideje,
pravila, vrednote, ki nasprotujejo dotični družbi predstavljajo tej družbi večje ali manjše tabuje.
Živimo v času, ko smo priča mnogo hitrejšemu uničevanju kultur, razpadanju družb kot kdajkoli prej. Kulture in družbe se nahajajo v talilnem loncu, v katerem se ustvarja ena, nova kultura,
nova družba, ki ima seveda tudi svoje tabuje. Tabuje predhodnih kultur in družb razkrivamo kot primitivne in na ta način te kulture in družbe uničujemo, svoje pa premeteno zakrivamo. Skrivamo jih še pred seboj! Da, tabuji so stvari, ki so za obstoj določene družbe
tako nevarni, da se o njih v dotični družbi sploh ne govori! Zato je zmotno misliti in zavajajoče, če ne celo lažnivo govoriti, da naša
kultura, naša družba nima tabujev. Vsaka družba ima tabuje.
Tako kot živa bitja se tudi kulture in družbe trudijo braniti smrtonosnih udarcev, ki jim jih zadajajo druge kulture, druge
15

I: Razkritje poslednjega tabuja 
družbe. Eden izmed načinov, na katerega to storijo, je cenzura. Gre le za začasno rešitev, ki to dejansko ni, saj gre samo za
podaljševanje agonije smrtnega boja. Ljudje, ki se trudijo obraniti svojo kulturo v resnici, ne samo navidezno, ljudje, ki se trudijo ohraniti svojo družbo in ki se poslužujejo tudi cenzure, represije,
2
so prikazani kot nazadnjaški, primitivni, zaostali, neinteligentni,
tirani, človekomrzneži. Naša kultura in naša družba tako prikazuje ljudi, ki se trudijo upirati naši kulturi in naši družbi. V
marsikaterem primeru imamo najbrž prav – ampak ali imamo prav v vsakem primeru? Ali smo mi najbolj poštena, najbolj miroljubna
družba? Kdo ve, koliko kultur in družb smo že uničili?! Kako nam je to uspelo? S poštenostjo, z ljubeznijo ali s prevaro, ukano, lažjo,
nasiljem, sovraštvom do drugačnih? Katera kultura je pobila več ljudi od naše? Katera družba je povzročila izumrtje večjega števila
živali, rastlin? Katera družba je zastrupila okolje do te mere, da je s
tem ogrozila celo samo sebe, ves planet? Poštena, ljubeča,
razmišljajoča družba ali mi? Počnemo nespametne, neljubeče,
nepoštene stvari v imenu modrosti, ljubezni in poštenosti, v imenu resnice … Z uničevanjem okolja si omejujemo svoj življenjski prostor, dolžino svojega življenja, naše lastno zdravje, omejujemo število ljudi, ki bi lahko v miru živeli na tem planetu in vse to počnemo v imenu svobode! In v to celo verjamemo! Kako močno omejujemo tudi svoje razmišljanje! Zares smo omejeni, zvezani – potrebujemo nekoga, ki bi nas odrešil! Sami se ne moremo – bolj ko poskušamo, bolj se zamotavamo v svoj klobčič diamantno-
jeklenih vrvi.
Samo ena družba dovoljuje kritično obravnavanje svojih tabujev – tista, ki temelji na resnici, ljubezni, modrosti in to ni naša
družba. Naša družba je tako zelo poneumljena, da večina ljudi
sploh ne ve, katere tabuje imajo. Živimo v samoprevari, da smo vedno pametnejši, a dejansko smo vedno bolj nespametni. Polni 2 nekateri izmed njih 16

I: Razkritje poslednjega tabuja 
smo predsodkov in samocenzure. In to velja celo za ljudi, ki se imajo za svetovljane, za ljudi odprtega duha. In kaj pomeni imeti pred-sodke? Kot že samo ime pove: sodimo, predno sploh slišimo zadevo, predno jo podrobno raziščemo. Ali je to modro? Ali je to pošteno? Odgovori si na to vprašanje – mogoče ti bo lažje – ali bi
si želel, da bi te nekdo nečesa po krivem obtožil in te obsodil, ne da bi bil sploh pripravljen prisluhniti tvoji zgodbi?
Skrivamo svoje napake – tako kot posamezniki, kot tudi kot združba posameznikov (organizacije, religije, podjetja, države ...).
Skrivamo svoje napake in hkrati ne najdemo nič spornega v tem,
da iste napake pri drugih in v drugih razkrivamo in jih označujemo kot vir vsega zla in nazadnjaštva. Ali se ti zdi to pošteno? Ali je modro, da nekaj, za kar vemo, da je škodljivo za druge, skrivamo pri sebi še celo pred samimi seboj? Ni potrebno biti genij, da
ugotovimo, da nam bo to škodovalo, nas mogoče celo ugonobilo,
če bomo vztrajali pri tem početju.
Torej, upiramo se modrosti, poštenosti, resnici, ljubezni. Jaz sem se upiral in do neke male mere se še zgodi, da se upiram. Ti si se upiral in verjetno se še v veliki meri upiraš, on in ona sta se upirala in se verjetno še vedno v veliki meri upirata. In predstavljaj si, da če se praktično vse človeštvo trudi skriti resnico toliko let … ali je ne bomo uspešno zakrili? In koliko "dokazov" bomo iznašli,
ali bolje rečeno, si izmislili za svoj "prav"?! Koliko dvomov bomo imeli o resnici? 
Kje torej iskati resnico v družbi, ki je sovražna resnici? Tam,
kjer je ne bi NIKOLI iskali, tam je obetavno začeti. Tisto, kar imamo za lažnivo, nekoristno, potrebno majhnih ali večjih popravkov, sovražno življenju, čisto zlo – tisto je dober začetek. In
to je? Jezus Kristus, ki je dejal, da je on pot, resnica in življenje.
3
3 Jn 14:6
17

I: Razkritje poslednjega tabuja 
Jezus Kristus, ki je Božja beseda. Biblija, ki je Božja beseda. To je dober začetek. 
Da, tudi jaz sem imel dvome, tudi jaz sem imel "argumente", ki
so govorili proti Bibliji in Bogu, ampak ko sem začel iskati odgovore na dvome in proti-argumente, sem jih dobil. Dobil sem odgovore na vse dvome. Bolj sem šel v globino naše družbe in naše nove vere, večje laži in neumnosti sem našel – celo v znanosti! In bolj sem šel v globino Biblije – ne katolicizma,
pravoslavja, protestantizma, adventizma, naukov Jehovih prič,
mormonizma in novejših krščanskih sekt, ki imajo z Jezusom in Biblijo praktično skupnega samo ime Jezus, vse ostalo pa je skorajda diametralno nasprotje sporočilu Biblije. Ne, bolj sem šel v globino Biblije, ji dopustil, da mi sama pove svojo zgodbo, bolj sem videl, da je to delo neverjetno ljubeče, resnične, močne,
največje inteligence, kar jih je. In to lahko pokažem vsakemu v nekaj minutah, če le želi slišati.
To je poslednji tabu za našo civilizacijo. Ne lažni Jezusi Kristusi, ne lažni bogovi, ne prevodi Biblij po letu 1850, ki so polni neumnosti, zla. Resnična ljubezen pravega Boga, kot se je razodela v življenju Jezusa Kristusa in kot je zapisana v starih protestantskih, pravoslavnih Biblijah in deloma celo v stari katoliški Vulgati – to je poslednji tabu naše civilizacije, saj ima
moč uničiti naš destruktivni način življenja, naše zavezništvo s smrtjo in z lažjo.
Ljudje se bojijo apokalipse. Apokalipsa pomeni razodetje.
Razodetje koga, česa? Jezusa Kristusa, Resnice kot vladarja, kralja
nove družbe in Boga. In ko se razkrije resnica, je popolnoma
razkrita tudi laž. In takrat laž izgubi svojo privlačnost, vso moč.
Uničena je. In tega se družba, ki temelji na laži, boji. Tisti ljudje,
ki pa so sprejeli Luč, Jezusa Kristusa, pa se tega veselijo in jo željno pričakujejo. Luč jim je pokazala resnico in s tem je razkrila
18

I: Razkritje poslednjega tabuja 
tudi laž in zlo v njih samih, kar pa ni najbolj prijetno – a bolje je malo potrpeti in biti potem zdrav, kot se izogniti zdravljenju in potem okužiti z boleznijo še druge, mar ne? Božja beseda je namreč dvorezen meč, je večkrat zapisano v Bibliji.
4
 In ko vidiš zlo v samem sebi, ko se ne moreš opravičevati za svoja dejanja, ko ti zmanjka neumnih in praznih izgovorov, ko veš, da si ti sam odgovoren za svoja dejanja – da, družba ti je ponudila to in ono, te zaznamovala z lažjo in zlom, ampak ti si tisti, ki je to sprejel: tvoje življenje - tvoja odgovornost! Ko to vidiš, to boli. Popolna diagnoza bolne pameti, ki ne razmišlja, in bolnega srca, ki ne ljubi, je boleča, ampak nujno potrebna, da bi si zaželel in prejel zdravilo, pravo zdravilo, edino zdravilo.
Bog je Gospod vojske, ampak njegova vojska ni od tega sveta
in prav tako orožje njegove vojske ni materialno, ampak kljub
vsemu je izredno močno, saj uničuje vse ideje, razkriva vse prevare, ki se postavljajo nad Boga.
5
 Ker pa je Bog tudi ljubezen,
resnica, življenje – vojak Jezusa Kristusa, kristjan, vojak apokalipse rešuje s tem "orožjem" tudi ljudi iz uničujoče družbe,
katere del je tudi on sam nekoč prostovoljno bil.
Kristjan ne ubija ljudi. Z ljubeznijo, ki jo je dobil iz Božje besede in deloma tudi od drugih ljudi, z neagresijo, z argumenti,
modrostjo razkriva zle ideje, katerih se oklepajo ljudje in katere spreminjajo ta svet v svet smrti. In na ta način ubija zlo v tistih ljudeh, ki sprejmejo, kar jim ponuja. Kristjan loči med zlom v človeku, idejami, prepričanji, ki jih človek ima in med človekom.
Kristjan loči med boleznijo, ki je ozdravljiva, in med bolnikom.
Vsak bolnik je ozdravljiv bolezni zla, samo tisti ne, ki ne želi biti ozdravljen in takih je dandanes velika večina. Raje kot zdravje,
resnico, si ljudje izberejo bolezen, laž, dokončno uničenje. A
4 Heb 4:12, Raz 1:16
5 II Kor 10:4-5
19

I: Razkritje poslednjega tabuja 
kristjan ne sodi in ne obsoja ljudi na pekel: on upa za vsakega, da
bo sprejel ljubezen, zdravilo – a vsak ima svobodno voljo – če nekdo ne želi, pač ne želi.
Vsak vojak naj bi vsaj okvirno poznal bojišče, taktiko svojega
vodje, voditelja, kateremu sledi in tudi vojak apokalipse, kristjan,
naj bi to poznal. Najboljši priročnik, praktično edini, je zanj Biblija, a ker smo tako neumni in neljubeči, da ne prepoznamo modrosti in ne ljubezni, sem napisal tole knjigo, ki je neke vrste začetni priročnik za nas, ki imamo tako veliko praznino v glavah in v srcih, da je to že kar strašljivo – a zaenkrat upanje, da se bo to popravilo pri kakšnem posamezniku, še obstaja. Je pa iz dneva v dan manjše.
Priročnik najprej naborniku pokaže, kdo je on sam, pokaže mu zlo v njem samem in hkrati mu pokaže tudi Gospoda, Luč. Ko nabornik po poslušanju in iskanju odgovorov na svoje dvome spozna, kaj si zasluži in proti komu se je boril, začne trepetati in rotiti za milost, za še eno priložnost, katera mu je lahko dana. To nam ni prijetno in od tega bežimo, a to je edini način, na katerega
lahko prejmemo pravo usmiljenje. In to usmiljenje, katerega vsak nabornik prejme, ga spremeni in spreminja. To je seme ljubezni, ki začne v njem rasti in ki obrodi sad in s tem tudi novo seme, ki se nato lahko zaseje še v druge ljudi. Opozorila glede stvari, ki uničijo rast ljubezni, so seveda napisana v glavnem priročniku,
Bibliji. V njej je vse, kar je potrebno, da se v vsakogar izmed nas,
ne glede na to, kdo in kaj je, zaseje seme ljubezni in da to seme vzklije in zraste in nas povsem spremeni – popravi našo pamet in srce, da začneta misliti in ljubiti :)
20

II. Bog spregovori

Malo za vzpodbudo Ali si vedel/a? 
da vsebuje Biblija napotke, kako jo razumeti?
6
da jasno pove, kdaj ne bomo v njej videli nič?
7
da je v njej zapisano, koliko svetopisemskih knjig vsebuje?
8
da je v stari zavezi, katero so Judje današnjega dne obdržali,
jasno napisano, da je to pričevanje proti njim samim?
9
da je v novi zavezi jasno zapisana 2000-letna zgodovina
cerkve, še predno se je zgodila?
10
da Biblija pričuje proti rimokatolicizmu in ga popolnoma
razkrinka, podobno pa nam razkrije tudi napake ortodoksnega
krščanstva, protestantizma in novejših sekt?
11
da Biblija vsakemu od nas pokaže njegov pravi jaz, ki je precej temačen? Pokaže nam resnično diagnozo naše bolezni in hkrati nam da tudi DELUJOČE zdravilo. Biblija nas spremeni. Popravi tako našo pamet kot tudi naše srce.
12
da je napisana v fraktalni, holografski zgradbi? Najmanjši del fraktala ali holograma že vsebuje informacijo o celotnem objektu.
6 verjetno najvažnejši napotek – kako odkriti resnico – dve priči, stran 65
7 npr. Jk 4:6, I Pt 5:5, ker se Bog ponosnim upira, se jim tudi Božja 
beseda upira in je ne morejo razumeti 8 stran 70
9 Deu 31:26, II Kr 17:15
10stran 110
11 Stran 131 , 121 , 163 , 189 , 195
12II Tim 3:15-17, Prg 1:1-6
22

II: Malo za vzpodbudo
Npr. list lista praproti je podoben listu praproti in list praproti je podoben celotni rastlini. Če prepolovimo holografsko sliko na pol,
dobimo dve praktično identični sliki, ki sta enaki prvotni sliki, le da sta pol manjši. Če prepolovimo navadno sliko, pa temu ni tako.
Pri navadni sliki ali knjigi ne moremo nikoli vedeti, kaj je na drugi
polovici, pri holografski pa lahko. In tako se npr. informacije, ki se pojavljajo v npr. evangeliju po Mateju, napisanem v prvem stoletju po Kristusu, pojavljajo že v prvi Mojzesovi knjigi z osupljivimi podrobnostmi. O tem govori Jezus, o tem govori Pavel, o tem govorijo vsi! Ampak kdo to vidi? Eno in isto sporočilo se pojavlja
praktično skozi vso Biblijo, kar preprečuje napačno razumevanje Biblije in da bi jo kdo pokvaril – hote ali nehote. Kot sem že omenil, je življenje Jezusa opisano z osupljivimi podrobnostmi skozi celotno Biblijo. Katera inteligenca je takšna, da bi lahko napisala nekaj takšnega? Večina ljudi, ki se imajo za modre, za
inteligentne, ki imajo videnja in se imajo za duhovno napredne, so tiho o vseh teh stvareh. Po njihovem je Biblija bodisi povsem vsa
polna napak in zmot ali pa naj bi imela samo nekaj manjših napak – to je na tistih mestih, ki se očitno ne ujemajo z njihovo razlago določenih stvari. Ker pa je Biblija napisana fraktalno, ni za
pričakovati, da se njihova razlaga ne ujema z Biblijo samo na
enem ali nekaj mestih, ampak na veliko mestih, samo večina ne želi slišati nič o tem.
Kdo je torej napisal Biblijo? Judje? Zakaj? Ali niso bili zaradi nje preganjani? Tako modro ljudstvo? Lahko bi bolje vedeli. Kaj pa rimokatoliki? Nekateri rimokatoliki so v srednjem veku ugotovili, da povsem nasprotujejo Bibliji, kar je bilo tudi zapisano skoraj 1500 let pred tem v sami Bibliji. Kdo še ni slišal za 90+
Lutrovih tez, ki jih je pribil na vrata rimokatoliškega templja?
Rimokatoliki so vzeli Biblije ljudem, jih sežigali – tako Biblije kot tudi ljudi, ki so verjeli Biblijam. Če bi rimokatoliki napisali npr.
23

II: Malo za vzpodbudo
novo zavezo, zakaj bi napisali nekaj takšnega, kar na stotinah, če ne na tisočih mestih govori proti njihovi religiji in dejanjih?
Tudi če grem še v večjo globino – vprašanje ostane: zakaj in kdo bi napisal Biblijo. In edini odgovor, ki ga najdem, je, da so jo napisali sveti ljudje, ki so bili nošeni od Svetega Duha, kakor tudi
sama pravi.
13
 To je Božja beseda, Božje delo, katerega inteligenca
presega vse nam znane inteligence in to videti in se na lastne oči prepričati, ni težko. Vabljen :)
13II Pt 1:21
24

II: Ustvarjeni za Ljubezen Ustvarjeni za Ljubezen Ustvarjeni smo za zadovoljstvo Boga, ki je resnica, ljubezen,
življenje.
14
Ljubezen, svobodna volja in zlo Ljubezen daje možnost izbire in Bog-ljubezen nam je dal svobodno voljo: lahko zavržemo resnico in zaupamo in širimo laži.
Lahko pravimo ne ljubezni in jo ranimo in povzročamo gorje drugim ljudem, prekomerno trpljenje živalim in lahko uničujemo rastline, živo in mrtvo naravo. Lahko uničujemo Božje delo,
stvarstvo, sejemo smrt. Lahko mu rečemo ne in vsi smo mu v svojem življenju rekli ne: velikokrat!
Bog si ni želel robotov, ki bi mu v vsaki stvari kimali in ki bi
kot pokvarjena plošča govorili stvari, katere bi si želel slišati. Ne!
To ni ljubezen! Ljubeč odnos imamo lahko z nekom, ki nam je bolj ali manj podoben. In zato nas je ustvaril po svoji podobi in ker ima
on praktično neomejeno svobodno voljo v vsem, jo imamo deloma
tudi mi.
Adam in Eva sta prva človeka, ki sta želela postati kot Bog, in bila sta prva človeka, ki mu nista zaupala. Njun odnos z Bogom je bil zato okrnjen. In to je videti v obtoževanju in nepripravljenosti priznati svojo krivdo, svojo odgovornost, ki je posledica naše svobodne volje. Adam je krivil Evo – tu vidimo, da je bil prizadet tudi njun odnos – seveda, saj je Bog ljubezen in ljubezni sta rekla
14Kol 1:16, Deu 6:5, Lev 19:18, Mat 7:12, Mat 22:37-40, I Jn 4:16, Jn 
14:6
25

II: Ljubezen, svobodna volja in zlo ne. Eva je krivila kačo, Satana.
15
 In kdo je ustvaril kačo, kdo je bil kriv, da je bila kača v vrtu? Ali ni bil to Bog?
Boleče je priznati svoje prestopke proti resnici, ljubezni,
življenju, soljudem, Bogu. Ljudje zato raje krivimo Boga,
stvarstvo, druge ljudi, ali pa imamo takšen negativen odnos do
Boga, do življenja za nekaj normalnega, naravnega. In dokler to počnemo, razkrivamo svojo nespamet, kajti prava modrost je od
Boga. Čeprav ponavadi želimo imeti svobodno voljo, biti neodvisni, jo s takšnimi dejanji zanikamo. Mi smo tisti, ki smo žrtve v svojih očeh in ne Bog: resnica, ljubezen, življenje. Mi smo žrtve v svojih očeh in za to krivimo kruto vesolje, stvarstvo,
naravo, druge ljudi, vsemogočno usodo, bogove ali Boga. In če se kdo v svojih očeh nima za žrtev, potem sprejema svoj sovražen odnos do Boga, do resnice, ljubezni, življenja kot nekaj normalnega, kot na zakonitost: taki pač smo, takšna je naša narava,
naša usoda. Takšne nas je Bog ustvaril, pravimo, a se motimo!
Ker pa je Bog in naša svobodna volja temelj naše resnične svobode, mi pa jo zanikamo, dokaj hitro lahko uvidimo, da smo bitja, ki so brez svobode, brez pravega Boga. Na vsak atom našega
telesa vplivajo sile. Naše današnje stanje je posledica predhodnega
stanja, vzroka, ki je posledica predhodnega vzroka … In tako pridemo do začetnega stanja, s katerim naj bi bilo določeno že vse.
Pridemo do sklepa, da ni svobodne volje! Mi smo kot kamen, ki se kotali po hribu navzdol. Zdi se, da se kamen giblje, kot da bi bil živ, a če bi poznali vse sile in zakone, bi lahko povsem točno opisali njegovo "življenjsko" pot. In isto bi veljalo tudi za nas, če ne bi imeli svobodne volje. Brez pravega Boga, ki dopušča
svobodno voljo, bi bili zato mrtvi kot kamni, kot kamen, naš prednik po teoriji evolucije, iz katerega – tako pravijo – naj bi se 15Gen 3
26

II: Ljubezen, svobodna volja in zlo razvili 16
. Samo zdelo bi se, da smo živi. In podobno kot jezero na
popačen način odseva svojo okolico: drevesa, živali, gore, nebo,
tako jo tudi mi odsevamo: popačeno! Preko čutil se naša okolica
na popačen način prezrcali v naše možgane, kjer se še dodatno popači in ko odpremo usta, zrcalimo to popačenost v zunanji svet,
kar imamo za inteligenco. Naše misli, inteligenca, besede, dejanja,
življenje bi bili samo popačen odsev realnosti, a naše misli,
življenja ne bi imeli nobenega vpliva na karkoli, če bi ne imeli svobodne volje.
Pravičnost in ljubezen Bog je pošten, pravičen sodnik.
17
 Seveda, saj je resnica. Mi pa
smo krivični. Seveda utegneš protestirati. Kako? Saj večinoma
sem ok, pošten. Odgovori si na vprašanje: koliko ljudi moraš umoriti, da bi bil morilec? Eden zadostuje, mar ne? Koliko laži moraš povedati, da postaneš lažnivec? Ena zadostuje, mar ne?
Kolikokrat moraš krivično soditi, da bi veljal za krivičneža?
Enkrat zadostuje, mar ne?
In tu se pojavi vprašanje, kako ponovno vzpostaviti odnos z Bogom, ki je resnica, ljubezen, življenje, pravičen sodnik? Če pozabimo na vse svoje prestopke, ki smo jih povzročili mnogim ljudem in katerih ne moremo popraviti – ali smo pravični? Ne! Če bi Bog kar pozabil na naše prestopke, ki smo jih storili proti njemu, torej proti resnici, ljubezni, življenju – ali je on pravičen sodnik? Predstavljaj si, da bi ti nekdo povzročil veliko emocionalno, fizično bolečino. In če bi mu sodnik dejal: saj je že v 16Na kamenje naj bi padal dež in … nastala naj bi prajuha ali 
prašmrkelj, iz katerega naj bi se razvili po stotinah milijonih let mi. 
Mi smo po teoriji evolucije kompleksen kamen, kristal, hodeč 
šmrkelj.
17 Ps 50:6
27

II: Pravičnost in ljubezen redu. Kako bi se počutil? Ljubljeno? Ne! Torej ljubezen, ki je pravična, ne more kar oprostiti. Če kar oprosti, potem to ni ljubezen. Mi sami tudi ne moremo popraviti škode, ki smo jo storili: plačilo ritualov ali romanja ali drdranja nekih recitacij pomeni razvrednotenje človeškega življenja, proti kateremu smo se pregrešili.
18
 Kako potem rešiti ta problem?
Potrebujemo odrešenika. In ta odrešenik, ki je sam Bog,
sodnik, se je popolnoma razkril v življenju Jezusa Kristusa.
19
 On sam je prevzel na sebe vse grehe, prestopke, ki smo jih storili v prvi vrsti proti njemu, resnici, ljubezni, življenju in posledično smo se pregrešili tudi proti ljudem. In Jezus lahko zato odpušča
grehe 20
 in je kljub temu tako ljubeč kot tudi pošten. On ne pravi:
»Je že v redu. A pregrešil si se proti tej in tej osebi? Ah, to je bil nek fičfirič ...« Ne! Nihče ni fičfirič za Boga. Vsak od nas je vreden več kot ves svet – več kot vse zdravje, dolgost življenja,
vsa slava tega sveta, telesna lepota, ves denar, vsa inteligentnost … 21
In če nam kdo škoduje? Kdo bo plačal škodo? Jaz je ne morem, ti je ne moreš. Samo Bog jo lahko plača in jo je plačal.
Kako jo je plačal? Tako da je sam trpel. Vsa Biblija govori o trojici. Bog je trojica pa vendar je en Bog. Tri osebe, en Bog: Bog
Oče, Bog Sin in Bog Sveti Duh. Ta enost se omenja tudi pri ljudeh.
Mož in žena naj bi bila eno. Kristjani naj bi bili eno z Jezusom in Jezus eno z Očetom. Čeprav različna bitja, smo združeni v 18a to in to osebo si oškodoval? Zdrdraj, ampak zbrano te besede in 
odpuščeno ti bo ... Tvojih nekaj besed odtehta katerokoli škodo si 
povzročil tej in tej osebi – zelo neljubeče 19Še celo njegovo ime govori o tem: Mt 1:21
20 podrobneje: Satan je obtoževalec – Raz 12:10, tožilec; Jezus Kristus 
je branilec (in deloma tudi sodnik) in Bog Oče je sodnik (in deloma 
tudi branilec :) - I Jn 2:1
21Mr 8:36-37
28

II: Pravičnost in ljubezen ljubezni, istih misli, imamo iste želje, cilje. V čem se pa
razlikujemo? V moči, pameti itd. Smo eno, pa vendar smo si različni.
In tako sta si različna tudi Oče in Sin. Oba sta večna in sta
obstajala še pred tem svetom.
22
 Niti Oče niti Sin nista bila
ustvarjena. Kaj pa je potem razlika? Jezus ne ve toliko stvari kot Oče (za dan in uro ...).
23
 Bog Oče ve vsaj števno neskončno mnogo stvari. Mogoče lahko njegovo vedenje primerjamo celo z neskončno množico realnih števil, vsekakor pa z neskončno množico celih pozitivnih števil. Čeprav je tako realnih števil kot tudi celih pozitivnih števil neskončno mnogo, je realnih števil več.
Gre za drugačno vrsto neskončnosti, ampak ne komplicirajmo preveč: ostanimo pri števnih neskončnostih. Če npr. celim številom odštejemo končno mnogo števil, nam ostane še vedno neskončno števil.
24
 Še več! Tudi če celim številom odštejemo neskončno števil (npr. vsa negativna cela števila) in bi si mislili, da jih je 2x manj,
lahko matematično pokažemo, da jih je še vedno isto: neskončno!
Čeprav jih je 2x manj, jih ni 2x manj!
25
 In tako Jezus, ki ne ve (ali ni vedel) toliko stvari kot Oče, še vedno lahko ve neskončno mnogo stvari. Kar pomeni, da je Jezus, čeprav ne ve vsega (ali ni vedel vsega), kar ve Oče, še vedno bog, če je bog bitje, ki ve neskončno mnogo stvari. Primerjaj to z nami, ki vemo le števno in končno mnogo stvari. Še koliko las imamo na glavi ne vemo!
26
 In
tudi zaradi tega neskončnega vedenja je Bog lahko pravičen 22Jn 1:1-3, Col 1:12-17, Gen 1
23za dan in uro … : Mr 13:32
24primer je v matematiki znan kot Hilbertov hotel 25to se da matematično enostavno pokazati – vem, da se povprečen 
"pameten" Slovenec in da ne zmore razumeti tudi še tako preprostega
dokaza, ampak temu je res tako 26 razen, če smo plešasti :)
29

II: Pravičnost in ljubezen sodnik, mi pa ne moremo biti. Če namreč Bog ne bi vedel toliko kot ve, bi se lahko kdaj zmotil v svoji sodbi.
Ko pa je Jezus postal človek, je postal neveden. Praktično vseveden Bog je postal človek, neveden. Praktično vsemogočen Bog je postal nemočen človek, ki se kot dojenček ni mogel popraskati, ko ga je kje srbelo. Preskočil sem samo rojstvo: kako boleče je preriniti se skozi ozke medenične kosti! Kako boleče je prvikrat zadihati zrak! Kako boleče je prvič odpreti oči! Kako boleče je prvikrat … Učiti se je moral govoriti, hoditi. Tudi v tem se razlikuje od Očeta. Biblija pravi, da se je Jezus ponižal in postal človek.
27
 Kdo se je najbolj ponižal? On. Zakaj? Ker je zapustil vse za nas! Mi, tudi če bi se hoteli, se ne moremo nikoli toliko ponižati, kot se je on, saj nikoli nismo bili Bog, nikoli nismo imeli vsega!
Še več! Naša tendenca je, da se povzdigujemo. Povzdigujemo se pa lahko le tako, da se povzdigujemo nad druge, celo nad Boga
in jih skušamo potlačiti, zatreti bodisi s silo bodisi z ukano.
28
 Ali ljubimo druge, če ne želimo, da so več, boljši v določeni zadevi od
nas? To povzdigovanje je ponos. In Biblija pravi, da se Bog upira
ponosnim.
29
 Seveda, saj je Bog ljubezen.
30
 Ljubezen povzdiguje druge,
31
 jih ceni - ponos ponižuje druge, jih ne ceni, jih zaničuje.
Neomejena ljubezen želi omejevati sebe - omejen ponos želi omejevati druge. Ljubezen hrani, izgrajuje - ponos zatira, uničuje.
27 Fil 2:5-11
28 če s silo, potem se ljudje ne strinjajo z nami; če z ukano, potem se 
strinjajo z nami in odobravajo naše početje 29 Jk 4:6, 1Pt 5:5 ...
30 1Jn 4:16
31Oče povzdiguje Sina, Sin Očeta, Jezusovi učenci Jezusa in Jezus 
njih, ko pravi, da bodo počeli še večja dela od njega! Jn 14:12 
Kristjani povzdigujejo, slavijo Boga in Bog bo dal nekaj hvale njim 30

II: Pravičnost in ljubezen Jezus je bil zvest Očetu do smrti. In to je pot, ki nam jo je kazal. Biti zvest ljubezni, resnici, Bogu do smrti. Čeprav nedolžen,
so ga Rimljani in Judje križali, čeprav jih je nič koliko ozdravil,
jim odpustil celo grehe. Seveda, če imaš v svoji krvi največ kitajske, japonske, ameriške, aboriginske, afriške, skandinavske … krvi, lahko porečeš, da nimaš ti s tem nič in da če bi Jezus živel med tvojim ljudstvom, se mu to ne bi zgodilo. Ali opaziš tu ponos?
Resnici na ljubo – ostala ljudstva so še večji divjaki. In poleg tega:
če bi sledil svojim koreninam, bi videl, da se v tvoji krvi pretaka
kri številnih ljudstev. Da, lahko rečemo: isti smo. Povrhu tega se lahko vprašaš: kolikokrat si ti šel proti resnici, ljubezni, življenju?
Kolikokrat si želel utišati Boga? Kolikokrat si rekel, da ga iščeš – a
v Bibliji ga nisi našel? Kolikokrat si se zatekel na pomoč k duhovnosti, katere izvor so, kakor boš slej ko prej videl, ne Bog,
ampak padli angeli, hudiči?
Odnos med Sinom in Očetom je bil prvič v vsej večnosti prekinjen. Prvič nista bila skupaj. Oba sta trpela. Po drugi strani pa
sta bila oba vesela, saj sta vedela, da bosta odrešila na ta način veliko ljudi. Da, predstavljaj si, da te ima nekdo samo tisočkrat raje kot oseba, ki te ima najraje in tudi ti jo imaš enako rad,
tisočkrat raje kot si kdajkoli imel kogarkoli ali karkoli rad. Potem pa pride situacija, ko se vajin odnos skrha zaradi ljudi, katerim želiš pomagati, a to še ni vse! Še ljudje, katerim želiš pomagati, te zavržejo. Grozno, a ne? A to še ni vse! Pomnoži to s tisočkrat tisoč, z neskončno. To nekako sta izkusila Oče in Sin, ko je bil Sin križan. Sin je dejansko dejal: ljudje so ok. Vendar vemo, da je vsak, ki opraviči hudobneža in obtoži pravičneža, pravičnemu Bogu gnusoba.
32
 In Jezus je opravičil nas, hudobneže in zaradi tega
je Oče obrnil svoj pogled stran od njega. Kako je to boleče!
32Prg 17:15
31

II: Pravičnost in ljubezen Kristus je dejansko trpel namesto nas, zaradi nas in za nas. In to je bila volja obeh.
Ljubezen se ne napihuje Vsakdo od nas išče ljubezen, pa vendar ko slišimo o križanju Jezusa, ki je umrl za nas, nekako ne vidimo, kaj ima to opravka z nami, z ljubeznijo. Njegova smrt na križu se nam zdi nesmiselna.
Naj ti razkrijem našo pokvarjenost. Predstavljaj si, da si hudo
zbolel in da bi potreboval dlje časa, da bi se ti zdravje povrnilo. In
predstavljaj si, da najpametnejša oseba tega sveta, najpremožnejša,
najlepša, najvplivnejša, najpomembnejša v tvojih očeh … npr.
glasbeni, znanstveni, filantropski idol, malik, lažni bog, zapusti svojo graščino, svoj način življenja, svoje pomembno delo in ves mesec živi v podobnem okolju kot ti. In npr. če si ti izgubil lase, bi
si jih tudi on postrigel. In po enem mesecu ga vprašajo: zakaj ste to storili? In on odvrne: to sem storil zaradi … in pove tvoje ime in priimek. Povej mi, ali ne bi čutil, da si ljubljen, da si nekdo in da si tega sploh ne zaslužiš? Ali ne bi tega sprejel s hvaležnostjo?
Povsem bi razumel in sprejel omejeno ljubezen omejenega idola,
lažnega boga. Tu pa je govora o Božji ljubezni, o neskončnokrat večji ljubezni, o pravem Bogu – tu pa ne razumeš! Tudi jaz nisem razumel, saj nisem mogel. Greh me je ločil od Boga.
33
Jezus na križu ni kričal, da zahteva, da se spremenimo.
Ljubezen tega ne počne. Ona se daje. Je tiha, pa vendar jo vsakdo
od nas sliši in tako nihče od nas nima opravičila za prestopke proti njej.
33podobno kot pravi Izaija, Iz 59:2
32

II: Resnica in laž Resnica in laž V tem življenju se odločamo ali za resnico, ljubezen, večno življenje ali za laž in za tako imenovano drugo smrt. Kadarkoli mi želimo biti vrhovni uživalec, Bog, smo se odločili za laž, za
napačni zemljevid, napačen pogled na svet, svojo oz. satanistično religijo. Bistvo laži pa je, da popači stvarnost, resnico. Laž sama za
sebe ne more obstajati. Je šibkejša in odvisna od resnice, resnica
pa ni odvisna od laži, saj lahko obstaja brez laži. Vsaka laž mora
vsebovati vsaj nekaj resnice, da ji kdo sploh lahko verjame.
Resnica pa nikoli ne vsebuje laži. Laž je lahko netolerantna ali pa
tolerantna do drugih laži, nikoli pa ni tolerantna do resnice.
Resnica pa je vedno netolerantna do kakršnekoli laži. Zato se nam,
lažnivim ljudem zdi resnica netolerantna, neljubeča; laž, ki nas prevara, pa se nam zdi tolerantna, ljubeča, ampak v resnici je resnica tista, ki je potrpežljiva in tolerantna do nas, zaveznikov laži, saj ne želi, da bi bili uničeni. Laž po drugi strani pa ne tolerira
nas in nas želi prevarati, ugonobiti.
Če bi na tem svetu bili pozorni in razmišljajoči ter ljubeči bralci, potem te knjige ne bi pisal. Tako pa sem se jo lotil pisati in še tu marsikdo sliši, a presliši. Naj ponovim še enkrat: laž sama za
sebe ne more obstajati, ampak se sesuje sama vase. Tu smo dobili način, kako preveriti, ali je zadeva lažniva ali ne. Velikokrat neko izjavo uperimo samo proti sami izjavi in izjava se izjalovi in vsakdo lahko vidi njen nesmisel, njeno lažnivost. 
Naj navedem primer. Ljudje, dokler smo brez Boga, želimo, da
obvelja naša volja,
34
 in ker temu ni vedno tako, smo bolj ali manj razočarani, jezni na življenje, ki ga želimo končati. Včasih se jezimo tudi osebno na Boga, ki je življenje. Ampak vedi, da nam 34očenaš pravi: zgodi se tvoja volja... in tudi Jezus je tako prosil 
Očeta... Mt 6:10, 26:39
33

II: Resnica in laž resnični Bog ne bo nikoli lagal, da smo mi On, ampak nam bo
vedno bolj ali manj očitno kazal, da mi nismo On in še več: da še nimamo njegove narave, to je, da še vedno ljubimo laž, smrt,
krivičnost. Samo lažnivi bog nam bo laskal in nam dejal, da smo v redu in da smo mi bog, on. 
In v tej razočaranosti se lahko obrnemo k Bogu, kjer je smisel,
ali pa si rečemo: vse je brez smisla, vse je brez veze, vse je laž.
35
Uperimo to izjavo proti sami sebi in poglejmo, ali je smiselna,
resnična. Če je naša izjava pravilna in je res vse laž, potem resnica
ne obstaja. Gre za naš napad na resnico, ki je Bog. In ker resnica
potemtakem ne obstaja, potem tudi naša izjava ne more biti resnična, pravilna. Torej naša izjava, s katero smo se želeli postaviti na mesto pravega Boga, ne more biti v nobenem primeru resnična. Nihče ne more premagati resničnosti, tega, kar obstaja,
resnice - Boga. Še celo eno izmed njegovih imen se glasi: Jaz sem,
ki sem, JHVH, Jehova.
36
Ali nas lahko ljubezen uniči? Laž nas neposredno uničuje in posredno nas uničuje preko nje tudi Bog. Upam, da nam je sedaj jasno, kako lahko dobri Bog uniči duše ljudi: da jim, česar si želijo. Tudi to je ljubezen. Kar srce me boli, ko slišim ljudi, ki v imenu krščanstva govorijo, da Bog
sovraži grešnike in za potrditev svojih bolnih idej celo citirajo Biblijo, ob tem pa zamolčijo verze, ki nasprotujejo njihovi laži, in zanemarijo celoten kontekst Biblije. Tudi mene je Bog sovražil,
tako kot tebe – sovraži greh in grešnika. In ko se izteče čas,
katerega je on določil, bo dokončno uničil tako greh kot tudi
grešnike. Do takrat pa nas "uničuje" z ljubeznijo, ki jo dobimo 35obstajata dve vrsti žalosti – ena vodi v smrt in druga k spreobrnjenju,
II Kor 7:8-10
36 Ex 3:14
34

II: Ali nas lahko ljubezen uniči?
preko njegove besede. Ljubezen uniči zlo. Rad pravim, da nas Bog
uniči bodisi z besedo ali z mečem.
37
 Izbira pa je do neke mere naša. Zakaj samo do neke mere? Ker gre za odnos med dvema
bitjema, kot bom razložil v nadaljevanju.
Ljubezen - odnos Ampak na tem mestu naj še enkrat postavim vprašanje, na
katerega smo že odgovorili: »Ali je laž močnejša od resnice?« In
podobno vprašanje: »Ali smo lahko pogubljeni, če si Bog tega ne želi?« Ali smo rešeni, ne glede na to, kaj naredimo in je Bog naš odrešenik ali smo mi tisti, ki se odrešujemo in smo sami svoj odrešenik, sami svoj bog? 
Podobno vprašanje je tudi sledeče: ali lahko Bog ustvari tako težak kamen, da ga ne more dvigniti? Če ga ne more, ni vsemogočen, saj ne more ustvariti tako težkega kamna. In če ga
lahko ustvari, ni vsemogočen, saj ga ne more dvigniti. Zaključek tega pomanjkljivega razmišljanja, ki se mi je kot 8, 9-letniku zdelo brez napake, je, da vsemogočni Bog ne obstaja. Ampak Bog lahko ustvari tako težak kamen, da ga ne more dvigniti in hkrati ga lahko dvigne :) Kako je to možno? Če je Bog ena oseba, to ni možno, ker pa je Bog trojica, a hkrati en Bog, je to možno. Jezus, ko je postal človek, ni mogel dvigniti marsikaterega kamna, pa vendar je bil on tisti, ki ga je ustvaril.
Sicer pa Bog ne more storiti ene stvari: ne more lagati, ne more nasprotovati samemu sebi,
38
 saj je on resnica. 
Vrnimo se k začetnemu vprašanju: »Ali smo že rešeni ali nismo, ko sprejmemo Kristusa za svojega Odrešenika?« 37 besedna igra v angl. with his word or with his sword
38 II Tim 2:13
35

II: Ljubezen - odnos
Nekateri ljudje trdijo, da smo že rešeni ne glede na to, kaj storimo, saj naj bi določene ljudi Bog izbral za večno življenje, ne glede na to, kaj so storili in kaj bodo storili in določene naj bi
zavrgel, ne glede na to, kaj so storili in kaj bodo storili. Če temu ne
bi bilo tako, pravijo, potem bi bila naša volja nad njegovo, kar bi
po njihovem pomenilo, da je tak bog slabič. Seveda znajo našteti nekaj verzov iz Biblije za podkrepitev svoje trditve. A ne bom niti našteval, koliko verzov v Bibliji ti ljudje namenoma nočejo slišati.
In ne želijo slišati niti naslednjega premisleka: če je temu res tako,
kot trdijo, potem nimamo svobodne volje in če nimamo svobodne
volje, potem Bog ne more biti ljubeč. In ker sodi povsem poljubno,
ne glede na naša dela, je tudi krivičen. In kolikokrat se v Bibliji huduje nad ljudmi, ki uničujejo druge, ki nasprotujejo ljubezni in resnici. Včasih je tudi žalosten. Tak Bog tudi zato ni moder, saj bi
lahko vedel, da je vse to brez veze. Čemu se hudovati? – nekatere si je izbral in druge je zavrgel – to bi vendar lahko vedel. Tak izmišljeni bog je mentalno in psihično neuravnovešena oseba in koliko "kristjanov" je trdilo, da je njihov izmišljen bog pravi Bog,
Jezus Kristus! S svojim življenjem so tako blatili pravega Gospoda
in ljudi odvračali od prave poti!
Takšna vrsta izmišljenega, nebiblijskega boga, lahko rečem Satana, se je začela v imenu pravega Boga bolj intenzivneje oznanjevati v ZDA, kakor mi je znano, sedaj pa ta lažni bog
dosega tudi druge predele sveta. Ta izmišljen bog je močan,
neljubeč (sovražen ljubezni) in krivičen (sovražen resnici). Ta bog
nasprotuje biblijskemu, pravemu Bogu, ki je ljubezen in resnica.
Ta izmišljeni bog v temelju nasprotuje pravemu Bogu in zato praktično vsi ljudje, ki ga sprejemajo, sprejmejo enakega duha:
povečini so neusmiljeni, vseeno jim je za druge (saj če bodo šli v nebesa ali v pekel – to je vse odvisno od njihovega boga, po njihovem) in ker je vseeno, kaj počnejo, ker jih njihov izmišljeni 36

II: Ljubezen - odnos bog ne bo kaznoval, se ničesar ne bojijo in zato niti iz ljubezni, ki je nimajo, niti iz Božjega strahu, ki ga ne poznajo in ne razumejo,
ne želijo prenehati s svojimi deli, katera jim ugajajo, a s katerimi škodujejo sebi, predvsem pa drugim.
Zanimivo se mi zdi, da takšni ljudje trdijo, da jih je Bog
odrešil. Odrešil česa? Trdo srce imajo še vedno in še vedno
pljuvajo po ljubezni in resnici, še vedno so sovražni pravemu Bogu. Pa vendar trdijo, da so odrešeni in da jih je odrešil Bog s svojim delom, s smrtjo na križu, in da se niso odrešili oni sami s svojimi deli. A če jih vprašaš, kako vedo, da so odrešeni, zakaj menijo, da so odrešeni, pa ti povedo, da zaradi tega, ker so nekoč,
nekje zrecitirali grešnikovo molitev, ki obstaja dobrih 100 let, in da
so takrat sprejeli Jezusa za svojega Odrešenika. Ali pa so se poškropili z vodo in temu pravijo krst! Ali opaziš njihovo zavedenost? Govorijo, da jih je odrešil Bog in da se na svoja dela
ne zanašajo, a v svojem bistvu se zanašajo na svojo recitacijo,
svojo odločitev, svoje delo. Oni so se odrešili s svojim delom! Oni sami so svoj odrešenik, sam svoj bog!
Drug pristop, ki je tudi zgrešen, pa časti istega izmišljenega
boga, istega duha, na malo drugačen način. Ta pristop je bil bolj popularen v rimokatolicizmu in do neke mere še vedno je. Ljudi so strašili s peklom. Njihov bog je bil krut bog, ki je veliko zahteval in ki praktično ni nič dal. Jaz vem, da sem živel v majhnem strahu pred peklom. Praktično vse, kar sem rad počel, je bilo prepovedano in grešno, a moči, da ne bi več grešil, v meni ni bilo.
Sicer pa, ali me ni on ustvaril takšnega in sedaj gleda, kdaj bom
kaj narobe naredil? Tako nekako sem razmišljal. Bil sem v strahu,
ampak čisti, očiščujoči Božji strah je bil daleč od mene. Vedno
znova sem se moral spovedovati. Rimokatoliški bog je bil tudi
nepošten. Nekdo, ki ni bil član njihove organizacije, čeprav boljši 37

II: Ljubezen - odnos
človek, bo šel v pekel, oni pa, čeprav slabši, v nebesa. Tudi tako sem razmišljal. Podobno kot v ZDA, so tudi tu razvrednotili moč greha: ali grešiš ali ne, ne igra posebne vloge, če se le nekaj minut pred smrtjo spoveš njihovemu svečeniku, ki ti v imenu svojega
boga odpusti vse grehe, a tudi če se pred smrtjo ne spoveš in celo če še vedno ljubiš greh, če le nimaš t.i. smrtnih grehov, potem tudi
v tem primeru prideš v nebesa, a preko vic, katere so si izmislili.
Ljudje, ki so sprejeli takšnega duha, so bili odvisni od svojih del in svojega obnašanja. Ker očiščujočega Božjega strahu, o katerem bom kasneje povedal nekaj več, ker Božjega strahu niso poznali, niso imeli motivacije prenehati s svojimi prestopki proti sočloveku, proti Bogu, ljubezni, resnici, saj jim je bilo vse odpuščeno, pomembno je bilo le, da so izkazovali pripadnost organizaciji in da so jo podpirali s svojimi deli. Dober odnos s svečenikom je pomenil odprta vrata do nebes. In tudi oni niso hoteli razumeti, kaj je pomenila Jezusova smrt na križu, in ker tega
niso sprejeli, niso sprejeli Božjega usmiljenja, pomilovanja, in zato v njih ni bilo prave hvaležnosti, ki je tudi začetek ljubezni. Vse do
konca so živeli v negotovosti, ali se jih bo Bog usmilil ali ne, vse do konca so živeli v strahu in zato niso mogli sprejeti Božje ljubezni. Tako pa: kakršenkoli greh storijo, vse jim je oproščeno zaradi njihovih del. Bog jim je omogočil, po njihovem mnenju,
samo proces, s katerim se oni sami odrešijo. To ni nič drugega kot babilonska religija, kjer si človek sam gradi pot v nebesa (z
"božjo" pomočjo).
39
 Vse jim je oproščeno. Svečenik v imenu boga
oprosti grehe, oni pa morajo opraviti pokoro, ki ni nič drugega kot delo, s katerim se sami odrešijo, odkupijo in to delo je ponavadi
recitacija njihovih manter ali pa romanje ali pa plačajo v znak 39 Najprej JAZ in potem božja pomoč, in potem mali bog. Sicer pa je 
njihov bog podkupljiv sodnik, neljubeče bitje. S svojim delom si 
lahko kupimo njegovo oprostilno sodbo! In temu pravimo milost!!!
38

II: Ljubezen - odnos hvaležnosti svečeniku denar, zemljo. Kako zelo so razvrednotili Jezusovo daritev! Na čelu rimokatoliške religije je bila
najbogatejša oseba tega sveta, katere bogastvo se da le težko oceniti in vse to bogastvo so si nakopičili s prevaro, kakor je tudi
opisano v Bibliji, kot si bomo še pogledali bolj podrobno.
40
Njihova dela, njihovo odrešenje. Oni sami so svoj bog. Tudi
oni v svojem srcu dajejo zasluge za svoje prihodnje odrešenje predvsem sami sebi – saj naj bi jim to uspelo s svojimi deli. Tudi
oni so globoko v satanizmu.
Kaj je satanizem? Satanizem je vse, kar nasprotuje pravemu Bogu. Satan je bil prvo bitje, ki je častilo kot pravega Boga ali namesto pravega Boga lažnega boga, v njegovem primeru samega
sebe. In tako je satanist vsakdo, ki sledi njegovi poti: torej če časti direktno duha Satana, ali pa če časti kateregakoli lažnega boga,
tudi samega sebe. Lažnega boga lahko častiš tudi če misliš, da si kristjan in da slediš "Kristusu". Ime je pomembno, a duh, katerega
častiš, to je tisto, kar je bistveno.
41
 Dokler imamo trda srca, dokler smo sovražni resnici, ljubezni in Bibliji, smo sovražni pravemu Bogu in smo satanisti. Mogoče vam je vseeno glede tega, pa naj vam povem to še na drugačen način. Zaupanje v laž, v lažnega
Boga, v lažno pomoč vas bo v trenutku, ko boste potrebovali pomoč, pustilo samega in nemočnega. Bogu to ni všeč in zato se huduje nad takim početjem. Ne želi, da bi bili pogubljeni. Kako pa
je z imenom in koliko je pomembno? Recimo, da ti je ime Janez in da si poročen z Magdo. Kako bi se počutil, če bi te klicala Bolek-
lolek? Ali Gašper? (njena prejšnja simpatija) Kako bi se počutil, če bi med intimo klicala njegovo ime? Ali če bi te klicala Klinči? Ali 40 predvsem v poglavju Tiatira
41Boga se časti v duhu in v resnici – ne samo z besedami! npr. Jn 4:24, 
Iz 29:13, Mt 15:8, Jk 1:22
39

II: Ljubezen - odnos
bi se počutil cenjeno, ljubljeno? Ime je pomembno, a oseba je tudi
pomembna. Če bi sprejela v posteljo vsakega, ki bi rekel, da mu je ime Janez … tudi človeka, ki bi imel vse znane in neznane spolne bolezni, kako bi se počutil čez nekaj mesecev? Ni mi potrebno
odgovoriti – to bi te uničilo. In tako vidiš – duh, bitje, je tudi
pomembno. Bitje, katerega sprejemaš, duha, katerega sprejemaš,
takšen postajaš tudi sam, sprejemaš njegove bolezni, če jih ima, ali pa te njegova družba okrepi, ozdravi.
Torej, ali smo že rešeni ali nismo? Ali moramo kaj storiti za to,
ali ne rabimo storiti nič? Ljudje ne morejo najti odgovora na to vprašanje, saj se želijo dokopati do pravila, po katerem bi sodili sebe in druge. Verjetno nisi slišal, kaj poskušajo. Naj povem še enkrat: poskušajo biti sodnik, a mesto sodnika je že zasedeno! Bog
je sodnik! Oni pa želijo biti Bog. In ker želijo biti Bog, morajo po svoje interpretirati Božjo besedo, tako da ta nima nobenega smisla.
Evangeličanski kristjani potrkajo na vrata ljudi in jim v nekaj minutah zrecitirajo nekaj verzov iz Biblije ter jim povedo, da so rešeni. Naredili so svojo Biblijo, ki je dokaj oskubljena. Katoliki?
Uporabljajo rimski misal, ki je tudi oskubljena verzija Biblije, iz katere je vzeto precej stvari, katere nasprotujejo njihovem početju,
njihovim doktrinam, njihovemu izmišljenemu bogu.
Da bi spoznal nekoga, je potrebno izvedeti čim več o njem.
Potrebno je prebrati čim več, kar je on zapisal. In da bi spoznali naravo Boga, je potrebno prebrati vse, kar nam je dostopno in kar so ljudje, ki so bili napolnjeni s Svetim duhom, zapisali. In če preberemo Biblijo, ugotovimo, da je Bog nekatere ljudi izbral in nato zavrgel (npr. Savla), druge je sprejel, čeprav so ga tudi zavrgli (npr. David in še bolj Salomon, Adam in Eva …) Nekje piše, da
nas je Bog rešil oz. da nas bo rešil in da smo rešeni po veri in ne s svojimi deli, in spet drugje piše, da naj si sami izgradimo svoje 40

II: Ljubezen - odnos odrešenje, torej z deli, s svojimi deli. In piše tudi, da je vera brez del mrtva, je ni, in da dela brez vere ne obstajajo. Če v nekoga
veruješ, mu zaupaš, potem se bo to videlo v tvojih delih. In če v nekoga ne zaupaš, ga ne boš poslušal in se ne boš (povsem) ravnal po njegovih napotkih, željah. Če nekoga ne ljubiš, ga ignoriraš popolnoma!
V Bibliji so opisani ljubezen in njena dela. Kako je videti ljubezen in kako vemo, da je v nas ni. Rimokatoliki so bili podobni
možu, ki svoje žene ni ljubil, naučil pa se je, kaj ji mora reči in kolikokrat ji mora kaj reči, kaj kupiti, kaj narediti zanjo, da bo
videti, kot da jo ljubi. Naučil se je izkazovati ljubezen, katere nima. Naučil se je oponašati ljubezen. Odvisno od njegove spretnosti igranja, laganja, varanja, lahko vsakdo, v katerem ljubezen je, hitreje in lažje ali počasneje in težje prepozna, da v takšnem igralcu ni ne resnice in ne ljubezni. Kaj pa večina
ameriških t.i. kristjanov? Oni so podobni možu, ki je enkrat dejal svoji ženi, da jo ljubi, potem pa jo tepe, pljuva, "uživa" v spolnosti tudi z drugimi (in na ta način ogroža tudi njeno zdravje in življenje – spolno prenosljive bolezni!), ampak ker je enkrat dejal, da jo ljubi, jo ljubi – tako vsaj trdi on – kaj pa si ona misli, čuti – to ni pomembno v njegovih očeh.
A vidiš, gre za odnos! Gre za naš odnos, ki ga imamo do osebe,
do bitja, do resnice, do ljubezni, do Boga. Ljubezni se ne moremo naučiti – naučimo se jo lahko oponašati. Ljubezni ne moremo kupiti – kupimo si lahko lažnivo ljubezen (z denarjem, s svojim položajem v družbi, s svojim telesom – nekomu je nekaj "všeč",
kar imamo)
42
 – in tako živimo v iluziji, laži, da nas ima nekdo rad,
čeprav ima rad zgolj tisto, kar imamo, nas pa ne.
42to je t.i. "ljubezen" prostitutke (ne misli, da se ti nisi nikoli prodajal!)
41

II: Ljubezen - odnos
Ljubezen lahko samo sprejmemo ali zavrnemo. In če jo sprejmemo, jo tudi dajemo naprej. Naša dela se spremenijo, nismo več isti v odnosu do druge osebe. Tako v dejanjih kot v našem srcu se nekaj spremeni. In če se to zgodi v odnosu z Bogom, ki je resnica, ki je ljubezen, se posledično spremeni tudi naš odnos do
vseh ljudi, ki jih vse ljubimo ne glede na to, kaj so in kdo so.
Ravno tako kot imamo radi slike ljubljene osebe, imamo radi slike Boga in slike Boga so ljudje, ki so ustvarjeni po njegovi podobi. Te slike so se pokvarile, ampak ljubezen jih lahko popravi. Če sprejmejo ljubezen, postanejo bolj podobni Bogu.
In ni naše delo, da bi sodili, kdo bo šel v nebesa in kdo v pekel.
To je delo Boga. On določa, koga želi imeti v svojem kraljestvu in koga ne. Vidiš, on nam je dal svobodno voljo in zato mi, kadar želimo postati sodnik (On), kadar ga želimo izriniti z njegovega
mesta, tudi takrat mu želimo neljubeče odvzeti njegovo svobodno
voljo in mu ukazovati – koga bo sprejel v svoje kraljestvo in koga
ne!
A vsak kristjan se postavi na zadnje mesto in lahko je samo povišan.
43
 Jaz osebno vem, kaj si zaslužim. Bil sem upornik in do
neke mere sem še vedno, a vedno manjši. A ko sem videl, da sem bil upornik in ko sem videl, proti komu sem se boril, sem se ustrašil in rotil za še eno priložnost in dana mi je bila. Če bi bil moj odnos do Boga tak, da bi menil, da mi on mora odpustiti,
potem bi bil ponosen in usmiljenja ponosni nikoli ne more sprejeti.
Jaz bi v svojem srcu narekoval Bogu, kaj mora on storiti. On bi bil suženjček in jaz Bog v mojih očeh. Če bi živel v tej laži, v ponosu,
nikoli ne bi sprejel usmiljenja in ne bi mu bil hvaležen. Tako pa
sem mu hvaležen za usmiljenje, ki mi ga je izkazal, meni, še 43Lk 14:8-11, poročno slavje – slika končnega združenja človeštva z 
Bogom: torej tako naj kristjan živi 42

II: Ljubezen - odnos pomilovanja nevredni osebi. In to usmiljenje potem živi v kristjanu in ga hipoma spremeni, še vedno pa pusti nekaj želja, ki ga lahko pahnejo v greh, kar je tudi koristno – na ta način ostane človek ponižen in ve, da je sam za sebe brez Boga nevreden, da si ne zasluži nič dobrega. In to je hrana hvaležnosti. Kristjan je lahko hvaležen, že za to, da je hvaležen :) da živi, da diha, da je slišal o Bogu … Če pa pričakujemo in zahtevamo in si mislimo, da si kaj zaslužimo – pa bomo večinoma razočarani in nikoli zares hvaležni.
Naš odnos z Bogom bo nikakršen in nič kaj posebno drugače ne bo
z našimi odnosi z ljudmi.
Kristjan lahko sodi sebe in druge po delih in lahko pravi: če se ne boš spreobrnil, če ne boš spremenil svoje smeri v življenju, te čaka to in to … ampak če to reče, reče to z očmi, ki jim je mar in ki so velikokrat tudi solzne! To lahko reče, končna sodba pa je od
Boga. On ve vse, mi ne vemo vsega. Povrhu vsega pa se lahko Bog usmili nekoga v zadnji sekundi njegovega življenja. Čeprav je bil lahko ta nekdo vse svoje življenje goreč sovražnik Boga in ljudi, se lahko kljub temu zadnjo sekundo spreobrne in dvigne roke
k Bogu. Gre za odnos! Če pa mi mislimo in se zanašamo na še eno, na zadnjo milost – pa želimo v bistvu Boga ogoljufati, mar ne? In kaj misliš, ali nam bo Bog dal v zadnji sekundi še eno priložnost? Najverjetneje ne! Gre za odnos!
Ko sprejmemo usmiljenje, ko rotimo zanj, ko hrepenimo po njem, ko vidimo, kako grešni smo bili in kako si ne moremo sami pomagati, ga dobimo. In to potem živi v nas in nas spremeni. In
vso hvalo za to damo Bogu, saj si tega z ničemer nismo mogli zaslužiti. Ljudje, ki plačujejo za razne obrede ali recitirajo mantre (katoliško, hindujsko, budistično, muslimanske "molitve"), ljudje,
ki želijo sami ustvariti ljubezen, ki želijo sami postati Bogu všeč zaradi svoje veličine, mislijo, da bodo Boga podkupili s svojimi 43

II: Ljubezen - odnos
deli. Kaj si mislijo o Bogu? Da je nepravičen sodnik. In kaj si mislijo o sebi? »Da niso tako slabi,« ponavadi pravijo, a kar v resnici mislijo, je, da so super. Oni so nad Bogom! Mi pa vemo, da
je ni stvari, s katero bi si zaslužili, da bi nas ne samo Bog, da bi
nas kdorkoli imel rad, pa vendar spoznamo, da smo ljubljeni in to ljubezen sprejmemo in je ne želimo nikoli več izdati. In ta ljubezen nas spremeni in ta ljubezen spremeni naša dela, naše življenje. In
čeprav smo mi tisti, ki delamo drugačna dela, damo vso slavo in hvalo za to Bogu in prav imamo. In on? On nas bo lahko povišal,
kakor pravi Jezus, in dal nekaj hvale tudi nam.
44
 Ni pa to tisto, kar si kristjan želi, kar ga motivira. Kristjan si želi osrečiti Boga in ljudi. Če je tvoja motivacija biti velik, potem je v tebi še vedno
seme sovražnosti do Boga. Iskanje svoje veličine je ponos! Ampak kar nam pa Jezus v Luki pove 44
, je, da gre za odnos, ljubeč odnos.
V ljubečem odnosu da žena hvalo možu in mož ženi in noben od
njiju se ne laže, ampak imata oba prav. To je tisto, česar mi, dokler smo neljubeči, ne želimo videti. Pri nas je samo ali – ali. Ali gre vsa slava Bogu in je on naš Odrešenik ali pa gre vsa slava nam in smo mi sami svoj Odrešenik. Biblija pa govori o obojem, ona
govori o odnosu, čudovitem odnosu :) :) :) o ljubezni!
Vera Kakor opažam, ima veliko ljudi težave s tem razumevanjem.
Nekateri ne želijo razumeti, drugi ne morejo. Za tiste, druge, želim zadeve še bolj razjasniti. Moja razlaga v ničemer ne nasprotuje Bibliji, nasprotuje pa trdosrčnim razlagam. Marsikoga zmotijo Pavlove besede, ko govori o Gospodovi svobodni volji in ko argumentira, da si milosti ne moremo zaslužiti in to ponazori na
primeru faraona in Ezava ter Jezusa. Pravijo: »Če je že vse določeno vnaprej, potem je vse brez veze. Če nas je Bog izbral, še 44 že omenjeni Lk 14:8-11
44

II: Vera
predno smo se rodili, potem bomo prišli k njemu, ne glede na to,
kaj bomo storili in če ne, potem ne bomo, ne glede na to, kaj bomo naredili.« Toda niti Pavel niti Jezus nista tako mislila in niti nista
tako učila, saj sta delovala v skladu z božjo besedo – končni rezultat pa je odvisen od Boga Očeta.
45
 On je glavni v odnosu, mi smo podrejeni, pa vendar ko sprejmemo vero, smo z njim eno v Jezusu Kristusu. Da, Pavel lepo opiše ta odnos: »Jaz sem sadil,
Apolo je zalival, a Bog je dajal rast. In tako je tisti, ki sadi, nič;
tisti, ki zaliva, je nič, ampak Bog je, ki daje rast.«
45
 Da, vsa slava
gre Bogu. On je prvi sadil, prvi zalival in on daje rast in on nam daje možnost, da naredimo kaj namesto njega – pa ne da bi se zaradi tega prevzeli, ampak zato, ker se ljubezen na tak način izraža. Ljubezen ne more početi nič!
In da, veliko je "kristjanov", ki pljuvajo po Bogu, govoreč, da
je vseeno, kako živimo in ki s svojim nespremenjenim življenjem blatijo ime Gospodovo pod krinko krščanstva. S svojo razlago nasprotujejo številnim verzom,
46
 da ne govorim, kako nasprotujejo Božjemu Duhu, Duhu ljubezni. In tudi Božji strah, ki je začetek modrosti, kakor je zapisano na večjih mestih v Bibliji, in o katerem je govoril tudi Jezus, in o katerem bo govora v naslednjem poglavju – Božji strah pometejo pod preprogo, ga izločijo iz Biblije, utišajo Gospoda.
Pavel je Božji služabnik in je delal in delal in delal. Bil je kamenjan in mislili so, da je mrtev – pa ga to ni ustavilo in je še naprej oznanjal Jezusa, da bi ljudje prišli k veri 47
 in k poslušnosti vere, da bi imeli upanje, resnično upanje ter da bi v končni fazi v 45I Kor 3:6-11, Lk 22:31-32 - Jezus je npr. molil za Petra 
46 Gal 5:19-21
47 Rim 10:17, Rim 1:5
45

II: Vera
njih bila zrela ljubezen, krščanska ljubezen, prava ljubezen, ki je največja, večja od upanja in večja od vere.
48
Spominjam se, koliko časa sem imel težave z razumevanjem tega verza. Kako sem si želel razumeti … in se v svoji prošnji obračal na edinega, ki bi mi lahko pri tem pomagal – na Boga: naj mi pošlje nekoga, osebno ali preko njegovega dela, knjige,
zapisov, ali pa naj mi Bog direktno da razumevanje. Joj, kako sem se trudil dati ljudem ljubezen, ljubezen, katero sovražijo! Potem,
po dolgem času pa mi je Gospod dal razumevanje tudi tega verza.
Sedaj bi lahko govoril in govoril o njem, saj bi praktično samo opisoval, kar je bilo posajeno in kar je v meni zrastlo, ampak nekje se je potrebno ustaviti.
Da, marsikdo ne razume Pavlovih pisem in o tem piše tudi
Peter.
49
 Toda ali je težava pri Pavlu ali pri ljudeh? Pri ljudeh, ki si napačno razlagajo tudi druge dele Biblije in tako pravi tudi Peter.
Pavel se je trudil in tudi jaz se trudim in tudi mene marsikdo ne želi razumeti. Zakaj, zakaj ne razumejo? Razlogov je več, glavni je eden: njihov greh jih je ločil od Gospoda. Vera v Jezusa, prava
vera bi jih zbližala z njim, jih spremenila, vodila k upanju,
ljubezni. In videli bi, da v njih raste razumevanje, vera, upanje,
ljubezen, a temu se na vsakem koraku upirajo in zato ostajajo neljubeči, trdosrčni, neusmiljeni, nespametni ...
Podobno napadajo Gospoda kot na primeru, z vprašanjem, ali lahko Bog ustvari kamen, ki bo tako težak, da ga ne bi mogel dvigniti … - argument, katerega napako smo lahko povsem jasno vsi videli.
50
 In podobno želijo ljudje tudi tu dokazati, da z Bogom
nekaj ni v redu, z nami pa da je vse v najlepšem redu. Pavel opiše 48 I Kor 13:13
49 II Pt 3:13-18
50 stran 35
46

II: Vera
en aspekt Boga in našega odnosa z njim, to je, da je Bog neodvisen od nas, da je njegova volja nad našo, da je on Gospod in da mi nismo. Kar je povedal Pavel in argumentiral, si lahko predstavljamo kot smerokaze. Pot do Boga in ljubezni je ena sama
in je resnična: na kratko Jezus Kristus. Ko slišimo o njem, potem razumemo, kaj je Bog storil za nas, in potem lahko v polnosti sprejmemo ljubezen. Seveda, ljubezen že sprejmemo v polnosti,
ampak njeno seme v nas je še majhno in potrebno je zalivanje,
negovanje in potem sledi rast, ki pa ni samoumevna, ampak je povsem v domeni Boga. In na tej poti se soočamo z različnimi križišči in velikokrat želimo zaviti v napačno smer. Ljubezen desno, sovraštvo levo … in kar Pavel pove, je to, da je potrebno
zaviti desno. Pri naslednjem križišču pa je ljubezen levo in sovraštvo desno in Pavel nas vodi levo, ljudje pa protestirajo: temu ne more biti tako, saj je rekel desno … Ne pustijo se pustiti voditi ljubezni, niti ne Božji modrosti, ampak svoji nespameti, ne želijo biti najdeni, ampak izgubljeni. Če bi se pustili voditi na tej poti ljubezni, Bogu, bi se nikoli ne izgubili. Ljudje ugovarjajo, da se Bog ne spreminja. Da, to je res. Bog se ne spreminja, ljubezen ostaja ista. Kar pa se spreminja, je naš odnos z Bogom in mi sami.
Tega pa ljudje ne želijo videti, ne želijo biti spremenjeni in zato vedno narobe razumejo Gospoda in vedno se jim zdi kaj nelogično. Pravijo: »Ni logično. Prej smo šli desno, zdaj pa
levo .... pa kako ...« se sprašujejo. »Tu nekaj ni prav,« še dodajo.
Pa vendar se motijo. Ko človek misli, da si s čim zasluži Božjo milost, potem Pavel argumentira: »Niti pod razno si je ne zaslužiš – Bog te je poklical, se te usmilil,«
51
 in na ta način usmeri človeka
na pravo pot, k pravemu cilju, k Božji ljubezni. Nekdo drug ali pa
celo ista oseba, kasneje na poti življenja, pa tudi nasprotuje Bogu
in sicer na drugačen način, rekoč: »Vse je brez veze. Božji plan 51to ni citat, ampak vsebina sporočila, ki ga je sporočal 47

II: Vera
odrešenja je brez veze.« In za podkrepitev svojega zgrešenega
argumenta, še citira samega Boga, Božjo besedo, katero povrhu vsega še napačno razloži. O tem piše tudi Peter.
49
 Možnosti za
napačno razumevanje, če to želimo, je obilo in tudi tu se kaže Božja dobrota. Nekaj si želeti je v naši moči, to storiti – ta moč pa
prihaja od Boga. O tem piše Pavel 52
 in če omenim njegov citat,
potem bo lahko spet nekdo uporabil njegov citat na primeru, ki vodi stran od Boga. Uporabil ga bo v napačnem kontekstu! Ni meja napačnemu razumevanju, še posebno če ne želimo priti do
cilja, do ljubezni do ljubezni, do resnice, do Boga, do ljubezni do
vseh ljudi. Pavel je v svojem argumentiranju, da je Bog tisti, ki izbira, da je on tisti, ki je glavni v odnosu; v tem svojem argumentiranju je do neke mere ovrgel samo en sovražni argument, ki ga ljudje lahko uporabijo na tem mestu: »češ, da Bog
ni pravičen, če je temu tako.« Sovražni in napačen argument je ovrgel z zaključkom, zaradi katerega je to sploh pisal in ta
zaključek se glasi, da mi nismo Bog, da mi nismo sodnik, da naša
volja ni nad Božjo. Govoril je o svobodni volji Boga in na drugih mestih je govoril o tem, da kar si Bog želi, to Bog tudi dobi – to je napisal v kontekstu njegove moči – to navodilo je koristno za
nekoga, ki se upira Božji moči in ki misli, da je njegova volja nad
Božjo. To pa ne pomeni, da je vse tako, kot je Bogu po volji, saj kristjani molijo: »Zgodi se tvoja volja.« Vidiš, to, da se vse zgodi
po Božji volji, bi nasprotovalo Božji besedi in Božjemu Duhu.
Zakaj Duhu? Kakšna bi bila tvoja reakcija na bolečino nekoga?
»Ej, takšna je Božja volja, zakaj bi ti pomagal. Če bo Bog želel, ti bo že pomagal …« V tebi bi bil duh krutosti, ne pa ljubezni. In
težko bi v Duhu in v resnici, no, ne bi mogel v duhu in v resnici izpolniti Božje volje, ki je, da se veselimo z veselimi in žalostimo z žalostnimi … Nam bi bilo vseeno, to pa ni tisto, kar si Bog želi 52Rim 7:15
48

II: Vera
in to je pokazatelj, da smo nekje nekaj narobe razumeli, da smo se nekje na poti uprli Bogu in zavili v drugo smer.
Kako ljudje povečini pokvarijo jasno sporočilo Biblije na
primeru Pavlovega argumentiranja o tem, da je Bog že poprej izbral določene ljudi? Kar trdijo, je, da to velja za vse čase in za
vse ljudi ali pa za njih osebno. Tega Pavel ni rekel, tega tudi Jezus ni rekel, saj to nasprotuje Božjemu Duhu. Oni so tisti, ki želijo tako sklepati in to je tako neumno kot naslednji primer: »Voziš se po cesti iz kraja A v kraj B. Prispeš do križišča, kjer v kraj B vodi
leva pot. Na naslednjem križišču sploh ne želiš pogledati smerokazov, saj trdiš, da veš!, da moraš zaviti levo …« Mislim, da
je takšna nespamet lahko vsem očitna. Možnosti napačnega
argumentiranja je neskončno. Na vsak moj argument, lahko kdo, ki ne želi priti k Bogu, najde kaj v Bibliji in obrne pomen. Glavne in najbolj pogoste in najbolj tehtne napačne odločitve, napačna
sklepanja sem v tej knjigi lahko razkril, vseh pa ne morem, ker nimam neskončno veliko časa, niti ne neskončno spomina na
računalniku. Tudi v tem, da sem pri komu uspešen, sem odvisen od
Gospoda. Jaz samo sadim in zalivam – in če sem odkrit – še to gre hvala Gospodu, on to počne in prepričan sem, da bo tudi tebi dal razumevanje.
Dejstvo pa ostaja, da ljudje, ki sovražijo ljubezen, ki sovražijo Boga, takšni bodo zlorabili vse, da bi tja ne prišli. Nekateri tudi v imenu resnice in ljubezni in Boga nasprotujejo Božji besedi in Božjemu Duhu. Tudi jaz sem bil tak, čisto nič drugačen. V Božji besedi nisem videl ničesar, kar bi mi dokazovalo, da je to Božja
beseda. In zato nisem mogel to verjeti. In potem sem videl nekaj povezav med staro in novo zavezo. To je bilo seveda premalo, da
bi mi dokazovalo, da gre za Božje delo. »Ne, ne morem verjeti, da
je to Božja beseda. Rad bi verjel, toda ne morem, saj ni zadosti 49

II: Vera
ujemanja. To bi si lahko ljudje izmislili in napisali.« In potem sem videl, da se praktično vse ujema in kakšna je bila moja reakcija?
»Sedaj ne morem verjeti, da je to Božja beseda, ker vidim, da so v Novi zavezi stvari, ki so v že v Stari, da je Jezusovo življenje bilo opisano že stoletja predno se je učlovečil. Ne, sedaj ne morem verjeti, da je to Božja beseda, saj se mi zdi, kot da bi bilo vse prepisano.« Ali vidiš, kako pokvarjen sem bil? Kdaj bi po tvojem lahko sprejel, da je Biblija Božja beseda? V katerem primeru?
Nikoli, v nikakršnem primeru, ker tega nisem želel sprejeti. Da,
zdi se, kot da bi bila nova zaveza prepisana stara, toda kdo to vidi?
Praktično nihče. Kdo in zakaj bi kaj takšnega napisal? Edini smiseln odgovor, ki ga najdem, je, kot že rečeno ta, da so prerokbe
v Bibliji bile sporočene svetim ljudem, ki so bili nošeni od Svetega
Duha in pika. Ljubezen do resnice mi je razkrila mojo pokvarjenost in lažnivost. Da, lagal sem se, da bi sprejel Božjo besedo, če bi … a v resnici sem bil proti njej v vsakem primeru. To spoznanje me je streznilo.
In takšno zlo, kot je bilo v meni, videvam praktično v vseh ljudeh. Upirajo se. Iščejo nove in nove izgovore. Ko jim odgovorim in razjasnim zadeve, ko jim pokažem njihovo nespamet, hitro najdejo kaj drugega, če pa ne najdejo novih obtožb
proti Bogu – te namreč morajo najti, kajti sicer bi bili oni obtoženi in spoznani za krive, tega pa nočejo, niti nočejo biti v resnici pomiloščeni – če torej ne najdejo novih obtožb proti Bogu, pa
povsem omrtvijo svojo pamet in mučijo, utišajo svojo vest in verjamejo, kar želijo verjeti in sicer brez pameti in brez srca in brez spremenjenega življenja. In kaj še storijo? Podobno kot so storili pri Pavlu – ljudje te napadejo, po krivem obsodijo, karkoli narediš, je v njihovih očeh narobe in s tabo je vse narobe. Za
nekatere sem premlad, za druge prestar, za tretje … vsak si najde
50

II: Vera
svoj izgovor, samo da se mu ni treba spremeniti in da ostane tak,
kakršen je: sovražnik resnice in ljubezni in razuma.
Ljubezen in strah Kako pa se Božja ljubezen še izraža? Ali nas je lahko v ljubezni strah? Kaj je Božji strah? Poglejmo si na nekaj primerih.
Prideš v službo, kjer te čakajo novi sodelavci in šef. Lepo te pozdravijo, potem pa proti tebi kar naenkrat plane eden sodelavec
in začne kričati, da te bo ubil. Zbije te na tla in te začne brcati s svojimi bulerji – kamorkoli pač pade. Ker so sodelavci in šef ljubeči – kaj bodo storili po tvojem mnenju? Ali bodo nasilni do
tvojega sodelavca in mu bodo proti njegovi volji preprečili, da bi
"užival" v svojem početju? Ali bodo nasilni do tebe, ker ne želijo prizadeti čustev tvojega sodelavca in mu bodo zato pustili, da te huje poškoduje? 
Ljubezen ima moč, ne stoji nedejavno ob strani. In Bog je ljubezen in ljudje želimo odvzeti Bogu njegovo moč.
53
 Karkoli bi
tvoji sodelavci naredili ali česarkoli ne bi naredili, v vsakem primeru jih lahko obtožimo, da so neljubeči. Ali vidiš? In isto storimo, ko je govora o pravem Bogu.
Ljudje pravijo: »Če bi Bog obstajal,
54
 bi uničil tiste, ki uničujejo druge in na svetu ne bi bilo trpljenja. Ne, ljubeč Bog ne obstaja!« vzkliknejo. 
In praktično isti ljudje, v svoji zmedenosti in v svoji zgrešeni predstavi Boga, pravijo: »Ne, Boga se ni potrebno bati. On je ljubezen.« 
53angl. the force – Satanov duh (in ljudje, dokler je v nas njegov duh) 
želi odvzeti Bogu njegovo moč in postati Bog 54to je ljubeč Bog 51

II: Ljubezen in strah Po eni strani zahtevajo, da Bog deluje brez usmiljenja in to je po njihovem mnenju ljubeče in po drugi strani zahtevajo, da Bog
ne bi deloval in to bi bilo za njih ljubeče. V svoji nespameti marsikdo celo misli, da bi moral ljubeči Bog prisiliti vse ljudi, da
bi ga ljubili – da bi nas moral narediti brez svobodne volje!
V Bibliji je zapisano, da so Jezusu pogosto dali na razpolago dve možnosti in obe sta bili napačni,
55
 a on je vedno našel tretjo,
pravilno. In tudi tu je tako. Ljudje, ki zahtevajo uničenje drugih,
nimajo usmiljenja. Ne želijo videti, da njihov odnos z Bogom, z ljubeznijo, ni nič kaj boljši in da bi si takojšnje uničenje zaslužili tudi oni sami. A Bog, kakor je pisano, je usmiljen in zato potrpežljiv.
56
 Vsi si zaslužimo takojšnje uničenje. In v svojem usmiljenju čaka, da bomo prišli k pameti, medtem ko brcamo eni druge. In ljudje, ki protestirajo ob dejstvu, da Bog otežuje našo "zabavo" (zato so bolezni na svetu) ali ji naredi konec (zato je smrt na svetu) ali ji bo naredil konec (dokončno uničenje zla), si želijo predstavljati Boga, ki bi pustil našo "zabavo" v nedogled in to je tisto, kar v resnici ne bi bilo ljubeče.
Ko bi te sodelavec tepel, ali si ne bi želel, da bi se ta oseba
nekoga, nečesa bala? Če bi bila neustrašna – kdo bi jo ustavil?
Začasno bi jo mogoče ustavili, ampak zaradi tega, ker bi ji preprečili, da bi te ubila, bi te še bolj zasovražila. V njenih očeh je bila ponižana, saj so se ji upali preprečiti, jo omejiti, njo – zaradi tebe! Zasikala bi proti tebi: »Pazi se, ti in tvoji – dobil vas bom
…« Kakšno življenje bi ti potem živel? Če bi se pa oseba koga ali nečesa bala, pa bi se že ob določi besedi spametovala in bi te prenehala tepsti. Prišla bi k pameti in niti na misel ji več ne bi
prišlo, da bi ti še bolj škodovala. Torej, tak strah je dober. In tak je 55tudi jaz sem to počel, kot verjetno mi vsi 56 II Pt 3:8 ...
52

II: Ljubezen in strah Božji strah. Božji strah popravi našo pamet. Ampak ljudje, ki si predstavljajo svojo izmišljeno podobo Boga, pravijo, da se Boga ni potrebno bati in na ta način v imenu dobrega, v imenu Boga,
omogočajo zlo in preprečujejo ljudem, da bi z zlom prenehali.
Da, strah, ko se zavemo negativnih posledic svojega delovanja,
je dober strah. Ko se zavemo resnosti greha in sodbe, lahko pridemo k pameti, ampak milijarde ljudi želijo spraviti Boga s sodniškega prestola in milijarde ljudi opravičujejo svoj greh 57
 in ne želijo prenehati z njim.
Ljudje se danes bolj bojijo hudiča in kaj se bo zgodilo z njihovim telesom, kot pa se bojijo Boga in za svojo dušo. Cenjenje svojega telesa in potreb telesa nad Božjim duhom, nad dušo je tudi
satanizem.
58
 Zakaj? Če za to, da bi zaščitili svoje telo ali zadovoljili njegove potrebe, nekoga izdamo, izkoriščamo, ubijemo – ali se nismo pregrešili nad duhom ljubezni? Če pa za nekoga
damo celo svoje življenje, svoje telo – ali ni to ljubezen?
59
 Kaj pravi Jezus? Nihče nima večje ljubezni kot ta, ki da svoje življenje za svoje prijatelje.
60
 
Ali je strah pred neizbežnim, kot npr. pred smrtjo, razumen strah? Ne, je nespameten in zato ni od Boga. Božji strah pa je razumen, je od Boga.
In še nekaj bi dodal, kar ti je razumljivo, ampak kdo ve, če bi ti kdaj pomislil na to. Če se bojimo pokvarjenega človeka, kako se 57 takšni v svojih očeh ne potrebujejo Jezusa, da bi jih resnično 
opravičil … raje se zagovarjajo sami 58 Mt 16:23
59 to lahko storimo tudi brez ljubezni in če to storimo brez ljubezni, je 
brez vrednosti – prim. I Kor 13:3
60 Jn 15:13
53

II: Ljubezen in strah bomo obnašali? In če se bojimo dobrega človeka, kako se bomo obnašali, kakšni bomo v odnosu do drugih ljudi? Jezus pravi, da
naj se bojimo dobrega Boga! In Biblija pravi, da je Božji strah začetek modrosti. Svet pravi: »Ne boj se Boga. Boj se hudiča ali pa bodi neustrašen … To je začetek modrosti.« A kar je modrost za
ta svet, je norost pri Bogu in obratno.
61
V Bibliji so mesta, ljudje, človeštvo na splošno, predstavljeni kot ženske. Pa si poglejmo na primeru, kakšen je bil naš odnos do
Boga. Podobni smo ženski, ki je zaničevala ljudi, ljubezen,
pravega Boga. In mnogim ženskam in moškim je povzročala
trpljenje in v tem celo uživala. Svojo fizično nemoč je nadomestila
s svojo iznajdljivostjo in s svojimi čari ter s svojo krutostjo. Potem pa sreča enega "bizgota" na križu in ga zasmehuje: »Ha, luzer,
prav ti je! Tebe pa Bog nima rad!« Ljudje se radi izživljajo nad
tistimi, za katere vedo, da jim nič ne morejo. Radi zasadijo semena
zla, ki je v njih in katero jih je mučilo, še v druge. In lahko ga je tudi popljuvala, pretepla, karkoli. In ta "luzer" je bila najmočnejša,
najimenitnejša oseba, sam Bog, Jezus Kristus. Večina ljudi niti ne ve, povrhu tega jim je pa vseeno, če zasmehujejo Boga bodisi direktno kot Jezusa Kristusa ali pa kot ljubezen, resnico, življenje.
Sem ter tja pa kdo le uvidi, kdo je bil ta "luzer" na križu. In enim je potem še večje zadovoljstvo pljuvati po njem. Njihova ljubezen do
sovraštva je namreč tako zelo močna. Nekateri pa se prestrašijo:
»Joj, kaj sem storil in joj, kaj mi bo naredil …« Ta misel,
usmerjena v prvi vrsti na sebe, še ni ljubezen. Vidimo pa, da se je ženska ustrašila in prišla k pameti. Da, Božji strah je začetek modrosti. In ženska prosi, roti za usmiljenje, katero ji je dano. In
ženska ve, da si ni z ničemer zaslužila nič dobrega in da tega
usmiljenja ne bo mogla nikoli poplačati in to v njej rodi občutek hvaležnosti in to jo spremeni in spreminja. V njej je bilo posejano 61I Kor 3:19
54

II: Ljubezen in strah seme ljubezni, ki potem raste. Ko začne bolj spoznavati "luzerja",
vedno bolj ugotavlja, kako veličasten je in vedno raje ga ima.
Vedno bolje se počuti v njegovi družbi. Vedno manj jo je strah za
to, kaj ji bo storil in vedno bolj jo je strah zanj: kako se on počuti,
da ga ne bo prizadela itd. Vedno več ljubezni ko sprejmemo, vedno
bolj je ljubezen tista, ki je na prvem mestu v našem življenju in ne več mi sami. In na koncu, ko ljubezen postane popolna, v njej ni več strahu, kakor je zapisano tudi v Bibliji.
62
 Do takrat pa je Božji strah tisti, ki nas vodi do ljubezni. Bog je tisti, ki nas vodi in njemu damo slavo in hvalo za to in ne sami sebi. Če dajemo slavo sebi,
smo sebični, brez ljubezni. Povrhu vsega smo v tem primeru tudi nepošteni. Seveda – z Bogom, ki je resnica, ljubezen nimamo v tem primeru nič skupnega.
Kaj lahko prepreči ženi, da bi se ljubezen v njej ne razvila do
popolnosti? Jezus je to razložil v priliki o sejalcu. Svojim učencem je dejal, kako da tega ne razumejo. In da če tega ne razumejo, kako bodo potem razumeli karkoli? Izredno pomembno! :) 
63
Pisano je tudi, da med drugimi tudi strahopetci ne bodo prišli v nebeško kraljestvo, ampak bodo deležni druge smrti.
64
 Dokler nisem sprejel Kristusa, se mi je zdelo to zelo … no … kruto. Strah me je bilo veliko stvari in glede na Biblijo me je čakala druga
smrt, ne glede na mojo pripadnost rimski religiji. Ko sprejmeš Boga, ko poslušaš o Bogu, ko z razumom vidiš, da so bili vsi dvomi, ki si jih imel o Bogu in o Bibliji, prazni, potem lahko hodiš po poti življenja z Bogom. Si kot otročič, ki hodi s svojim očetom,
najmočnejšim, najhitrejšim, najveličastnejšim bojevnikom. In če praviš, da hodiš ob njem, da si kristjan, hkrati pa te je strah 62 I Jn 4:18
63 kako boste potem razumeli ostale prilike? Mr 4:13
64 Raz 21:8
55

II: Ljubezen in strah navadnih ljudi ali hudičev – ali tvoje življenje, tvoja dela ne kažejo na to, da ne govoriš resnice? Da si lažeš, da lažeš drugim, da hodiš po poti laži, da živiš v laži in da je tvoj oče še vedno oče laži,
Satan, ne pa pravi Bog? V ljubezni ni strahu. Ljubezen je močna,
najmočnejša sila izven tega sveta in hkrati tudi najmočnejša sila
tega sveta. Bog je najmočnejši.
Kura in jajce Ljudje okrog mene so se velikokrat spraševali: kaj je bilo prej –
kura ali jajce in če si odgovoril, da je bila kura, so dejali: »Od kje pa je prišla kura? Nimaš prav. Jajce je bilo prej.« In če si odgovoril, da je bilo prej jajce, so vprašali: »Kdo pa je izlegel jajce? Nimaš prav: kura je bila prej.«
V pogledu evolucije je bilo prej jajce: jajce prednikov kokoši ali jajce dinozavrov ... V biblijskem pogledu pa je bilo prej tisto,
kar je Bog ustvaril: če jajce, potem je bilo prej jajce, in če kura,
potem kura. Kakor razumem prva poglavja Geneze, bi dejal, da je bila kura pred jajcem. V to sem lahko še bolj prepričan, saj teorija
evolucije uči drugače. Lahko se pa motim, a kar sem želel povedati s tem, je, da ljudje uživajo v tem, da zamenjujejo vzrok in posledico, da radi izkrivljajo resničnost in da radi iščejo in nikoli ne najdejo 65
 ter da radi natikajo drugim zanke, s katerimi jim dokazujejo, da se motijo … s katerimi jih porazijo … To je za
pričakovati od nas, dokler živimo brez ljubezni, da.
… vzrok D posledice E, vzrok E posledice F, vzrok F posledice G ... 
Da, kako zelo obračamo vzrok in posledico. Božja beseda
pravi, da nas je on ustvaril po svoji podobi in da smo si mi ustvarili lažne bogove po svoji, popačeni podobi, mi pa pravimo: »Ne, mi 65 II Tim 3:7
56

II: Kura in jajce smo ustvarili bogove, vsi so lažni, razen nas samih, in mi smo tisti,
ki smo se ustvarili … Mi sami smo svoj vzrok …« in ko to mislimo v svojem srcu, se postavljamo nad Boga.
Ker je prvotni vzrok vsega Bog, mi pa smo tako rekoč njegova
posledica, ne moremo tega nikoli spremeniti. Mi ne moremo nikoli postati Bog: to mesto je že zasedeno – hvala Bogu! Niti predstavljati si ne morem, kaj bi se zgodilo, če bi kdo od nas dobil moč, ki jo ima Bog. Neljubeče srce in velika moč sta odličen recept za totalno uničenje! Kakorkoli že: posledica ne more nikoli postati vzrok same sebe ali celo svojega vzroka. To bi bilo nesmiselno in zato tudi naše sanje, da bi mi bili Bog, ter tudi naša
dela, ki stremijo k temu, nimajo smisla in se na koncu sesujejo v prah, v uničenje. Laž brez resnice ne more obstajati in pika.
Bog pa nam je v svoji dobroti dopustil, da si lahko izgradimo domišljijski, sanjski, lažnivi svet, v katerem smo vendarle bogovi.
V naših sanjah se lahko igramo boga, čeprav v resnici nikoli nismo in na ta način je naša bolestna potreba po biti bog, potešena na nek patetičen način. Lahko tudi ne bi bila – velika je Božja dobrota :) 
Znanost nam obljublja večnost in moč in verjamemo ji in predstavljamo si, kako bo nekoč, nekje … in ta ZF nas vodi naprej.
V meditacijah lahko okušamo svojo "božanskost", v njih izkušamo svojo moč – vsaj mislimo, da je vsa naša – v resnici je verjetno vsaj deloma demonska. Želimo si biti Bog, ne da bi sprejeli njegovo naravo, ki je ljubezen.
Še o trojici in ljubezni Marsikdo ne želi razumeti, da je najvažnejša stvar odnos med
nami in Bogom. In ker smo si različni, imamo različne odnose. On je pravičen sodnik. Pošteno lahko sodi, ker pozna vsa dejstva – mi jih ne. Sodnik brez moči ne more izvršiti sodbe. On jo lahko. Na
57

II: Še o trojici in ljubezni tem svetu vidimo toliko trpljenja in hudobije. In veliko ljudi pravi:
če bi Bog obstajal in bi bil ljubeč, bi kaznoval vse hudobne ljudi.
Hkrati pa ne želijo videti, da so tudi oni hudobni. Če bi Bog
kaznoval vse hudobne ljudi, bi bili vsi v trenutku uničeni: naša
telesa in duše. Zato pa čaka in čaka … potrpežljivo bolj kot mi vsi skupaj. Čaka, da se bo še kdo spreobrnil.
66
 Upam, da sedaj razumeš, da nam ravno trpljenje na tem svetu govori o tem, kako dober je Bog. Dal nam je svobodno voljo, da se mu lahko upiramo! Zato je na tem svetu trpljenje, ki si ga povzročamo sami.
Trpljenje in smrt, ki si ju ne povzročamo sami, pa sta omejitvi, ki preprečujeta, da bi postali premočni. Dlje namreč ko zli ljudje živijo in bolj ko so zdravi, več zla lahko povzročijo in zato je bilo in je na tem svetu tudi takšno trpljenje in smrt.
Da, očitajo mu, da ni ljubeč, da dopušča trpljenje ljudi, ki zaupajo vanj. Ravno zato, ker je ljubeč, dopušča trpljenje ljudi,
tudi tistih, ki zaupajo vanj. Povrhu vsega je tudi sam prehodil to pot in od nas ne zahteva nič takšnega, kar tudi on sam v mesu ne bi
prej naredil. On je voditelj, vodja v pravem pomenu besede, ki vodi svoje sledilce po pravi poti.
Oseba, ki sprejme diagnozo Biblije, ki prevzame odgovornost za svoja dejanja, ko vidi, koliko zla je storila v življenju, začne rotiti Boga za milost, za usmiljenje, za ponovno priložnost.
Marsikdo misli, da ima pravico za to 67
 in da Bog komaj čaka, da se obrnemo k njemu in da nam ne more reči ne. Ali zaznavaš tu kaj ponosa? Kako je lahko takšna oseba sploh kdaj hvaležna Bogu za
usmiljenje? Dokler je človek ponosen, usmiljenja ne more sprejeti.
Ne more sprejeti zdravila, daru, ki bi spremenil njegovo srce in 66 II Pt 3:9
67 Bog ga je po njegovem mnenju dolžan poslušati, ubogati. Kdo je 
potemtakem pravi Bog po mnenju takšne osebe?
58

II: Še o trojici in ljubezni pamet. Marsikdo po drugi strani misli, da je nevreden in da si ne zasluži nič dobrega. Takšne osebe uživajo v poniževanju samega
sebe. Poniževanje ni isto kot ponižanje. V slovenščini tega ne razlikujemo, ampak obstaja pomembna razlika. Poniževanje ni koristno za tistega, ki je poniževan, saj tisti, ki nekoga ponižuje, le-
tega zaničuje in mu želi vse slabo. Ponižanje pa nekoga naredi ponižnega: v odnosu z Bogom ga postavi na realna tla, v stik z resničnostjo. Ali lahko potemtakem oseba, ki ponižuje (sebe ali druge), sprejme Božje usmiljenje, ki bi jo lahko spremenilo? Ne.
Takšna oseba, dokler je takšna, se nikoli ne spremeni. Kdo je najpomembnejši v njenem življenju? Ona! Ona je ničvredna. Ona
je slaba. Ona je … Podobno kot je s ponosnim človekom, kjer je vedno on in on in on, tudi pri tej osebi ni ljubezni, ampak sebičnost: jaz, jaz, jaz. V sebičnosti smo vedno mi prvi, v ljubezni pa je druga oseba prva :) Prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi!
68
Popoln, ljubeč Bog je zato več kot ena oseba. V Bibliji se razkrije kot trojica že v stari zavezi.
69
 Oče skrbi za Sina, Sin za
68 Mt 19:30, 20:16, Mr 9:35, 10:31, Lk 13:30
69 npr. Gen 1:26 pravi - Bog je rekel: ustvarim o človeka po svoji 
podobi I Tes 5:23 – človek je sestavljen iz treh delov - telesa, duha in duše, ki je 
lahko za razliko od živalske duše neumrljiva, lahko pa tudi ne – KJB 
Job 12:10 govori o duši, ki je zelo verjetno živalska. Duša je bistvo 
življenja in v tem pomenu se beseda duša lahko uporablja namesto 
besede življenje in beseda življenje namesto besede duša Bog Oče je kot duša, Sveti Duh – duh, in Jezus se je razkril v telesu Bog je svet, svet, svet – 3x, Bog je Bog Abrahama, Izaka in Jakoba -3x 
Iz 6:3, Ex 3:6
V Bibliji je večkrat zapisano, da sta potrebni dve ali več prič, da se nekaj razsodi kot resnično. Kako verjeti, da je Bog ustvaril svet, če bi bil 
Bog samo ena oseba – ena priča? Tudi Jezus se sklicuje, da o njem 
pričuje Bog Oče, Sveti Duh … saj je počel dela, ki so bila 
59

II: Še o trojici in ljubezni Očeta. Povezuje ju pa Sveti Duh. Tak Bog nas ne potrebuje, pa
vendar nas je ustvaril. Če bi Bog kaj potreboval od nas – ali bi
lahko naredil kaj nesebičnega za nas? Ali ne bi vsega storil zaradi sebe? Če ti nekdo nekaj stori in pričakuje zaradi tega nekaj od tebe
– ali gre za ljubeč odnos ali za poslovni odnos? Ali bi to občutil kot olajšanje ali kot breme? Bog, ki je samo ena oseba, tudi zato ne
more biti ljubeč.
Bog, ki je ena oseba, bi zelo težko bil pravičen sodnik, saj bi se ga lahko dalo podkupiti, kupiti. Nekaj bi mu bilo pri nas všeč,
česar on sam ne bi imel. Pri trojici pa temu ni tako. On je imel že vse, on je imel ljubezen, on je ljubezen, on je imel ljubeč odnos in tega je delil in tega je želel deliti še naprej. Nič nimamo, česar on sam že ne bi imel. Vse, kar imamo mi, je imel tudi on. Samo sprejmemo lahko to, kar nam nudi, samo to :)
Marsikdo pravi, da je Jezus, ne samo isto kot Oče, ampak da je Jezus Oče. Če je temu tako, potem se je Jezus pretvarjal, da je človek. Ničemur se ni odpovedal za nas. Želel nas je prevarati.
Njegovo življenje in smrt na križu sta bila samo igra. Življenje je za takega lažnivega boga igra, za pravega Boga pa je življenje on sam in on ni brezvezna igra.
In spet drugi pravijo, da Jezus ni Bog, ampak ustvarjeno bitje.
Če je temu tako, potem imamo opravka s krutim Bogom Očetom,
ki je trpinčil edino bitje, ki mu je bilo zvesto. Če je temu tako,
potem začutimo v sebi gnev, upornost proti takšnem Bogu. To ni napovedana stoletja pred njegovim učlovečenjem (Jn 5:34-47) in 
hkrati še pravi: meni ne verjamete, drugim, ki bodo prišli za mano in 
ki bodo pričali o sebi, boste pa verjeli … (prim. Jn 5:43) Da, Jezus v 
skladu z Božjo besedo v stari zavezi pravi, da če bi on sam pričal o 
sebi, da njegovo pričevanje ne bi bilo resnično (Jn 5:31).
60

II: Še o trojici in ljubezni ljubezen in res ni. Samo v trojici lahko prejmemo ljubezen, ki nas spremeni.
In ko sprejmemo Kristusovo dejanje, ljubezen, nas to v trenutku spremeni. Kdaj se to zgodi? Ko sprejmemo vero. Vero,
zaupanje pa lahko sprejmemo, ko uvidimo, da je to resnica. Vero prejmemo od nekoga, ki vero ima, od kristjana, ki je hodil po poti pred nami. Zelo redko se zgodi (če se sploh kdaj), da bi človek dobil vero brez drugega človeka, ampak samo z branjem Biblije. Je možno, če ni nikjer živečega kristjana, potem Bog to lahko stori.
Drugače pa dobimo vero od živečih ljudi. Zakaj? Da se ne bi
prevzeli. Če želimo mi sami kaj ugotoviti, sami priti do vere … ali se ne bi povzdigovali in dajali hvalo sebi in ne Bogu, češ: »Glej,
kaj sem naredil – sam sem prišel do tega, kar nikomur pred mano ni uspelo. Drugi kristjani so rabili nekoga, da jim je to povedal.
Meni pa je to samemu uspelo.« In nato mogoče dodamo, lahko pa
tudi ne: »Z božjo pomočjo.« Kdo je na prvem mestu? Mi. In kdo
na drugem: Bog. Kakšen odnos imamo z njim? Ljubeč? Ne bi
rekel. Ali pa se čutimo večvredne od drugih kristjanov. »Drugi kristjani so prejeli vero od kristjanov, meni pa je Bog osebno
pokazal stvari, katere je pred tem dal že drugim ljudem.« Poskušaj se postaviti v kožo takšnega človeka. Ali ni v njem ponos, ki se povzdiguje nad kristjane? To definitivno ni ljubezen. Tak človek živi v samoprevari, da je povezan s pravim Bogom. Povrhu vsega,
kako je z usmiljenjem takšnega človeka? Ko zagleda grešnega
človeka, ali ni v njegovem srcu in glavi naslednja misel: ha, ta bo
šel v pekel. Prav mu je. Pa naj bi bral Biblijo, kot sem jo jaz. Pa
naj bi bil pameten, tako kot sem jaz. Tak človek ponavadi nima
usmiljenja, saj ga tudi ne more imeti, ker ga zaradi neranjenega,
neuničenega ponosa še ni prejel.
61

II: Še o trojici in ljubezni Kaj pa ljudje, ki vse svoje življenje študirajo Biblijo in kaj so drugi mislili o njej, ljudje, ki si pravijo teologi, strokovnjaki in na
koncu pridejo do sklepa, da je Biblija kar nekaj? Povem ti, niso prišli na koncu do sklepa, da je Biblija kar nekaj. Že na začetku so se povzdigovali nad njo, ponosni. Če bi prebrali in razumeli stavek, da se Bog upira ponosnim,
70
 bi takoj vedeli, da ne bodo
nikoli zaradi svojega študija prišli do spoznanja, da je Biblija
Božja beseda. Veliko ljudi pravi: še tisti, ki vse življenje študirajo Biblijo, ne vedo veliko o njej! Seveda ne vedo, saj so ponosni. A
tisti, ki niso bili ponosni, in to so bili tako učeni ljudje kot tudi
preprosti ribiči, neuki kmetje, so jo lahko razumeli, jo sprejeli.
Samo ponosnim se Bog upira. Neka posebna inteligentnost za
razumevanje ljubezni ni potrebna.
71
Ljudje smo različno ponosni. Nekdo, ki raje umre, kot da bi
priznal, da se je npr. zmotil, čeprav ve, da ni imel prav; nekdo, ki raje umre, kot da bi se nekomu opravičil in mu npr. vsaj skušal povrniti škodo, katero mu je povzročil – v takšni osebi je kar precej ponosa. Kristjani pa so ljudje, ki niso ponosni.
72
 Zakaj bi
sploh bili? Vedo, kdo so bili in kdo so. Življenje jim je bilo dano,
telo jim je bilo dano, priložnosti so jim bile dane od Boga,
kateremu so bili – tako kot vsi ljudje – tudi oni sami sovražni, a
kljub temu jih je Bog poklical in slišali so njegov glas in za to so mu hvaležni, saj vedo, da si niso zaslužili in da si ne zaslužijo nič dobrega. Vso hvalo za vse dajo Bogu in Bog da hvalo njim oz. jo bo dal. V kristjanovi notranjosti živi misel: »Vse, kar imam, vse mi 70 Jak 4:6, IPt 5:5
71 zadostuje osnovno prepoznavanje vzorcev v času. Jezus ljudem pove,
da so sposobni prepoznavati vzorce na nebu in iz tega sklepati, 
kakšno bo vreme čez nekaj časa, niso pa želeli videti prerokb v 
Svetih spisih, prerokb, ki so opisovale njegovo življenje, Mt 16:1-4
72 I Kor 1:26-31
62

II: Še o trojici in ljubezni je dal Bog – edino, kar sem jaz delal, je, da sem se mu upiral. Še to da sem ga slišal, je njegova zasluga. On mi je odprl ušesa, on me je poklical.« Bog pa pravi: »Poglej ga! To je moj (posinovljeni) otrok s katerim imam veselje. Kako se je odzval mojemu klicu!« In tega
marsikdo ne more razumeti, ampak to je ljubeč odnos, resničen ljubeč odnos, v katerem ni laži in je poln hvaležnosti in veselja. 
Kristjani imajo prav, ko dajo vso hvalo, slavo, zasluge Bogu.
Ne lažejo. In hkrati ima Bog tudi prav, ne laže, ko da nekaj hvale kristjanu. Nekaj povsem drugega pa je ponos, sebični ponos, kjer da oseba hvalo pretežno ali izključno samemu sebi. Ljudje so ponosni na svojo telesno lepoto. Kaj imajo pri tem? Dana jim je bila. Ponosni so na svoje razumevanje. Kaj imajo pri tem? Dano jim je bilo. Ponosni so na marsikaj … Vse jim je bilo dano, a tega
ne želijo priznati in zato so oni tisti, ki živijo v laži. In oni so tisti,
ki se povzdigujejo nad druge ljudi in jih na ta način zatirajo. Oni so tisti, ki so sovražni Bogu resnice in ljubezni. 
Kristjan se nima za nič več od kogarkoli. Nima te potrebe. Ta
potreba, ta ponos, to samopovzdigovanje mu je bilo odvzeto. Vsi smo eno v Jezusu Kristusu. Postavi se na zadnje mesto in povišan boš.
73
 Pavel se je imel za glavnega izmed grešnikov 74
 in verjetno ni bil edini kristjan, ki je tako mislil sam za sebe. Peter, ki je hodil celo po vodi – tudi on ne more biti ponosen na to, kako je izdal Jezusa in kako je izdal ljubezen, ko ga je na to moral opozoriti celo Pavel, ki se je imel za najslabšega od najslabših.
75
 Kje je potem Peter? In kje sem potemtakem jaz? Da, jaz, osebno, se poznam. In
če vprašaš mene, ni slabšega od mene. Povsem nezasluženo me je Bog, tako kot vsakega od kristjanov, poklical in mi oprostil moje 73 Gal 3:28, Mt 23:12
74 I Tim 1:15
75 Gal 2:11
63

II: Še o trojici in ljubezni grehe proti ljudem in proti njemu samemu. Nikoli mu ne morem povrniti. Bolj ko se trudim, več mi da in več sem mu dolžan. To je čudovit odnos. A kljub temu se pregrešim proti njem … Če bi npr.
oseba, ki jo ima večina ljudi za najslabšo osebo na tem svetu, če bi
ta oseba vedela toliko kot jaz, če bi ji bilo toliko dano kot meni – kdo ve, kako bi se spremenila in koliko boljša bi bila od mene! V
Božji besedi je precej varoval, ki nam preprečujejo, da bi se prevzeli. Tistim, ki je več dano, od njih se več pričakuje.
76
 Tudi
zaradi tega tu ni prostora za ponos.
Enaka zadeva, povedana na drug način, je glavna želja, zakon Boga, ki je: Ljubi Njega, ki je ljubezen, resnica, oseba … z vso dušo, z vsem srcem, z vsem mišljenjem, z vso močjo. 100 mojih procentov je merilo za mene in 100 tvojih procentov je merilo za
tebe. Zaradi tega se je brezpredmetno primerjati z drugimi – koliko večji naj bi bili. Vsak za sebe ve, koliko mu manjka do 100 %.
Vidimo, da ljubezen v nas raste, da ji Bog daje rast, da nam Bog
daje razumevanje … in še in še in še … in zaupamo vanj, da ga
bomo do koncu življenja ljubili s svojimi 100 %. Ni nas strah. Rast ljubezni v nas in posledično spremembo v svojem življenju vidimo in tudi zato zaupamo.
Ponos proti ljubezni Nekaj o ponosu in ljubezni smo že povedali, pa naj na tem mestu zadevo na kratko ponovimo in mogoče še malo razširimo.
Besedo ponos ponavadi uporabljamo v povezavi z nami samimi in je usmerjen na nas same. Ponos je vrednotenje nas samih in vsega, kar pojmujemo kot naše, ter razvrednotenje vseh ostalih, vsega ostalega. Ljubezen pa je vrednotenje drugih bolj kot nas samih.
76 Lk 12:48
64

II: Ponos proti ljubezni Ponos - "ljubezen", ki je usmerjena na sebe, sebična ljubezen,
ni v stiku z realnostjo.
Ljubezen – "ponos", ki je usmerjen na drugega – predvsem na
Boga (Jaz sem, ki sem) – na obstoječega, na realnost pa je zato v stiku z realnostjo. Ljubezen je resnična.
Tudi tu vidimo, da Bog, ki bi bil ena oseba, ne bi bil ljubeč,
ampak sebičen. Rad bi imel samega sebe. A Bog, ki je več kot 1,
lahko ljubi samega sebe in je hkrati še vedno ljubeč. Kako čudovito :)
Ponos omejuje druge, jih zatira, jim ne privošči, da bi ga
kdorkoli prerasel, l jubezen pa omejuje sebe, da bi drugi lahko rastli in postali večji, boljši od nje same. Kaj je dejal Jezus svojim učencem? Da so manjši od njega, kar je res, a hkrati jim je dejal,
da bo tisti, ki bo verjel vanj, počel večja dela, kot jih je počel on!
77
To je ljubezen.
Trojica in resnica Resnica je zelo pomembna za Boga, saj On je resnica. In zato je v Bibliji natančno navedel postopek, kako prepoznati resnico,
kako ločiti resnico od laži. Za ločiti resnico od laži potrebujemo vsaj dve priči, katere je potrebno podrobno zaslišati in katerih pričevanje se mora ujemati.
78
 Sedaj pa poglej zgradbo Biblije.
Sestavljena je iz dveh delov: stari testament in novi testament.
Latinska beseda testamentum, ki pomeni tudi oporoko, poslednjo željo, je izpeljana iz besede testari, ki pomeni biti priča. To je pričevanje o Bogu, to je dokaz za obstoj Boga in njegove prve in 77 Jn 14:12
78 predvsem je to veljalo za najpomembnejše sodbe: ali si posameznik 
zasluži umreti ali ne, npr. Deu 17:6 
65

II: Trojica in resnica
poslednje želje, njegove prve zapovedi, da bi ga ljubili z vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo in z vsem razumevanjem, njega, ki je resnica, ljubezen, življenje, ter da bi ljubili bližnjega, to je vsakega človeka,
79
 kakor samega sebe.
In to, da potrebujemo dve ali več prič, da ločimo resnico od
laži, mora biti zapisano v obeh testamentih večkrat, da imamo dve
neodvisni pričevanji. Mora biti zapisano in je zapisano.
In Biblija pravi, da so Judje njegove priče in kristjani tudi.
Ponovno imamo dve priči. Kaj pa, če pogledamo Jude? V
Jezusovem času so obstajali, kakor nam pove tudi Novi testament,
saducejci in farizeji. Ponovno dve priči. Saducejce je zanimalo samo to življenje. Želeli so samo, da bi živeli kar se da lepo življenje. To je želja, s katero se večina ljudi obrača na pomoč tudi
k Satanu. »Briga me, od koga je to darilo, pomembno je, da mi je všeč. Videti je dobro,« tako nekako sta rekla tudi Adam in Eva in zabredla sta v težave. Ljudje, ki iščejo v religijah ali znanosti,
ateizmu (ki sta tudi religiji) samo način, kako lepo živeti tu in zdaj,
imajo podobno mentaliteto, podobnega duha. Saducejci niso sprejemali celotnega Starega testamenta. Sprejemali so samo tisto,
kar jim je ustrezalo, to je Mojzesove knjige. V zadnji Mojzesovi knjigi in seveda tudi v zadnji knjigi Nove zaveze je zapisano, da ne
smemo niti dodajati niti odvzemati temu pričevanju. Bibliji ne smemo dodajati niti odvzemati stvari, ki bi spremenile njeno pričevanje. Da, pričevanja se ne sme spreminjati, a ljudje to počno.
In ker je to zapisano več kot 1x
80
, je dokončno, zato je knjiga
Razodetja zadnja knjiga Biblije. Toda, če ne smemo dodajati besed
k temu pričevanju, ali se niso potem saducejci držali Božjega
navodila, da naj ne dodajamo ničesar Mojzesovim knjigam, a
79 in tudi Boga – bližnji je tudi Bog 80 Deu 4:2, 12:32, Raz 22:19
66

II: Trojica in resnica
kasneje so bili dodani še psalmi in kronike in preroki … ? Ne.
Saducejci niso želeli razumeti Božjega pričevanja. Prvo kot prvo je rečeno, da naj mi ne dodajamo besed. Gre za Božje pričevanje in ne za naše. Bog pričuje. In on lahko dodaja besede, on lahko nadaljuje s svojim pričevanjem. In to, da je šlo za njegovo pričevanje, je bilo potrjeno z znamenji, ki so kazala na to, da so ljudje govorili tisto, kar jim je Bog povedal. Npr. kar so napovedali, se je zgodilo. In napovedi so bile včasih povsem,
povsem neverjetne za ljudi tistega časa in tudi za nas, pa vendar so se zgodile, kar je kazalo, da je bilo v ozadju bodisi izredno,
praktično nemogoče naključje ali pa mnogo večja inteligenca,
mnogo večja moč, mnogo inteligentnejše, močnejše bitje od nas in od bogov, duhov drugih narodov: pravi, najvišji Bog. In celo Mojzes pravi, da bo po njem prišel prerok, podoben njemu in naj ljudje poslušajo njega. In sam Jezus pravi: Mojzes je govoril o meni. To tudi pričuje, da pet Mojzesovih knjig ni konec Božjega
pričevanja. Sicer pa je v Mojzesovih knjigah zapisano, naj ne dodajamo ali ne odvzemamo besed k zakonu, ki mu je bil dan in tudi zato so knjige prerokov in Psalmi in Nova zaveza lahko nadaljevanje njegovega pričevanja. Ko pa je bila napisana zadnja
knjiga Biblije, pa je bilo drugič zapisano, da naj tej knjigi ne dodajamo ničesar in naj ji ne odvzemamo ničesar. In nič ni rečeno,
da bo za tem prišel kakšen prerok, ki bi ga morali poslušati,
opozorjeni pa smo, da bo prišel nekdo, ki se bo delal Boga. Njegov prihod pa bodo spremljali lažnivi čudeži. Njega pa naj ne poslušamo. Pa vendarle, kdo bi vseeno utegnil reči, da je z verzom v Razodetju lahko mišljena samo knjiga Razodetja, res je. A ker je Razodetje ena izmed knjig v Bibliji, ki je tudi knjiga, lahko to razumemo tudi tako, da je kot ta knjiga mišljena celotna Biblija.
Kako potem lahko vemo, ali je Biblija danes zaključena celota, ali ji lahko dodamo še kakšno knjigo, ki jo nekdo napiše danes ali pa
ki jo je napisal včeraj, pred stoletji?
67

II: Trojica in resnica
Jezus je razlagal ure in ure in Pavel je razlagal dneve in dneve,
kje v Mojzesovih knjigah in v knjigah Prerokov in v Psalmih … so zapisane prerokbe o Jezusu.
81
 Gre za tisoče podrobnih napovedi,
celo o času, kdaj se bo Jezus rodil in kdaj bo začel delovati. Vse to se je vedelo stoletja, predno se je zgodilo. Judje tistega časa so pričakovali prihod odrešenika, ki so ga razumeli kot kralja, ki bo
porazil okoliške narode. Celo apostoli sprašujejo Jezusa v Bibliji,
tik preden je odšel v nebo, kdaj bo ustanovil svoje kraljestvo tu na
Zemlji. A Stari testament ni pričeval samo o zmagovitem kralju in o njegovem kraljestvu in o njegovih delih, ampak tudi o trpečem služabniku in njegovih delih. Gre za eno in isto osebo, Jezusa
Kristusa, v katerem ima vsa Biblija smisel in o dveh njegovih prihodih. Zgodba o njem je vtkana v vsako knjigo Biblije in če bi
dodali kakšno novo knjigo, ki ne bi bila od Boga, bi s tem uničili njegovo pričevanje, vsebino njegovega pričevanja. 
Marsikdo danes trdi, da bi morali iz Biblije odvzeti to in ono knjigo in ji dodati to in ono knjigo, a s tem bi uničili pričevanje,
fraktalno zgradbo Biblije, to fino stkano tkanino, ki je marsikdo ne vidi.
82
 In ne gre samo za življenje Jezusa Kristusa, ki je opisano v vsaki knjigi Biblije. Gre tudi za modrost in podroben opis DNK, ki so ga odkrili šele pred nekaj desetletji.
83
 Seveda ljudje tega ne želijo videti in ne vidijo, a je zelo očitno in tako zelo podrobno, da
o tem ni dvoma. Da, jaz lahko berem katerokoli knjigo v Bibliji in v njej bom videl praktično celotno Biblijo. Čudovito je :)
81Apd 28:23,30,31
82 celo Luter naj ne bi želel vključiti v kanon Pisma Hebrejcem, 
Jakobovega pisma, Judovega pisma ter celo Razodetja
83 Glej prevod predavanja na strani www.resitevkje.si - Mike Hoggard: 
DNK, Jezus Kristus in Sveta Biblija
68

II: Trojica in resnica
V Bibliji, kot sem že dejal,
84
 je tudi zapisano, koliko knjig bo
vsebovala (stran 70). Mislil sem, da je to zapisano samo na enem,
dveh mestih, a kasneje sem našel še tretje.
85
 Nič v Bibliji ni težko za razumeti, vprašanje je samo, če želiš razumeti. Božja beseda je primerjana s semenom, predvsem s semenom pšenice in s kruhom.
Jezus je Božja beseda in Božjo besedo, Kristusa smo pretepli,
bičali, križali, ubili, a je vstal od mrtvih in zaradi tega vemo, da za
kristjana smrt ni konec vsega. To je za pravega kristjana, sledilca
Jezusa, ne za večino, ki misli, da so kristjani, a (še) niso. Kako vemo, da je Jezus vstal od mrtvih? Potrebujemo dve ali več prič.
Ena priča je Stari testament, ki to napoveduje, druga priča je Novi testament, ki piše o tem, da se je to zgodilo. Tretja priča so Judje,
neverujoči Judje, ki so pisali o nekem Jezusu, ki pa naj bi bil čarodej in ki naj bi ga ubili. Četrta priča so neverujoči zgodovinarji tistega časa, ki pričujejo o nekem Jezusu. Peta priča je naglo širjenje krščanstva, čeprav so kristjane že od začetka mučili in ubijali, pa vendar so verovali. Kako bi lahko toliko ljudi vztrajalo navkljub mučenju in smrti v nečem, kar bi si sami izmislili? In
vedeli so, kaj jih čaka! Če ta pričevanja združimo, lahko z gotovostjo trdimo, da je Jezus živel in da je umrl in da je vstal od
mrtvih. In kako se pripravi kruh? Žito se zmelje, zdrobi, razbije,
tolče, je tepeno, pregneteno, seme umre in nato se speče kruh, ki je naša hrana. Dandanes jemo kruh na napačen način, pa tudi žito smo precej pokvarili in zaradi tega vedno več ljudi zavrača kruh,
čeprav z njim ni nič narobe – z nami je nekaj narobe, hudo narobe.
In zanimivo, zavračamo tudi Božjo besedo, pravega Kristusa. Ne bom šel globoko v primerjavo med kruhom in Božjo besedo, to naj 84 stran 22
85 po končanem pisanju te knjige, sem našel, da je število knjig 
zakodirano tudi v sedmerokrakem svečniku, ki vsebuje 66 (3x3x3 + 
3x4 = 39 + 3x3x3 = 66) dekorativnih elementov; Ex 25:31-40, Ps 
109:105,130, Prg 6:23
69

II: Trojica in resnica
zadostuje, a vedi, da v razlagi Božje besede ni meja. Gremo lahko zelo globoko in ne glede na to, kako globoko gremo, ima zadeva
smisel, vedno večji smisel, samo nekje se je potrebno ustaviti in tudi jaz in kdorkoli drug lahko pride samo do neke globine. 7 let odkrivam vedno nove in nove globine in neverjetno je. Pri znanosti in pri drugih verskih spisih se zalomi praktično že na začetku, tu pa je vedno več smisla. Neverjetno :) pa vendarle je verjetno :) In v
Starem testamentu obstaja kruh pričevanja,
86
 ki so ga polagali v templju pred skrinjo testamenta, zaveze, na prav poseben način.
Šlo je za dvanajst hlebcev, ki jih je svečenik prinesel na posebno
mizo, narejeno samo za te hlebce. Kako postaviti 12 hlebcev na
mizo? Lahko jih postavimo v krog, lahko v stolpce, lahko v piramido, lahko v eno vrsto, v dve, v tri... načinov je praktično neskončno. Pa vendar je bilo za Boga to tako pomembno, da je dal o tem posebno navodilo. Hlebce so morali položiti v dve vrsti. In
če vemo samo to, obstaja še vedno veliko načinov, kako jih položiti: v prvo vrsto enega in v drugo enajst, ali pa v prvo vrsto enajst in v drugo enega itd. Ne! Bog je naročil, naj hlebce polagajo v dve vrsti in v vsaki vrsti naj bo šest hlebcev. 6 in 6. Kaj vidiš? 6
in 6, 6 6. Ali ne vidiš 66? Hlebec je Božja beseda in tu imamo očiten namig, da Božja beseda, Biblija, vsebuje 66 Božjih besed,
knjig (hlebcev).
A zadeva se tu še ne konča. Jezus Kristus, Božja beseda, kruh je imenovan tudi Božja desnica. Dlan vsebuje nekaj mišic, kit,
nohtov, žil, živcev, kosti, in da, tudi prste. Vsebuje 5 prstov. Kaj misliš, v koliko knjigah Biblije se pojavi Jezus kot človek, ki je živel pred 2000 leti? V petih knjigah: v štirih t.i. evangelijih in v Apostolskih delih. Zanimivo, mar ne? To so prve knjige Novega
testamenta. Koliko knjig je na začetku Starega testamenta? Pet, pet 86 shewbread (shew-kazati, bread-kruh) Ex 25:30, 39:36, Lev 24:5-9, 
Lev 24:7 - for memorial!
70

II: Trojica in resnica
Mojzesovih knjig. Novi testament vsebuje 27 knjig. 27. knjigo je napisal učenec, ki ga je Gospod ljubil. Seveda je imel Jezus rad vse svoje učence, a Janeza še prav posebno. Zakaj je ta podrobnost tako pomembna? Zato ker je 27. knjiga v Starem testamentu (predvsem v Protestantskih Biblijah) knjiga Daniela, za katerega
piše, da je bil ljubljen od Boga.
87
 Kje se še pojavlja število 27 v roki? 
Otroška roka vsebuje 27 kosti. Kasneje nam zraste še ena ali dve zelo mali kosti na palcu, ki sta vpeti v kito – tako da vsi imamo 27 kosti v roki, a nekateri še eno ali dve več.
88
 Tisti, ki sprejmejo Božjo ljubezen in ki živi v njih, so imenovani Božji (posinovljeni) otroci. Jezus govori o tem, da naj bi bila naša vera
podobna veri otrok. In otroci imajo 27 kosti v roki. In duhovnik je te hlebce prinesel na mizo pričevanja zelo verjetno z obema
rokama. 12 hlebcev in 2x po 27 kosti. Predvsem Stare protestantske Biblije 89
 imajo v Starem testamentu 39 knjig. 27.
knjiga je Daniel in temu sledi 12 manjših prerokov. Novi testament pa vsebuje 27 knjig v praktično vseh Biblijah. Ali vidiš čudovitost?
Dve roki po 27 kosti in vmes 12 hlebcev. 2x27 + 12 je natanko 66.
To je tretji argument, zaradi katerega lahko trdim, da je Biblija
zaključena celota.
90
87 Jn 21:20,24, Dan 9:23
88 Vsi imamo v roki 27 medsebojno povezanih kosti. Tudi ena ali dve 
sezamoidni kosti imata pomen v zgodbi, a to bi bilo pregloboko in 
preobsežno za razlagati na tem mestu.
89 in tudi Judovski kanon, testament v hebrejščini 90 prvi argument: - 2x zapisano ne dodajaj, ne odvzemaj, drugi 
argument – fraktalna zgradba, ki se poruši, če dodamo kakšno novo 
knjigo, tretji argument – hlebci pričevanja pričujejo o zgradbi Božje 
besede
71

II: Trojica in resnica
Prosim, ne misli, da sem povedal vse. Stvari so še globlje.
Biblija je čudovita! Kdo jo je napisal, če ne ljudje nošeni od
Svetega Duha! kot pravi tudi sama. Ne obremenjuj pa se preveč z globino. Na neki globini si pač priznaš: da, to je Božje delo.
Nemogoče je, da bi to napisal človek ali "duhovno" napredni
ljudje, ki imajo stik z mrtveci in bogovi, a ne vedo nič o tem, če pa
že vedo kaj, pa to razlagajo na tak način, da Biblija nima smisla in da je polna napak.
Nikogar ne želim napraviti za svojega sledilca, želim si pa, da
bi sledili in slišali Božjo besedo in ne mene. Veliko ljudi ne loči med človeško razlago, človeško filozofijo in Božjo razlago. Pa naj pokažem in razložim razliko na tem mestu.
Nekateri ljudje pravijo, da je potrebno brati Biblijo v originalnem jeziku, saj naj bi se s prevodom marsikaj izgubilo in dodalo, Biblija pa pravi, da naj ji ničesar ne dodajamo in ničesar ne
odvzemamo in drugi pravijo, da so prevodi v redu in da se ni potrebno učiti hebrejščine in stare grščine. Kdo ima prav? 
Tako eni kot drugi imajo svoje argumente in debati ni konca.
Kdo pa vpraša Boga glede tega? Gre za pomembno zadevo,
zagotovo je kaj povedal tudi o tem.
Najprej kot najprej, nikjer povsem očitno ne piše, da Biblije ne smemo prevajati in da jo je potrebno brati samo v originalnih jezikih, torej bo potrebno zadevo raziskati malo globlje. Pavel in ostali apostoli pišejo pisma kristjanom in v njih jih svarijo in opogumljajo glede pomembnih stvari. Nikjer pa jih ne sprašujejo,
kako je kaj z njihovo hebrejščino in grščino. Torej to ni tako zelo pomembno. Povrhu vsega pa se je zgodilo ob prihodu Svetega
duha na Binkošti nekaj zanimivega. Jezusovi učenci, ne samo dvanajsteri, so po prihodu Svetega duha šli na ulice in ljudem 72

II: Trojica in resnica
govorili o tem, kaj se je zgodilo z Jezusom, dajali so hvalo Gospodu. In ljudje, ki so bili za praznik zbrani v Jeruzalemu, so prihajali iz različnih predelov Azije, Evrope, Afrike in vsak jih je slišal v svojem, lokalnem jeziku, čeprav Jezusovi učenci poprej niso govorili v teh jezikih. Iz besedila ne morem z gotovostjo trditi, kako se je to zgodilo. Ali je vsak učenec govoril z enim jezikom, ali je govoril v enem času z enim in v drugem z drugim.
Možno je tudi, da je vsak govoril z enim govorom, ki pa so ga
ljudje iz različnih krajev slišali kot svojega. To je sicer malo manj verjetno, ker so se nekateri ljudje spraševali, če učenci niso pijani,
saj jih niso razumeli. Torej, da, učenci so govorili v tujih jezikih. In
v Starem testamentu je zapisano, da bo Bog govoril Izraelcem v tujem jeziku.
91
 Lahko porečeš, da sem to vzel iz konteksta – da,
tudi glede konteksta je potrebno razložiti marsikaj, a to v nadaljevanju. Pavel, ko piše kristjanom, jim daje navodila, kako naj tisti, ki jim je Bog dal govoriti v tujem jeziku: naj govorijo, ko se bodo zbrali, a naj nekdo tudi prevaja, da bodo razumeli. Torej da, Božja beseda se lahko prevaja v druge jezike in da, pomen se ne spremeni, prvotno sporočilo se v osnovi ohrani. Sicer pa, kdo je ustvaril jezike? Ali ne Bog?
Kot si videl, smo dobili dve jasni potrditvi iz Biblije in nobenega nasprotovanja, kar pomeni, da lahko prevajamo in beremo prevode Biblij in nismo prikrajšani za praktično nič. Sicer pa imamo tudi na naših sodiščih sodne prevajalce, ki prevajajo pričevanja in nihče ne ugovarja, da se pričevanje na ta način toliko pokvari, da bi se pomen povsem spremenil.
Pa vendar se pričevanje pri prevodu lahko pokvari. Kdaj pa?
Kadar prevajalec ne ljubi resnice 92
 in kadar mu je vseeno za
obtoženca in kadar npr. ljubi denar in sprejme podkupnino. Takrat 91Iz 28:11
73

II: Trojica in resnica
bo namenoma spremenil tu in tam kakšno besedo in s tem spremenil pričevanje. Pošten prevajalec lahko prevede isto pričevanje na različne načine in vsi bodo prenašali isto sporočilo,
istega duha. Podkupljiv, neresnicoljuben, zamerljiv, neljubeč,
pohlepen, častihlepen prevajalec pa bo lahko določene povedi sicer bolje prevedel, a ključne stvari bo popačil, tako da bo pričevanje pričevalo nekaj povsem drugega kot v resnici.
Prevajalec mora imeti Božjega duha, duha resnice, ljubezni, da
bo prevedel Biblijo pravilno. In tudi če ne pozna vsake besede, bo
njegov prevod še vedno popoln. Ali si že imel izkušnjo, ko nekdo
govori v tvojem maternem jeziku, ampak ker sta si tako zelo različna, ker imata različne poglede na svet, različnega duha, se ne bosta razumela? Po drugi strani pa te lahko nekdo, ki ima istega
duha kot ti, popolnoma razume, čeprav ne razume vsake tvoje besede! Za razumevanje je potreben isti duh.
93
 Duh in beseda sta
povezana.
94
 Eden vodi do drugega. Duh k besedi in beseda k duhu. 
In tako, če želimo razumeti avtorja knjige, moramo imeti istega
ali vsaj zelo podobnega duha kot on. In avtor knjige je Sveti Duh in dokler smo zli, bo Biblija za nas tema, popolnoma nerazumljiva.
Kako pa dobimo istega duha? S poslušanjem, branjem Biblije, s poslušanjem ljudi, ki imajo vero, ki zaupajo Bibliji, saj jo poznajo.
95
92 če ne zna prevajati, če ne razume, kaj je povedala priča, pa tega ne 
želi priznati – in vseeno nekaj prevede, ne da bi priči postavil 
dodatna vprašanja, ki bi mu razjasnila zadevo – tudi neznanje skupaj 
z ljubeznijo do laži in s ponosom privede do napačnega prevoda
93 IIPt 1:20-21
94 Jn 6:63
95 Rim 10:17
74

II: Trojica in resnica
Čigavo pa je avtorstvo prevoda? Poglejmo si, kako je z našimi prevodi. Ko prevajalec prevede knjigo angleškega avtorja v nemščino, je kot avtor še vedno naveden Anglež in ne nemški prevajalec. Še vedno gre za delo Angleža. Je pa odvisno, kako dobro si želi Nemec prevesti delo Angleža: lahko bo delo opravil najbolje kot zna, lahko pa ga bo namenoma popačil. In tako je tudi
z Biblijami. Nekdo, ki sovraži Biblijo, ki verjame, da je polna
napak, da je pravljica, nekdo, ki ljubi denar, nekdo, ki išče svojo veličino, bo v svoj prevod vnesel svojega duha – hote ali nehote in tak prevod bo slab in ljudje bodo v manjši ali v večji meri dobili njegovega, pokvarjenega, neljubečega duha. In takšni prevodi so bolj ko ne vsi prevodi, ki so bili narejeni po letu 1880. Od takrat naprej so zavrgli stare Biblije, ki so jih kristjani uporabljali do
takrat in od katerih se jih je ohranilo na deset tisoče in namesto njih so začeli prevajati druge, pokvarjene Biblije, natančneje dva
rokopisa, ki ju nikoli ni nihče uporabljal, saj sta očitno pokvarjena.
96
 V njih so namreč izvzete tiste fine niti, s katerimi je vsa Biblija prepredena in še marsikaj drugega, bolj očitnega je spremenjeno. Celo katoliki niso uporabljali ta rokopisa, pa je že Vulgata zadosti pokvarjena, mračna. A strokovnjaki, za katere je Biblija larifari, pravijo, da ker sta ta dva rokopisa najstarejša
ohranjena skoraj v celoti (obstajajo starejši rokopisi, pisma celo iz prvega stoletja, a niso ohranjeni v celoti) so se odločili, da sta
najbolj pravilna. Izvirata iz nekako četrtega stoletja, kakor se spomnim. In prevajalci so povrhu vsega plačani za to svoje delo. S
tem ne bi bilo nič narobe, a ker je njihova glavna motivacija denar in popačenje Biblije, ki ji pravijo popravljanje … tu pa je težava,
tu pa je drugi duh. Pavel lepo piše, da je ljubezen do denarja izvor 96 gre za rokopisa najdena v Vatikanu in na Sinaju: kodeks Vatikanus in kodeks Sinaitikus, ki sta temeljna rokopisa t.i. "standardnih" 
prevodov
75

II: Trojica in resnica
vsega zla in zaradi katerega so ljudje zabredli stran od vere, od
zaupanja v Boga, od ljubezni in da so s tem svojo dušo prebodli z mnogimi bolečinami.
97
 Kakšno pričevanje dajejo sodobni
prevajalci o Bogu? Da je to slab Bog, ki ni mogel ohraniti svoje besede. Če oseba ne more ohraniti svoje besede je to zaradi ene izmed dveh stvari: ali je tako šibka, da ne more izpolniti svoje besede, jo ohraniti, ali pa je lažnivec. Takšno pričevanje dajejo prevajalci s svojo željo po popravljanju o Bogu, saj iščejo "originalno" besedo, originalen pomen, ki je po njihovem mnenju izgubljen. Povrhu vsega pa na vsako Biblijo dajo svoj pečat, ©, s katerim sporočajo, da je to njihovo delo, njihovo pričevanje in ne Božje. In vsak prevod, ki ga naredijo, se mora razlikovati od vseh drugih prevodov, ne samo v nekaj besedah, ampak tudi pomensko,
da bi bilo to novo avtorsko delo. Sporočilo se mora spremeniti. To storijo na več načinov. Eden izmed njih je sledeč: besede imajo več pomenov in ti pomeni se lahko precej razlikujejo med seboj. Ker so bile stare Biblije korektno prevedene, morajo prevajalci iskati vedno nove, mejne pomene originalnih besed, ki pa večinoma
sporočajo nekaj drugega. Sporočilo je pokvarjeno in vse to zaradi
želje po denarju in slavi in sovraštvu do Boga.
Tu gre za veliko vojno. Stari prevodi so napisani v arhaičnih oblikah jezika. Zakaj se tega jezika več ne uporablja? Ljudem se je Biblija vedno gabila. In ker je niso brali, o njej razmišljali, se je jezik, govorica nevernih ljudi oddaljila od jezika vernih – npr.
zlobno, pokvarjeno pomeni sedaj dobro in dobro pomeni bedno v angleščini.
98
 Isto velja za Dalmatinov prevod v slovenščini. Na
začetku sem imel nekaj težav z razumevanjem nekaterih besed,
ampak ker je imel Dalmatin istega duha kot jaz, sem kmalu začel uživati v njegovem pisanju. Po drugi strani pa, ko sem bral njegov 97 I Tim 6:10
98 wicked, good
76

II: Trojica in resnica
Predgovor v posodobljeni slovenščini, pa nisem začutil praktično nič Božjega duha v njem. Zaradi tega sem pretipkal original – da
bi še kdo lahko začutil in dobil, se družil z Dalmatinovim duhom.
Presenečen sem pa bil, kako razvito slovnico je uporabljal Dalmatin. Vsi "velikani" slovenskega slovstva so že dodelano slovnico samo uničevali. Takšno mnenje sem dobil ob branju njegovega Predgovora k Bibliji. Njegove Biblije so bodisi sežgali ali pa so jih prinesli k Jezuitom in ker njegov Predgovor odpira oči rimokatolikom, tako očitno pokaže laži rimske religije, je bilo branje Dalmatinovega prevoda dovoljeno samo izbranim duhovnikom, ki so morali imeti posebno dovoljenje za to. Da,
njihova duša in vest sta morali biti zelo temni, da so kljub branju ostali tiho. In katoliški prevodi? Tudi tisti, prevedeni po letu 1900,
še vedno uporabljajo arhaičen jezik in to namenoma. Zaradi tega
lahko še danes prodajajo nove prevode, v sodobnejšem jeziku, ki se zdi bolj razumljiv. Težava pa je ta, da je v njih besedah drugi
duh. Besede so nam znane, smisel pa je popolnoma uničen. Da,
poteka velika vojna. Tudi slovarje spreminjajo.
99
Tako da vsi tako imenovani novi prevodi, posodobitve starih prevodov, kot npr. NKJB (nova Biblija kralja Jakoba) v angleščini in posodobitve v drugih jezikih, so v veliki, veliki, veliki večini slabi prevodi, ki so pokvarjeni na več kot tisočih mestih in čeprav 99 npr. Merriam Webster internetni slovar piše, da je beseda sporting 
prvič uporabljena v angl. jeziku v letu 1713. Vse v redu in prav, 
ampak King James Biblija iz leta 1611 že vsebuje to besedo. Avtorji 
slovarja naprošajo ljudi, naj jim napišejo, zakaj jih ta beseda zanima 
in trije ljudje so napisali v komentarjih, da se beseda uporablja v 
Bibliji. Čeprav je od njihovega komentarja minilo že pol leta, še 
vedno niso popravili letnice prve uporabe besede, niti niso dodali 
prvotnega pomena besede, ki se razlikuje od novejših. Pokvarjajo se 
tudi grški, hebrejski slovarji.
77

II: Trojica in resnica
je Biblija s svojo zgradbo zavarovana proti pokvarjanju in napačnem razumevanju, in čeprav je osnovno sporočilo Biblije tako enostavno, da se ga da povedati v nekaj stavkih, so popačitve tako velike in tako številne, da lahko marsikoga odvrnejo od
Biblije, od resnice in ga zapeljejo na napačna pota. Jaz osebno rad
pravim: »K Jezusu sem prišel z branjem Standardnega prevoda (to je prevod, ki temelji predvsem na pokvarjenih rokopisih), hodil pa
ne bi več po tej poti, če ne bi bilo pravih Biblij.« Jezus tako v novih prevodih laže, Pavel je hinavec in prepirljivec, neljubeč,
trdosrčnež s podpovprečno inteligenco. V starih prevodih čutiš bistrino njegovih misli, sklepanja, kar pa je v novih prevodih izmaličeno do nerazpoznavnosti.
A da se bo to zgodilo, je opisano v Bibliji, kot si bomo še pogledali.
100
 In to se da videti še vedno tudi v novih, pokvarjenih prevodih.
Čeprav sem že zapisal, da slovarje spreminjajo – s spreminjanjem ni nič narobe, ampak kaj ko jih pokvarjajo – naj še enkrat povem, saj to ljudje preslišijo. Marsikdo želi brati Biblije v originalnih jezikih. Toda ali je tekst, ki ga bereš zares enak staremu rokopisu ali gre že za "popravljeno" verzijo? To je prvo vprašanje,
na katerega bi si človek želel odgovoriti. In drugo vprašanje: kako lahko zaupaš slovarjem? Kdo je avtor slovarjev? Slovarji se spreminjajo, zelo. Jaz jim ne bi pretirano zaupal na podlagi tega,
kar sem videl. In še tretjič. Zakaj želiš brati v hebrejščini in grščini? Ne pravim, da ne beri, ampak zakaj? Sam osebno želim služiti Gospodu in kar mi je dal, to uporabljam. Znanja biblijske hebrejščine in starogrščine mi ni dal, tega se do sedaj nisem naučil in raje kot da bi se sedaj to učil, se učim drugih jezikov, da bi
komu povedal o Jezusu in da bi sprejel ljubezen. Ali ti je dal Bog
100 poglavje Tiatira
78

II: Trojica in resnica
talent za učenje jezikov ali ti učenje jezikov predstavlja veliko težavo? Če ti predstavlja veliko težavo, verjetno ne boš odnesel kaj pretirano novega s svojim branjem. Koliko ti bo to v pomoč pri rasti v veri, koliko dvomov ti bo to odstranilo, ali boš lahko komu s tem koristil? To so vprašanja, ki si jih človek z Božjim duhom
postavlja, a stori, kar želiš. Prosim, ne razumi me, da ti kaj prepovedujem ali odsvetujem. S tabo sem podelil samo to, kako jaz razmišljam – tvoje razmišljanje in tvoja pot pa je lahko drugačna tudi v tem pogledu.
In drugi Judje, poleg saducejcev so bili farizeji. Oni so se držali črke zakona in zaradi tega so mislili, da so dobri ljudje. Trdosrčni,
kruti, pa vendar so mislili, da izpolnjujejo Božji zakon, ki pravi:
»Ljubi!« Koliko je danes podobnih ljudi! Čeprav brez ljubezni,
skušajo oponašati ljubezen in ta pot je težka, nemogoča. Ko pa
sprejmemo ljubezen, usmiljenje, postanemo radostni in z lahkoto sledimo Jezusu. Njegov jarem, religija, joga, je namreč lahka,
101
navkljub temu da kristjane čaka preganjanje, mučenje, ubijanje.
Farizeji so bili predhodniki današnjih ortodoksnih Judov.
Naj omenim še Esene. Biblija jih ne omenja, a dandanes so vedno popularnejši. Zakaj? Jezus naj bi bil Esen, tako pravijo, in o Esenih kroži vedno več zgodb. In če sprejmeš to za resnico, si v nevarnosti, saj kmalu začneš verovati v drugega Jezusa. A kako veš, da je ta Jezus pravi in da so zgodbice, ki jih slišiš resnične?
Ali imaš dve verodostojni priči, ki lahko potrdita verodostojnost zgodbic, v katere želiš verjeti? Poglej, kdo širi zgodbice o Esenih.
Zakaj jim lahko zaupaš? Jaz jim ne morem.
Tako da: vsaj dve priči – tisti Judje, ki niso sprejeli krščanstva
in ljudje, ki se imenujejo kristjani in ki so ali ki niso sprejeli 101 Mt 11:30, religija, joga – njun koren pomeni povezavo, vez, jarem ...
79

II: Trojica in resnica
krščanstva ter ljudje, ki tudi po svojih besedah niso bili verniki so priče, ki pričujejo o Jezusu.
Sama Biblija je zgrajena iz dveh pričevanj, dveh prič. Starega
testamenta in Novega testamenta. Stari testament so ohranili ortodoksni Judje ter karaiti. Karaiti so Judje, ki so spregledali,
kako ortodoksni Judje napačno in povsem izven konteksta
razlagajo Božjo besedo. Judje, ki so zavrgli ortodoksno razlago, so bili pogosto izobčeni, preganjani s strani ortodoksnih Judov. In
potem imamo še Jude, ki so spregledali in sprejeli Kristusa in to je tako čudovito za videti. Za vsakega človeka sem vesel, še posebno,
ker je to dandanes takšna redkost, a za Juda še posebej. Je pa
potrebno biti pazljiv. Marsikdo je Jud in se izdaja za kristjana, a te odpelje na svojo pot. A tu še ni konec pričevanj.
Tore niso ohranili samo Judje, ampak tudi drug narod – Samarijani. Biblija jih opisuje kot potomce narodov vzhodno od
Izraela, ki so se naselili v Izraelu, potem ko je bilo kraljestvo Izrael uničeno in Izraelci preseljeni med druge narode.
102
 In Samarijani so sprejeli Toro in jo rahlo spremenili – kot npr. imena gora itd. V
njihovi Tori so zato oni tisti, ki jim je Bog govoril in pravi Judje naj bi bili tisti s popačeno Toro. Zakaj lahko trdim, da Samarijani nimajo prav? Njihova Tora nima smisla. Biblija ima tako veliko globino samo kot nepokvarjena celota in njeno ujemanje z resničnostjo je osupljivo – tega pa pri samarijanski Tori ni in ne more biti. Ampak v grobem pa gre za isto Toro, isto pričevanje.
Ker so Judje Gospodova priča – tako je zapisano v Starem testamentu in res – kamorkoli pridejo, ljudje vprašajo, kdo je to ljudstvo brez domovine. In dobijo odgovor, ki je zapisan v Starem testamentu: če me ne boste poslušali, jim je rekel Bog, vam bom
102 po kralju Salomonu so bili Židje razdeljeni na dve kraljestvi: na 
severni Izrael in na južno Judo. Najprej je razpadel Izrael, nato Juda
80

II: Trojica in resnica
storil to in to in to in to in če me še vedno ne boste poslušali in boste še vedno zli, vas bom izselil. In to se je zgodilo drugič tudi
potem, ko so zavrgli Jezusa. In kamorkoli pridejo, ljudje slišijo o Jezusu. In zaradi tega so Judje na udaru in bodo na udaru. Kakor je moč razbrati iz Biblije, jih čaka soočenje z dokončnim uničenjem.
Sedaj je večina zbranih na enem mestu. Večina jih je sovražnih Bogu, večina počne grozne stvari in ljudje, ki tudi počno grozne stvari, jih bodo silovito napadli in le s posredovanjem Boga bodo
nekateri ostali pri življenju. Kar na jok mi gre … 
Zaenkrat pa se postavlja pod vprašaj njihova identiteta. Ali so Judje zares Judje ali so izmišljeno ljudstvo? In veliko ljudi govori,
da so Judje izmišljeno ljudstvo ali ljudstvo, ki nima s starimi Judi,
Židi nič skupnega. V zvezi s tem omenjajo ljudstvo, ki je na stepah Rusije sprejelo judovstvo pred kakšnimi tisoč leti. Večina t.i.
ruskih Judov tako ni potomcev starih Judov, kar pa še ne pomeni,
da potomci starih Judov ne obstajajo. In to tudi ne pomeni, da ti Judje niso Judje. Tudi v Tori je opisano, da kdor sprejme judovsko religijo, da postane Jud. Nič spornega ni v tem, a kot rečeno – tudi
t.i. kristjani želijo to prikazati kot sporno samo z namenom spodkopavanja pričevanja Biblije, samega Boga.
Stari testament pa je bil ohranjen tudi v Septuangiti, ki je bil prevod Starega testamenta v grščino. Septuangito naj bi prevajalo 70 strokovnjakov, od tod tudi njeno ime. Prevod naj bi bil narejen za potrebe aleksandrijske knjižnice, okrog 3., 4. stoletja pred
Kristusom. Koliko pravega duha so imeli njeni prevajalci, tega ne vem. Vem pa, da je nekaj malih in večjih razlik med Septuangito in hebrejskimi rokopisi, ampak v grobem pa je tudi v Septuangiti videti prerokbe, ki so napovedovale Jezusov prihod in njegovo življenje.
81

II: Trojica in resnica
Kako pa je s kristjani in z Biblijami, s Starim in z Novim testamentom? Rimokatoliki so imeli po 4., 5. stoletju svojo Vulgato,
103
 grški t.i. ortodoksni so imeli svojo Biblijo, Etiopski ortodoksni so imeli svojo, sirski so imeli svojo … Vsaka se malo razlikuje. Vsaka ima rahlo drugačno število knjig. Ampak sporočilo vseh pa je praktično identično. Njihovo pričevanje se ujema. Vse te Biblije so dokaj dobre in so si zelo podobne, razen katoliške Vulgate, a tudi katoliška Vulgata (stara in ne novejši popravki) je dosti boljša od novih Standardnih prevodov, od t.i.
Jeruzalemske Biblije in kar je še podobnih novejših popačitev.
Če boš kdaj bral Biblijo, boš lahko opazil, da se zdi na prvi pogled, da Jezus in Pavel in ostali – tudi v Starem testamentu,
jemljejo določene stvari iz konteksta. Tudi mene lahko marsikdo
obtoži tega, npr. kakšen katolik. Da, lahko me obtožijo tega, kar oni sami počnejo! A niti Jezus niti Pavel in niti noben v Biblijo verujoč kristjan ne more vzeti stvari iz konteksta. Zakaj ne? Kaj pomeni kontekst? Con pomeni z in tekst je besedilo. Kontekst je nekaj, kar je z besedilom, kar je skladno z besedilom in kaj je to?
To je duh. Beri dela Srečka Kosovela in prevzel te bo duh obupa,
depresije. Beri dela katoliškega svečenika Simona Gregorčiča in prejel boš podobnega duha. Ta duh pričuje o nemočnosti rimske religije, a ker ljudje enačijo krščanstvo z rimskim katolicizmom, ki je nekoč bilo krščanstvo, resda sprevrženo, pa vendarle krščanstvo,
kot bomo videli v nadaljevanju 104
, a danes bi temu težko še rekli krščanstvo, in zaradi tega vidijo ljudje v delih rimskih svečenikov pričevanje proti krščanstvu in tudi zaradi tega so se ozirali proti drugim religijam, predvsem hinduizmu, jogi. Svečenik Anton 103 Ta prevod je skupaj spacal t.i. "Sveti" Hieronim iz Stridona. Za 
mesto Stridon se danes ne ve, kje naj bi se točno nahajalo, ve pa se, 
da je bilo nekje na območju Hrvaške, Slovenije 104 poglavje Tiatira
82

II: Trojica in resnica
Aškerc je prvi izmed Slovencev napisal subtilno reklamo o hindujskih bogovih. Rimska religija je identična hindujski in ostalim. Vse religije so eno, vse povezujejo ljudi z lažjo samo krščanstvo je nekaj drugega. Krščanstvo povezuje ljudi z resnico in z ljubeznijo.
In kontekst Biblije je njen avtor Sveti duh, Božji duh. In Jezusa
vprašajo, pa Judje so tudi sami odgovorili na vprašanje: katera
izmed 500 + zapovedi je največja. V enem primeru so celo hoteli Jezusu nastaviti zanko, da bi ga lahko obtožili in uničili. In karkoli bi Jezus odgovoril, bi lahko tisti, ki je postavil vprašanje dejal:
»Ne, ti si nevernik, učiš laži. Ta zapoved je večja zaradi tega in tega.« In kaj je Jezus dejal? Kot je pisano v Starem testamentu:
poslušaj Izrael, ljubi svojega Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vso močjo, z vsem razumevanjem. To je prva zapoved in tu je še druga,
ki je enaka prvi: ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe. Ker se je ena oseba želela opravičiti, ker ni ljubila vseh ljudi, je Jezusa
vprašala: »In kdo je moj bližnji?« In Jezus mu je povedal priliko,
ki sporoča, da je vsak naš bližnji – tudi pripadniki drugih narodov,
verstev – kdorkoli je blizu nas, je naš bližnji.
Stori drugemu, kar bi ti želel, da on stori tebi. Veliko ljudi je napadalo te Jezusove besede, češ, da je to neumnost. In pri tem so si izmišljevali neumne razloge, ki so v stilu: če daš zajcu jesti kruh, bo umrl. Zato naj zaradi njih dodam, kar je skladno z Božjim duhom: stori drugemu, kar bi ti želel, da on stori tebi, če bi bil ti na
njegovem mestu. To pomeni ljubiti svojega bližnjega, kakor samega sebe. In Jezus poda primere, ki nam vse to razložijo, a če ne želimo slišati, jih pač ne bomo slišali.
Kontekst, duh Biblije je Božji duh in zato je pravilna razlaga
tista, ki je resnična, ustreza resničnosti, ne nasprotuje drugim delom v Bibliji, je smiselna, razumna, ljubeča.
83

II: Trojica in resnica
Kot bivši fizik rad povem, da znanstvenik, ki ima nek model,
teorijo o določenem pojavu, preverja ta model na veliko načinov.
In če se napovedi modela in izmerjeni podatki iz poskusov razlikujejo, gre preverjati še enkrat model in še enkrat poskuse. Še enkrat preveri, če prav vidi. Ve, da se je nekje zmotil, saj ni ujemanja. Napoved in meritev si nasprotujeta, pričujeta eden proti drugemu. In ne odneha, dokler ne najde vzroka za napako. In
potem model preveri z drugim poskusom itd. Vse dokler modelu povsem ne zaupa. In potem ve: tudi če nekdo izmeri, vidi nekaj drugače – je zelo velika verjetnost, da je nekaj narobe z njegovim poskusom, z njegovim pogledom na svet. In isto velja za Biblijo.
Kolikokrat mislimo, še posebno mi, ki smo slepo verjeli vsemu,
kar so nam povedali "učeni" ljudje, ne da bi kadarkoli dvomili v njihove besede. In njihove besede nasprotujejo Bibliji. Ljudje seveda takoj zavržejo Biblijo, a prav bi bilo, da bi raziskali tako Biblijo kot "modrost" "učenih" ljudi. Če želimo priti do resnice, če ljubimo resnico, bomo skušali pošteno soditi in pošteno presojati in to lahko storimo le, če poslušamo obe strani, temeljito in če za
obe strani uporabljamo enaka merila, kot je zapisano tudi v Bibliji.
Nekateri ljudje želijo dodati Bibliji svojega duha in zato jemljejo stvari povsem iz konteksta. Drugi pa želijo Biblijo utišati in vztrajajo na kontekstu, ki je zelo omejen in to je: kdo, komu,
koga, kaj, pri kom, s čim, kdaj. Ne želijo videti, da je nekaj, kar se je že zgodilo, uporabno tudi za nas. O tem piše tudi Pavel: Biblija
in stvari, ki so se zgodile ljudem pred nami, in ki so zapisana v njej so zapisane tudi za nas. Ljudje, ki želijo do črke slediti samo ožjemu kontekstu, morajo zanemariti širši kontekst, Pavlove besede, Jezusove razlage, svoj razum in Božjega duha. Po njihovem je avtor Biblije duh, lahko tudi izključno človeški, ki je napisal neko točno ali kvazi točno preteklost, ki za sedanjost praktično ni uporabna. Delo tega duha oz. sam Božji duh sta za
84

II: Trojica in resnica
takšne ljudi nekoristna, brezvezna – seveda, zato pa ga želijo utišati!
Da, omejen kontekst je pomemben. Pomemben je stavek pred
in stavek za določenim verzom. Pomembno je poglavje pred in poglavje za določenim verzom, pomembna je posamezna knjiga, iz katere nekdo citira, a ne samo to. Pravi duh nam da razlago, ki se dotika tudi nas – pa ne samo nas – tudi Jezusa. Njegova zgodba,
kot sem že omenil in kot je zapisano ničkolikokrat v Bibliji, je vtkana povsem očitno, s povsem očitnimi prerokbami, po celotni Bibliji, vtkana pa je tudi na malo skrivnejše načine in to skrivno tkanje potrjuje resničnost Biblije in ji ne nasprotuje. Marsikdo pa
najde nekaj skrivnega v Bibliji, a to razlaga na tak način, da to skrivno nasprotuje tistemu, kar je očitno napisano. Kakšen je njegov duh? Njegov bog, duh je prevarantski. Njegov duh rešuje samo inteligentne ljudi, ki si vzamejo čas, obilo časa, ki so se sposobni sami rešiti in dokopati do njega. Njegov duh govori, da je Biblija laž in da je človek sam sebi odrešenik. Tudi to je satanizem, nasprotovanje Bogu.
Naj navedem nekaj primerov iz Biblije, ki zmotijo veliko ljudi,
saj ne želijo videti širšega konteksta. 
Deset egiptovskih nadlog in kako je Bog sam pobil egipčanske prvorojence. Kje je tu ljubezen? Če bi nadaljevali z branjem, bi
dobili odgovor. Mojzesov tast je Mojzesu dejal, ko je slišal, kaj se je zgodilo v Egiptu, da sedaj ve, da je Bog večji od vseh egiptovskih bogov, saj jih je premagal na področjih, kjer so kraljevali. In kolikokrat je zapisano, da je Bog dejal: »To in to in to bom storil in vedeli boste, da sem jaz Bog. In tako bodo Egipčani spoznali, da sem jaz Bog.« In nekateri so spoznali, nekateri pa so se upirali do konca. Bog se je njim razodel na tak način, nam se pa
na drugačen. Tudi mi imamo težave v življenju. Zapisano je, da
85

II: Trojica in resnica
kogar Bog ljubi, tega tepe. In tudi s tem imajo ljudje težave. Kaj je ljubeča vzgoja že davno tega ne vedo več. Ljubiti pomeni otroku povedati, da je nekaj nevarno na njemu primeren način, čeprav nam je to težko. Če želi npr. otrok skočiti na cesto, mu damo vedeti, da to ni v redu zanj. Pravimo: »Ne!« In če ne razume,
pokažemo s svojim glasom, da resno mislimo če še ne razume, še s
tepežem po riti. To ga ne bo ubilo, niti mu ne bo škodovalo. Je pa
težko za starša natepsti otroka. Ni lahko. Koliko tepeža je potrebno? Toliko, da vidimo, da je zaleglo. Če premalo, potem ne bo resno jemal naših opozoril in če preveč – zakaj bi mu povzročil preveč bolečine?! Ljudje pa tega niso želeli razumeti in so se jezili na otroke, ki so jim bili v breme. Niso jih ljubili in so jih tepli za
vsako malenkost. In marsikdo se je pri tem celo skliceval na
Biblijo! Seveda izven konteksta! In potem so prišli drugi
strokovnjaki, nekateri so se tudi sklicevali na Biblijo – seveda so zanemarili verze, kjer Bog tepe ljudi ... tiste, ki jih ljubi. Otroka
naj se ne bi teplo, ampak se je potrebno z njim pogovoriti. In danes je kaznivo, se mi zdi, tepsti otroka, otrok pa lahko tepe svoje starše. Neki 17-letnik je pljunil svojega očeta, ker mu ta ni želel dati nekaj denarja in mislim, da sta se stepla. Prišla je policija in oče je moral plačati kazen. Oče je bil tepen in še kaznovan. Da,
naivni ljudje so verjeli strokovnjakom in z otrokom so se pogovarjali – z otrokom, ki ne razume, so se pogovarjali z lepim tonom in z nasmehom na obrazu: »Ne skači na cesto, a prav? Ne.
Mami huda, oči hud, ali pa žalosten.« Ali pa so zabavali otroka in mu na ta način želeli preusmeriti pozornost s ceste na nekaj drugega. A kaj so s tem naredili? Iz sebe so delali klovna. Kako naj jih otrok spoštuje? In povrhu vsega so otroka še bolj naučili odvisnosti od zabave. On in njegova zabava sta središče sveta in ves svet, vključno s starši so namenjeni njemu. Kombinirajmo to s potrošniško družbo, ki uči, da ko nekaj ni več uporabno, ko se nekaj pokvari – tega ne popravi, ampak zavrzi. Ko to vidiš, ti 86

II: Trojica in resnica
postane marsikaj jasno. Ljudje so bili na stara leta potrti in so jokali, tarnali, kako jih je Bog kaznoval, kako je življenje krivično,
niso pa želeli videti, da so žalostni zaradi tega, ker so vse svoje življenje nasprotovali Bogu in ljubezni. Bog jih je klical k spreobrnitvi, a je niso želeli. Oni so bili tisti, v svojih očeh, ki so bili brez napake in ki so vse naredili prav – Bog pa je navaden tiran, ki jih je brez veze kaznoval. Koliko ljudi se je pogovarjalo z otroci, ko le ti še ne razumejo kaj dosti, namesto da bi uporabljali glas, tudi tepež, če je potrebno? In koliko od njih se je potem, ko bi
se z otrokom lahko pogovorilo, ko je toliko star, da razume, koliko njih se je potem s svojimi otroki steplo? A takrat je otrok že toliko star, da lahko poškoduje svoje starše. Kako radi skrivamo svojo nespamet in kako radi obtožujemo popolno modrost Boga!
In vrnimo se k ubijanju egiptovskih prvorojencev. Ne bom šel v
širši kontekst, saj bi potem lahko pisal in pisal in pisal. Ostanimo pri ožjem kontekstu. Kaj je zapisano na drugem mestu glede iste stvari? Da bo z Bogom šel uničevalec
105
 in uničevalec bo uničil ljudi. In o tem sem govoril že, ko sem govoril o tem, zakaj je zlo na svetu. Bog ni neposredno ustvaril zla, ampak ker je Bog
ljubezen, je dal možnost izbire in zaradi tega je prišlo do zla. Zlo ni njegova kriva – naša krivda je, ko izberemo zlo. Podobno velja
pri vzgoji otrok ali v službi. Če bi otroka ali uslužbenca
popolnoma nadzorovali, se mu ne bi moglo zgoditi nič "slabega".
Ne bi se polil z vročim čajem, ne bi mu spodrsnilo … Ampak potem ne bi bil svoboden. Čisto nič ne bi bil neodvisen. Ne bi živel svojega življenja. Ali je to ljubeče? Ali mu ne bi s svojo "zaščito"
povzročili nekaj najslabšega?
V Bibliji je zapisano tudi, da je Salomon zgradil tempelj in na
drugem mestu piše, da so ga zidali zidarji itd … Kdo ga je potem 105 Eks 12:23
87

II: Trojica in resnica
zgradil? Kralj Salomon je dal povelje, dovoljenje in ko se je delo zgodilo, ni nič narobe, če pravimo, da je to naredil kralj. Upam, da
sedaj nihče nima več težav z razumevanjem določenih verzov in da
jih razume v celotnem kontekstu Biblije.
Poglejmo si še kakšen primer. Npr. rimski katoliki so govorili,
da če nisi član njihove organizacije, da ne prideš v nebesa in da ne slediš Kristusu. Od Vatikanskega koncila, od leta 1966 naprej, so to svojo tradicijo spremenili in sedaj pravijo, da lahko vsak, ki je dober, pride v nebesa. Oni naj bi ohranili pravo tradicijo in samo oni naj bi pravilno razlagali Sveto pismo. Kaj je konstantna v njihovi tradiciji? Še celo njihovi kruhki, ki jim pravijo Jezus,
nasprotujejo zapisu v Bibliji. Jezus in ostali so jedli kruh, ki so ga
lomili. Niso jedli okroglih piškotov. Niso poklekali pred kruhkom v obliki sonca in lune. »To delajte v moj spomin,«
106
 je dejal Jezus in zadnja večerja je čudovita slika, kaj je Bog storil za nas. To je čudovita slika njegove ljubezni. A kaj so iz tega naredili katoliki?
Enkratno darovanje Jezusa na križu ponavljajo v vsakem izmed
svojih templjev v nedogled. Kruh, ki mu pravijo Jezusovo telo,
ponujajo Bogu vedno znova in znova. To počno kot daritev in ne v Jezusov spomin, kot je on sam naročil. Jezus na zadnji večerji ni daroval kruha Bogu Očetu in sploh, če bi bilo takšno darovanje zadosti, potem mu ne bi bilo potrebno biti križan in umreti. Biblija
pravi, da je Jezusovo telo tudi skupnost vernikov 107
 in rimska
religija je pobila mnogo kristjanov. Mnogo kristjanov je darovala
svojemu bogu. O tem, kaj pomeni katoliška maša, kaj poteka med
njo, o tem je marsikaj napisanega v Bibliji – gre za Satanove globine – in o tem sem naredil 5-urni film – o simboliki v različnih religijah, v kulturi … ki vse kažejo na Antikrista. Vedi, da ne gre samo za en argument ali samo za moje mnenje. Ko je ujemanje 106 Lk 22:19
107 Kol 1:18, cerkev je skupnost vernikov 88

II: Trojica in resnica
tolikšno in ko ima vse smisel, potem si zelo verjetno na pravi poti.
Tudi kako prejemajo kruhek, tudi to so spreminjali. Prvi kristjani so prejemali kruhek na roko, potem so uvedli tradicijo, ko svečenik polaga kruhek na jezik in sedaj je ponovno dovoljeno prejemati kruhek na roko. Edina konstanta v vedno spreminjajoči se katoliški tradiciji je oseba, ki se imenuje Oče, Sveti Oče, ki je v večnem mestu (Rimu) in ki predstavlja Boga na zemlji, je njegov predstavnik, zastopnik, na-mestnik – to pomeni, da je na njegovem mestu, ali vsaj želi biti. Za kristjana je Sveti Oče, ki je v večnem mestu (nebeškem Sionu), samo Bog. Jezus je dejal, naj kristjani kot skupina ljudi nikogar na Zemlji ne kličejo Oče, saj je en njihov Oče, ki je v nebesih.
108
 Katoliki včasih pravijo: »Pa saj vemo, da
papež ni Bog, to se samo tako reče.« Če se samo tako reče, potem sklepam, da bi vam bilo enostavno prenehati s tem in ubogati Jezusa. Majhna reč – in še te ne želite storiti. Kako velika je vaša
zvestoba in ljubezen do Kristusa? Kristus ni dejal, da naj nihče ne misli, da je ta in ta oseba na zemlji Sveti Oče. Dejal je, naj nikogar ne kličemo tako!
Saj ni težko prenehati klicati papeža, kar pomeni oče, ni težko prenehati klicati papeža Sveti Oče in upoštevati Jezusa, pa vendar za katolike je to nemogoče, saj rimokatolicizma brez papeža ni. Če je papež včasih govoril proti njihovi tradiciji, je bil znan kot antipapež in bilo je kar nekaj uradnih antipapežev. Po koncu 19.
stoletja pa so to tradicijo spremenili. Papež je že dobrih 100 let nezmotljiv, ko govori o veri – tudi če govori proti svoji tradiciji.
Katoliki radi pravijo, da je bil Peter prvi papež, toda ali je v Bibliji opisano kronanje Petra za papeža? Ali je bil Peter sploh kdaj v Rimu? V Bibliji piše, da je bil v Babilonu.
109
 Ali je Babilon Rim ali ne? Kjer je opisana prostitutka babilonska, ki nasprotuje Bogu, je v
108 Mt 23:9
109 I Pt 5:13
89

II: Trojica in resnica
vseh mnogih točkah opisa lahko prepoznati rimsko katolištvo in v tem smislu bi lahko bil Peter kdaj v Rimu. Koliko prič imamo za
to, da je bil Peter sploh kdaj v Rimu? Mogoče eno polovično v Bibliji in eno v katoliški tradiciji. Koliko jih potrebujemo? Dve.
Ali je Peter imenovan v Bibliji kdaj papež, ali je opisano njegovo kronanje? Ne. Sam Peter se je sam poimenoval sostarešina, enak drugim in v svojih pismih ni pisal, da nekaj ukazuje s svojo papeško avtoriteto … kot so pisali papeži.
110
 Poleg tega Pavel piše o Jakobu, Petru (Kefi) in Janezu, ki naj bi bili stebri Cerkve.
111
Peter ni bil edini in niti ni omenjen na prvem mestu. Torej Biblija v
tem primeru pričuje proti rimskem katolicizmu.
Njihova pogruntavščina vice, na čem temelji? Na enem samem verzu in še to v knjigi, ki so jo dodali Bibliji. Katoliki so Bibliji dodali vrsto knjig in zato jih imajo več kot 66. V Juditini knjigi je zapisana molitev Judite, kako prosi Boga, da naj ji da moč, da bo
lagala in prevarala ljudi in jih ubila.
112
 Takšne molitve ne boste našli nikjer v Bibliji, samo v katoliški Juditini knjigi. Katerega
duha dejansko moli, prosi? Boga laži in uničenja, Satana. V
Tobitovi knjigi se Gospodov angel zlaže in do neke mere celo napeljuje ljudi na laž.
113
 Kdo je ta Gospod, kdo je ta Baal? Ali ni to Oče laži, Satan?
Kot si verjetno že ugotovil, v rimskem katolicizmu ugotavljanje resnice z dvema pričama ni v praksi in zaradi tega ne znajo razložiti Biblije. Otroci hodijo osem let k vero-uku. In po 110 I Pt 5:1
111 Gal 2:9
112 Jud 9:10,13, povrhu vsega Judita pravi, da je bila Božja volja ta, da 
je Simeon ubil moža, ki je storil hudo njegovi sestri – kar ni res. 
Simeonu se je to štelo za slabo!
113 Tob 5:10-11
90

II: Trojica in resnica
osmih letih ne znajo (povečini) povedati niti enega smiselnega
argumenta, dokaza za obstoj Boga in za to, da je Biblija Božja
beseda. Jaz tudi nisem znal – čeprav sem bil večinoma ocenjen z odliko. Če bi svojega otroka poslal k mizarju v uk za osem let in bi
tvoj otrok po osmih letih ne znal narediti ne mize, ne omare, nič,
ali bi se klanjal gospodu mojstru ali bi dejal, da je prevarant? A tu imajo ljudje ponovno dvojna merila.
Temelj rimskega katolicizma je en stavek v Bibliji, ena priča,
ki pravi: Ti si Peter in na tej skali bom zgradil svojo Cerkev ...
Peter pomeni kamen.
114
 Skala pa je petra. Peter je beseda moškega
spola, Petra je beseda ženskega spola. V slovenskem rimsko-
katoliškem katekizmu je zapisano naslednje: Ti si Peter (Skala) in na tej skali bom zgradil svojo Cerkev.
115
 V rimski-katoliški Bibliji v Franciji pa imajo zapisano: Ti si Pierre (Peter, kamen) in na tem pierre (petru, kamnu) bom zgradil svojo Cerkev.
116
 Laž ima kratke noge. Ali je peter kamen (peter) ali skala (petra)? Njihova razlaga
ni smiselna in ni konsistentna. Bibliji so morali nekaj dodati oz. jo spremeniti, da so lahko zgradili svojo papeško avtoriteto na njej. In
zaradi tega ne morejo razlagati Biblije, saj Biblija v temelju nasprotuje njihovem temelju in o tem morajo biti tiho, da se ne razkrije njihovo zlo.
In če beremo Biblijo, preberemo na mnogih mestih: kdo je naša
skala, če ne naš Bog? Sedaj pa pozor. Jezus je imenovan vogalni kamen, prvi kamen, na katerem vse temelji. Peter pa je eden izmed
114 Jn 1:42, Kefa pomeni kamen, Peter je grška oblika imena Kefa, 
primerjaj: Mr 3:16, Gal 2:9
115 Katekizem Katoliške Cerkve, 2008, točka 552
116 Et moi, je te dis que tu es Pierre, et que sur cette pierre je bâtirai 
mon Eglise, et que les portes du séjour des morts ne prévaudront 
point contre elle. (LSG, podobno tudi Traduction oecuménique, 
1996, in katoliški prevodi)
91

II: Trojica in resnica
kamnov 117
 in hkrati naj bi bil po rimski religiji tudi skala, na
katerega je položen vogalni kamen. Kdo je več? Peter ali Jezus?
Kdo je v očeh rimskega katolika več? Papež ali Jezus? Papež (kar pomeni Oče) je za rimskega katolika Sveti Oče v večnem mestu,
on je bog, sovražnik Jezusa, nasprotnik Jezusa, eden izmed
antikristov in to je videlo mnogo ljudi. Veliko so jih rimski katoliki brutalno poklali, npr. v Franciji pred 1000 leti (La Torre).
V katoliški razlagi Biblija nima smisla. Cerkev je tempelj 118
 in skala, na kateri stoji tempelj je papež in papež je tudi eden izmed
prvih kamnov te stavbe, eden izmed dvanajstih. A če je temu res tako, potem je papež tudi vogalni kamen, kajti skala je kamen po njihovo. On je temeljni, vogalni kamen, veliki vogalni kamen, na
katerega je položen mali vogalni kamen – Jezus. In kdo je v srcih ljudi? Bog, njegova beseda, ali papež? Kdo je dokaz resničnosti rimske vere? Biblija? Ali papež? Papež je v rimskem templju Bog.
On je skala, on je kamen, on je Bog v zgrajenem templju. In zaradi
tega so Biblijo vzeli ljudem in v svojih templjih berejo rimski misal – cenzurirano, oskubljeno verzijo Biblije, ki povečini govori to, kar govorijo oni. Zaradi tega so sežigali Biblije in ubijali kristjane. Zaradi tega se pobijajo med seboj,
119
 saj v njih srcih ni pravega Boga, ampak mali antikrist.
Če pa je skala spoznanje, da je Jezus Kristus, Božji sin, Bog,
kakor je zapisano nekaj verzov pred tem,
120
 kot je razumljivo iz 117 Ef 2:20, Raz 21:14
118 Ef 2:20-22
119 Celo v družinah in v bratomornih vojnah, npr. I. sv. vojna, Soška 
fronta – spopad "Italijanov" – Slovencev in "Avstrijcev" – Slovencev,
spopad rimokatolikov, katere je pred bojem blagoslovil Slovenec, 
rimski svečenik. Kristjan ne ubija! Ne ubija ljudi iste narodnosti, 
drugih narodnosti, druge barve kože, drugega spola ...
120 Mt 16:13-18
92

II: Trojica in resnica
ožjega konteksta, potem pa ima zadeva smisel. To naj bi povedal Petru sam Bog, kakor pravi Jezus. Kako? Kdo je duh, ki je učil in ki uči kristjane?
121
 Sveti Duh, Bog. To je temelj. Sveti duh je navdahnil ljudi, da so govorili in zapisali Božje besede in te so ohranjene v Bibliji in o tem govori Biblija.
122
 Biblija pravi, da
krščanska vera temelji na apostolih in na prerokih, na Bibliji, na
Božji besedi, ki je prišla k ljudem preko Svetega Duha.
117
 Sveti duh je skala in on je Bog. Sveti Duh je govoril o Jezusu. Jezus je vogalni kamen in Peter in ostali kristjani so kamni, ki so bili položeni kasneje. In vsi skupaj so združeni v eno in v njih, naših srcih in sredi njih, sredi nas je Bog Oče. Seveda je enkrat omenjano, da je tudi Jezus skala, kar ni v nasprotju z Biblijo in s to razlago.
123
 Jezus je eno z Očetom. Oče je skala, Jezus je skala,
Sveti duh je skala. Nikoli pa ni temelj, nikoli pa ni skala človek!
Nikoli! Učiti drugače, je čisti satanizem.
Obstaja še ena razlaga, če ne vsaj dve o tem dogodku, ki pa se koncentrira na to, kje so bili tisti čas Jezus in njegovi učenci,
ampak ta razlaga ne nasprotuje zgornji, nasprotuje pa rimsko-
katoliški in zato je kot rimo-katolik nisem slišal.
Ob tem se spomnim na Valvazorjev opis, kako je rimsko-
katoliški nadškof Hren izgnal zadnje protestante 124
, ki so bili v Ljubljani, oz. kakor je zapisano iz dežele njegove knežje svetlosti (in s tem ni mišljen Jezus). Postavil jim je ultimat: »Ali sprejmite sveto rimsko-katoliško vero ali pa v roku šestih tednov in treh dni
prodajte svoje imetje, poplačajte vse dolgove in dajte 10% denarja,
ki ga boste dobili od prodaje njegovi svetosti ter se odstranite ne 121 Jn 14:26
122 II Pt 1:21
123 bolj podrobna razlaga je čudovita, ampak ta globina naj zadostuje 124 Izpeljano iz protestor, lat. biti priča
93

II: Trojica in resnica
samo iz Ljubljane, ampak iz vseh dežel njegove svetlosti!« In
katolik Valvazor je napisal: »Večina jih je prodala vse in odšla v Nemčijo, nekaj pa jih je sprejelo katoliško vero.«
125
 Ob tem se moramo kislo nasmehniti. Kaj jih je prepričalo? Ali ne grožnja in ljubezen do denarja? Ljubezen do denarja pa je vir vsega zla, tako pravi Biblija. In zaradi nje so nekateri zabredli od prave vere in prebodli svojo dušo s številnimi bolečinami.
126
 Strah pred smrtjo,
strah pred izobčenostjo v družbi, ljubezen do denarja – to je vez, ki povezuje rimske-katolike: ljubezen do lažnega boga, antikrista.
In ljudje ugovarjajo: pa vendar so nekateri tako dobri ... In kaj pravi Biblija? »Satan se preoblači v angela luči in nič presenetljivega ni, da se njegovi kažejo kot pravični in dobri.«
127
Da, nekaj jih je videti dobrih, a njihova naloga je ta, da omogočajo večini, da ostane v laži in v zlu. Oni so jim potuha in opora. Oni so jim "dokaz", da njihova religija "deluje", ko v resnici ne deluje in nima nobene moči razen moči, ki jo omogočata denar in puške.
No, in nekaj Satanove duhovnosti.
Kot opažam ima veliko ljudi težave s pravilnim razumevanjem Biblije in s kontekstom. V veliko oviro pri tem jim je seveda
njihov uporniški duh, greh, nesprejemanje ljubezni in posledično ponos. Pa si zato poglejmo še en primer.
V Levitiku 16 piše o daritvi junca in dveh kozlov. Zadeva je preprosta za preproste. Možnih pravilnih razlag je več, naj omenim samo eno. Kot piše v Bibliji, veliki duhovnik je slika Jezusa.
128
 In
125 Ne gre za citat, ampak za povzetek, Janez Vajkard Valvasor: Slava 
Vojvodine Kranjske, MK 1984, stran 178, sedma knjiga – Verstva na 
Kranjskem, poglavje XIV
126 I Tim 6:10
127 II Kor 11:13-15
128 Heb 4:14, 9:11
94

II: Trojica in resnica
veliki duhovnik naj bi se skopal, predno je oblekel sveta oblačila,
predno je nastopil svojo vlogo kot posrednik med Bogom Očetom in ljudmi. Skopal naj bi se in daroval junca, mladega bika za svoje grehe. In iz Biblije izvemo in tudi iz svoje izkušnje vemo, da ko je kristjan krščen, da je pokopan skupaj z Jezusom v smrt.
129
 Umremo za sebe, za svojo sebičnost. In na tem mestu sta tako kopanje v vodi velikega duhovnika in smrt mladega bika sliki Jezusovega
krsta, ko ga je krstil Janez Krstnik s t.i. krstom grešnikov, s katerim so ljudje povedali in priznali, da so grešni in da ne želijo več biti takšni. Nato pa sta omenjana dva kozla: en kozel, ki se ga bo ubilo za Gospoda in drugi, na katerega bo veliki duhovnik spovedal grehe ljudi in ga po enem možu poslal v puščavo, iz katere se ne bo več vrnil v tabor. Žreb naj bi določil, kateri kozel bo darovan in kateri bo spuščen na prostost. Najprej je zaklal in daroval kozla za
grehe ljudi in nato je položil roke na drugega kozla in spovedal grehe ljudi nad njim in ga poslal na prostost. Mož, ki je imel nalogo odpeljati kozla daleč stran od tabora, da se kozel ni več vrnil k njim, se je potem moral skopati predno se je vrnil v tabor.
Jezus ni nič žrebal. Oba kozla predstavljata Jezusa. Prvi kozel kaže na Jezusa, ki je bil križan, ubit. Drugi pa kaže na Jezusa, ki je odnesel grehe ljudi, jih je rešil greha. Ob rojstvu so mu dali ime Jezus, zaradi tega, ker je bilo rečeno, da bo rešil svoje ljudi
greha.
130
 Ko so ga ob grobu srečale žene, jim je Jezus dejal, naj se ga ne dotikajo, ker še ni šel k Očetu. Veliki duhovnik je namreč s krvjo mladega bika in kozlovo krvjo, ki sta bila ubita, poškropil svetišče in ga očistil in dokler ni tega naredil, se ni smel dotakniti ničesar, kar bi bilo po zapovedi nečisto. Obstajajo štirje zapisi dogajanja, ki se je zgodilo po Jezusovem vstajenju in vsak od njih izpostavi tisto, kar se njemu zdi pomembno. En omenja tri žene, ki 129 Rim 6:3
130 Mt 1:21
95

II: Trojica in resnica
so šle h grobu, drugi omenja dve, tretji eno. En omenja dva angela,
drugi enega. Vse ima svoj smisel in pomen. En omenja, kako je Marija Magdalena prva prišla h grobu in videla, da je grob prazen in kako je tekla do Simona Petra in Janeza in jima povedala, da so Jezusovo truplo prenesli drugam. Takrat še niso vedeli, čeprav so večkrat slišali, a kljub temu niso vedeli, da mora Jezus vstati od
mrtvih in da je vstal od mrtvih. Drugi zapisi tega ne omenjajo.
Marsikdo ne želi razumeti, da se štiri različne biografije razlikujejo med seboj. Če bi se ne razlikovale med seboj, bi bila samo ena,
mar ne? In povezati med seboj štiri različne pripovedi, kjer vsaka
poudari nek aspekt in izpusti drugega, je zelo težko, če ne celo nemogoče, kar pa ne pomeni, da so pričevanja lažna. Tudi sam sem imel pogosto težave s povezavo, ampak vsakokrat mi je dano razumevanje. In čez kakšno leto pozabim in se zadeva ponovi.
Mogoče ne bi bilo slabo, če bi to zapisal za ljudi, ki tega ne želijo videti in verjamejo "strokovnjakom". Samo nekje se je treba
ustaviti. Ne morem odgovoriti na vsak možen dvom, ki ga imaš.
Naj ti da Bog razumevanje glede tistih stvari, na katere nisi dobil odgovora pri meni. Naj pa razjasnim na tem mestu samo eno zadevo, ki je ljudje ne razumejo in ki jih zmede. Dalmatin in King James Bible, stare protestantske in verjetno tudi katoliška Vulgata
pišejo v Janezovem evangeliju, da je Jezus rekel Magdaleni, naj se ga ne dotika, ker še ni šel k Očetu. V drugem evangeliju pa piše, da
so se žene dotaknile njegovih stopal. Kako to razlagajo neverni "strokovnjaki"? Prevod v starih Biblijah naj bi bil napačen. Novi prevodi prevajajo, da naj bi Jezus rekel, da naj se ga Magdalena ne oklepa. Ko nekdo pravi, da so stari prevodi napačni, hkrati pa on sam naredi neverjetne popačitve ... takrat se mi prižge rdeča luč,
alarm in upam, da se bo tudi pri tebi. Verjetno obstaja več možnih pravilnih razlag. Ponavadi poiščem, kaj drugi pravijo o določeni zadevi, ampak glede tega pa nisem našel nič konkretnega, kar bi
razjasnilo zadeve. Tako da mi je bilo v tem primeru dano tole 96

II: Trojica in resnica
razumevanje: zakaj ne bi bilo možno, da so se ženske dotaknile Jezusovih nog in on jim je potem rekel, naj se ga ne dotikajo in to so razumele, da naj se ne dotaknejo njegovega telesa. Predstavljaj si njihovo veselje. Iz spoštovanja so se dotaknile njegovih nog,
ampak kdo se ne bi v tem trenutku želel dotakniti njegovih rok, ga
objeti? In Jezus pravi: ne dotikaj se me, ker še nisem šel k Očetu.
Ali je Jezus zaradi tega, ker so se dotaknile njegovih nog, postal nečist? Nekateri ljudje tako mislijo in tudi jaz sem tako mislil,
ampak zakaj bi tako mislili? To je podobno sklepanje kot npr.
obstaja neka umazana reč na drugem koncu sveta in ta se dotika
zemlje, zraka, kar bi pomenilo, da sta nečista tako zemlja in zrak in ker se dotikamo zemlje in zraka, potem smo tudi mi nečisti? Veliki duhovnik se je očistil, posvetil, ampak svetišče in tla in posode še niso bile posvečene. Ali je zaradi tega, ker je hodil po svetišču, po zemlji, bil nečist? Dotikal se je namreč neposvečenih stvari s svojimi nogami. Ne, ni bil nečist, ni bil neposvečen. Ker če bi bilo temu tako, potem so bila vsa navodila, kako posvetiti ljudi in svetišče, nesmiselna. Ravno v evangeliju po Janezu je Jezus tisti,
ki umiva noge svojim učencem. Na noge se gleda drugače kot na
druge dele telesa. Pravilnih pomenov je toliko, da bi lahko govoril dneve in dneve. Zadeve so globoke. Je pa od nas odvisno, kakšni neverni Tomaži smo in do kdaj bomo dvomili.
In ko sem omenjal nevernega Tomaža. Jezus pravi Tomažu, naj vtakne svoje prste v njegove dlani, v rane, da se bo prepričal, da je to res on in da je res vstal od mrtvih. Ali to pomeni, da je Jezus že bil pri Očetu tisti dan in da so se ga ljudje potem lahko dotaknili?
Da, možno je. Lahko pa je Jezus tudi vedel, da Tomaž ne bo
vtaknil svojih prstov v njegove rane … in še ni bil pri Očetu.
Ljudje si dajo toliko opravka s takšnimi stvarmi. Iščejo in iščejo napake v Božji besedi, samo da ne bi videli svojih in da ne bi
sprejeli ljubezni, da ne bi nikoli začeli zares ljubiti. Se opravičujem 97

II: Trojica in resnica
za razglabljanje, ampak ne želim skrivati ničesar in na najbolj skritih primerih želim pokazati, da odgovori obstajajo.
Povezano s to tematiko, je tudi naslednje. Jezus je dejal svojim učencem, da nekateri od njih ne bodo okusili smrti, dokler ne bodo
videli priti nebeškega kraljestva v moči.
131
 Argument zagrizenega
Jezusovega sovražnika, "strokovnjaka" za Biblijo, Barta Ehrmana
je sledeč: ker se to ni zgodilo, ker so na tem svetu še vedno smrt in bolezni … , je pravi zaključek ta, da se je Jezus motil – tako ugotavlja Ehrman. In ker naj bi bilo to centralna tema Jezusovega
sporočilo, po mnenju Ehrmana, ne more biti več kristjan. Ljudje so nad njegovimi "bistroumnimi" ugotovitvami navdušeni in celo na
najuglednejših univerzah tega sveta ga slavijo s silovitimi aplavzi,
kakor se spominjam (lahko se motim in ni imel predavanj na
najuglednejših univerzah).
Kaj je Bart Ehrman zamolčal? Resnico, seveda. Lahko bi šel v globino in pokazal veliko napak v njegovem sklepanju in veliko zamolčanih stvari, ampak naj omenim samo glavno. Kaj pa Janez?
Ali Janez ni v videnju videl priti nebeškega kraljestva na Zemljo?
Vse mu je bilo pokazano in to je zapisal v knjigo Razodetja, kot mu je bilo naročeno. Jezusova izjava je bila pravilna, kakšen Bart Ehrman ali pa mi, pa si jo lahko razlagamo po svoje, na način, da
je nepravilna. Ampak to ni pošteno, mar ne?
Mi pa nadaljujmo z nebeškim svetiščem. Nebeško svetišče,
nebesa, ki ga je Satan s svojim uporom onečastil, je tako Jezus očistil s svojo krvjo, ko je šel k Očetu. In vsa zadeva ima smisel.
Kaj pa mož, ki je odpeljal kozla, na katerem so bili grehi, v puščavo? On se je moral skopati v vodi, predno je prišel nazaj v tabor, med Božje ljudstvo. Biblija govori o tem, da je puščava naša
131 Mr 9:1
98

II: Trojica in resnica
pot k Bogu. Naše posvečevanje, rast ljubezni v nas. Jezus je tisti,
ki odnese naše grehe. Mi pa hodimo iz puščave v obljubljeno deželo, Božjo deželo. In predno stopimo v nebesa, se moramo krstiti z vodo. In to je slika možaka, ki se je moral umiti, predno se je vrnil nazaj v tabor. Ta možak predstavlja nas, kristjane. Ali je krst v vodi potreben za vstop v nebesa? Če poznaš človeka, ki je veren – zakaj te ne bi krstil? Če pa ne poznaš, ali če oseba zahteva,
da se strinjaš z njim glede stvari, ki popolnoma nasprotujejo Božjemu duhu, potem pa moj nasvet: skopaj se sam v imenu Očeta
in Sina in Svetega Duha in jokaj in upaj, da se te Bog usmili in prosi ga, da če je tak krst potreben, da naj ti pošlje takšno osebo v življenje, ki te bo krstila in zaupaj, da bo temu tako. In če ne bo?
Moj stav je: potem bom dobil, kar sem si zaslužil. Še vedno pa
sem hvaležen Bogu, da živim, da vidim, kar vidim, da vem zanj.
Živimo v poslednjih časih in zadeve so vedno slabše. Ne upam si trditi, da krst ni potreben, ne upam pa si tudi reči, da je potreben.
Če je možno, se daj krstiti, jokaj. To počnem tudi jaz :)
Obred v Levitiku 16 je opisan potem, ko sta Aaronova sinova
na napačen način približala Bogu in ga častila na napačen način, ju je požrl ogenj 132
. In kaj beremo v Razodetju? Kdo bo vržen v ogenj? Zver in lažni prerok.
133
 Zakaj? Ker sta se želela približati Gospodu na napačen način, z napačnim namenom. Hotela sta ga
vreči s prestola. To je popolna slika prihodnjih dogodkov. V
poglavju Levitik 10 se celo omenja, da bi morali duhovniki jesti meso kozla, ki je bil zaklan za greh in kristjani jedo "Kristusovo"
telo, ki je Božja beseda, duh, simbolno tudi kruh. Božja beseda jih hrani in tolaži in krepi, da lahko blagoslavljajo in ljubijo vse ljudi,
tudi tiste, ki jim želijo škoditi. V poglavju 16, kjer je opisan kozel,
132 Lev 10
133 Raz 20:7-11 – Satan bo vržen k njima po tisočletni Kristusovi 
vladavini 99

II: Trojica in resnica
ki je bil izpuščen na svobodo, pa se omenja še točno določen praznik, praznik sprave, ki je bil vsako leto sedmega dne v desetem mesecu po judovskem agronomskem koledarju. Prvega
dne je bil t.i. praznik trobent in v Razodetju je govora o sedmih trobentah. Trobente med drugim sporočajo tudi poziv k vojni, a v tej vojni se kristjani ne bodo borili. Jezus bo naredil konec zlu in očiščena bo tudi Zemlja, ki bo tudi Božje svetišče, zlo bo
pokončano, zver in lažni prerok bosta vržena v ognjeno jezero,
kristjani, ki so umrli v Kristusu, bodo oživljeni in bodo prišli k Bogu, v "tabor". Uau :) Vse je povezano, vse je ena in ista zgodba,
napisana predno se je zgodila. Čudovito je!
Sedaj pa si poglejmo nekaj napačnih razlag, ki gredo proti Duhu Biblije. Eno izmed njih je bilo učenje, ki ga je sprejela
adventistična prerokinja Ellen Gould White. Po internetu sem poslušal predavanje enega izmed bolj vplivnih adventistov tega
sveta, ko je razlagal to učenje adventistom. Dejal je nekako takole:
Jezus je umrl za naše grehe. To je kozel, ki je bil žrtvovan. Kozel,
ki pa je šel v puščavo, to je pa Satan, na katerega bo Jezus ob
koncu časov naložil naše grehe. In še vprašal jih je: kdo je kriv, da
smo grešili? Odgovor vsakega kristjana je: jaz sem kriv, da sem grešil in nihče drug. Kar pa so adventisti rekli v en glas, me je šokiralo. Dejali so: Satan! Identične besede so bile besede Eve, ko ni priznala svoje krivde in je krivila kačo, katero je Bog ustvaril.
Zakaj ne gredo adventisti še korak naprej in popolnoma ne razkrijejo svoje satanistične narave? Zakaj ne pravijo, da je krivda
za to, da smo grešili Božja, saj je on ustvaril Satana?
In kako dojemaš njihovega Jezusa? Da, Jezus je plačal za tvoje grehe, ampak v bistvu ni plačal. V bistvu bo na koncu nosil tvoje grehe Satan. Kdo je potemtakem pravi Bog adventistov? Kdo je 100

II: Trojica in resnica
njihov resnični Odrešenik? Ali ni to Satan? Meni se zdi tak Jezus prevarant.
Adventistična razlaga je tako proti duhu Boga, proti ljubezni, je iz konteksta in kot taka ima mnogo težav, katere noben "pravoverni" adventist ne želi videti. Veliki duhovnik je spovedal grehe kozlu. Ali bo Jezus spovedal grehe Satanu? Ne. In zato tudi
oni, tako kot vsi, pravijo: King James Biblija in ostali stari prevodi
niso točni, saj nasprotujejo našemu učenju. Novi prevodi so tudi v redu! Pravi prevod je po njihovem: da položi grehe na kozla. Da,
mogoče je temu res tako, ampak jaz si ne upam reči, da gre za
napako, saj je zadeva smiselno prevedena. Zlo vidim pa v adventističnem učenju.
Ko sem slišal za to razlago, se mi je v srcu porajal gnus do
takšnega Jezusa, do takšnega prevaranta! Kako gre takšna razlaga
proti evangeliju Jezusa Kristusa! Povrhu vsega pa: ali je njihov Bog pošten sodnik? Ne. Kaznoval bo Satana za moje grehe? Ne!
Vsak je kriv za svoje grehe. Satan za svoje in mi za svoje. Satan bo
odgovarjal za to, da je pahnil človeštvo v greh, človeštvo pa bo
odgovarjalo za to, da je greh sprejelo. Ampak nam pa je dana
možnost pomilostitve, dano nam je usmiljenje, ki hudičem ni bila
dana. Oni so namreč vedeli, proti komu se upirajo. Mi nismo videli veličine Boga, ko pa jo enkrat vidimo – kot npr. ko spoznamo preko Biblije, kdo smo mi in kdo je Bog, potem pa ni več heca. Če pomiloščeni kriminalec nadaljuje z ubijanjem, kriminalom, rekoč:
saj mi je odpuščeno ... tak kriminalec ni nikoli zares sprejel pomilostitve, usmiljenja in bo kaznovan. Za svoje grehe bo hudo
odgovarjal.
In poglejmo si še eno možno popačitev. Zadevo bom malo razširil. Lažnivci ponavadi ne povedo vsega in zato jim ljudje verjamejo, ko pa vidiš celotno sliko, pa je vsakemu jasna njihova
101

II: Trojica in resnica
hudobija ali zmota, če se kdo nevede moti. Eno izmed novih učenj,
ki temelji na eni priči, na Levitiku 16, pravi, da če ne veruješ temu,
kar piše v Levitiku 16, da boš šel v pekel. Koliko prič po Bibliji mora biti, da je temu res tako? Dve. Ena ne zadostuje. Kaj pravijo,
da moramo verjeti? Do danes je bila Kristusova kri zadosti, sedaj pa moramo verjeti še v vodo. Kaj to pomeni? Veliki duhovnik je položil roke na žival in nanjo prenesel grehe vse skupnosti. In
Jezus je žrtveni kozel, jagnje. Kdo in kdaj je nanj položil roke in prenesel vse grehe nanj? Ti ljudje pravijo, da se je to zgodilo ob
Jezusovem krstu in takrat naj bi Janez Krstnik, ki naj bi bil veliki duhovnik, prenesel vse grehe na Jezusa. Kako vemo, da je bil Janez Krstnik veliki duhovnik? Ali to kje piše? Ne. Tako pravijo oni, da ima njihovo učenje smisel. Ampak razmisli ... kdo je tvoj odrešenik, če verjameš temu učenju: Jezus ali Janez Krstnik? Janez Krstnik naj bi na Jezusa prenesel vse naše grehe. Kdo nas je rešil?
Ali ne Janez Krstnik? Poglej v svoje srce in se vprašaj ... če je temu res tako … ali te res briga, kaj se je potem dogajalo z Jezusom? Koga briga njegova smrt na križu? Glavna oseba je Janez Krstnik in njegovo dejanje odrešenja, ko je krstil Jezusa. Ali ima takšno učenje možnost roditi v tebi ljubezen? Jaz bi rekel, da
ne. In tako vidimo, da zadeva ni v kontekstu in da nasprotuje duhu
ljubezni.
Veš, mnogi ljudje si upajo reči, da so stare Biblije narobe
prevedene. Ko to slišiš, si lahko prepričan, da te bodo takšni ljudje zapeljali na napačno pot. Boga pomanjšujejo, sebe poveličujejo.
Oni so tisti, ki so pametnejši od starih jezikoslovcev, ljudi, ki so imeli vero, ljudi, ki so se bali prevajati narobe Božjo besedo. Oni so odrešeniki, mali kristusi v svojih očeh, v bistvu pa Jezusu nasprotujejo in so mali antikristi. King James Biblija in Dalmatin naj bi imeli napake, novi prevodi pa naj bi bili točnejši. Tako pravijo in povem ti zakaj. V hebrejščini niso pisali kratkih 102

II: Trojica in resnica
samoglasnikov. Ali je to Božja napaka? Ne bi rekel napaka, ampak prej čudovitost – saj lahko z enim stavkom povemo več različnih stvari in vse so lahko pravilne, če so v kontekstu. Kratke samoglasnike so, kakor mi je znano, v Stari testament v hebrejščini napisali šele neverujoči Židje okrog leta 1000. Eden izmed takšnih rokopisov se imenuje Mazoritski tekst. Na nekaj mestih se ti teksti razlikujejo od prevodov, ki so jih naredili kristjani predvsem zaradi
tega, ker so neverni Židje določeno besedo pisali na en način, verni Židje pa na drugega. En lep primer, mislim, da sodi v ta kontekst,
je določena beseda v psalmu 22.
134
 Popačena verzija nima
nobenega smisla, še slovnično je zadeva popačena,
135
 pa vendar veliko ljudi trdi, da so bili "hudobni" kristjani tisti, ki so spremenili eno besedo in to naj bi bil njihov dokaz, da naj bi bila Biblija
pokvarjena.
136
 Ne želijo pa videti tisočev ujemanj med Staro in Novo Zavezo. 
Protestantske Biblije in celo Vulgata govorijo o kozlu, ki bo
spuščen na svobodo
137
. Hebrejski tekst so kristjani brali kot: ez,
kozel 138
 ter azal, oditi, torej kozel, za katerega je tudi opisno rečeno, da naj se ga odpelje v puščavo. Nisem strokovnjak za
hebrejščino in ne vem, kako naj bi se dve besedi sestavili v eno, ali pride pri tem do glasovne premene ali ne in to niti ni tako pomembno. Beseda ZZL bi se lahko brala kot ezazal, če ne pride
134 gr., lat. verz 17 oz. 16 (SSP): obkrožili so me psi, drhal hudobnežev 
me je obkolila; prebodli so mi roke in noge.
135 namesto prebodli so mi roke in noge, navaja SSP »db – dobesedno: 
kakor lev moje roke in moje noge« 136 mislim – lahko se motim - da sem to prebral v Alvin V.P. Hart: 
Krishna Consciousness and Christianity, East-West Dialogues, 
Pogovori med vzhodom in zahodom – krščanstvo in zavest Krišne 137 scapegoat, capro emissario 138 tudi koza (ženska) ali kozliček 103

II: Trojica in resnica
do premene. Sodobni strokovnjaki pa trdijo, da so imeli neverujoči Židje pred 1000 leti prav, ko so besedo ZZL zapisali kot Azazel.
Ortodoksni Židje to razumejo kot goro Azazel in glede tega, kakor mi je znano, lahko se pa motim, imajo velike težave z razumevanjem besedila. Novodobne razlage pa so sledeče: čeprav naj bi azaz po slovarju pomenil besedo močen, robusten, ga
nekateri povezujejo z besedo kozel in besedo el prevajajo kot bog.
Po njihovem naj bi bil en kozel darovan za Gospoda, pravega
Boga, drugi pa naj bi bil namenjen kozjemu bogu, hudiču,
Azazelu. Darovanje prvega kozla razlagajo, ne s smrtjo Jezusa na
križu, ampak s krstom Janeza Krstnika, mož, ki je odnesel drugega
kozla v puščavo, naj bi bil Sveti duh. In Jezus je bil v puščavi skušan s strani hudiča. Jezus naj bi bil kozel, ki ga je skušal Azazel. Neko ujemanje sicer vidimo, ampak kam to vodi? To vodi
k temu, da je naš odrešenik Janez Krstnik in ne Jezus.
Upam, da si dobil občutek, kako se Božja beseda napada, kako ljudje vedno bolj govorijo, da je to in to narobe v Bibliji, kako se slovarji spreminjajo, kako se celo stare Biblije v angleščini,
slovenščini ponovno prevajajo in vztrajno pačijo, in da se tega
zavedaš. Upam, da si dobil občutek za kontekst, ki se razkrije, če gremo v globino. Vprašamo se: če je temu res tako, kako to vpliva
name, kako jaz to dojemam? Ali to sporočilo v meni rani ponos ali ga okrepi? Ali to sporočilo lahko rodi v meni ljubezen? Kakšen je Jezus, če je to sporočilo resnično? Kako vem, da je temu res tako?
Koliko prič in katere pričajo o tem?
Kdorkoli kaj skriva, kdorkoli pravi, da imajo stare protestantske Biblije napake, kot predvsem King James Biblija ali celo Dalmatinov prevod, veš, da te bo zavedel. Če ne vidiš, kje laže, poglej, kakšna oseba postajaš, ko sprejemaš njegovo učenje:
usmiljena ali neusmiljena. Poglej, v kakšnega boga verjameš. V
104

II: Trojica in resnica
kakršnega boga verjameš, takšno naravno sprejemaš in tak postajaš. In pa, upam, da si videl: napačne razlage nimajo smisla,
pravilne pa so polne smisla. Vse to videti ni težko, če si le ne želiš biti ogoljufan.
105

II: Zakaj pa jaz verujem?
Zakaj pa jaz verujem? Jaz verujem, zaupam največji inteligenci. To sem iskal. Iskal sem modrost. Podzavestno vemo, da je modrost povezana z ljubeznijo. Kolikokrat pravimo komu, ki nas ne mara, da je neumen?
139
 Modrost pomeni ljubiti vse ljudi z resnično ljubeznijo.
Ampak na ljubezen nisem dajal posebnega poudarka, pa vendar je bistvena. Resnična ljubezen je odgovor na vse naše težave. Zakaj so prepiri v družinah, zakaj so posilstva, umori, kraje, vojne? Ker so ljudje sebični, ker v njih ni resnične ljubezni. In potem se pojavi vprašanje, kako najti resnično ljubezen.
In tu je modrost: resnična ljubezen :) in pot do resnične ljubezni je pot resnice, hoja v resnici , zavračanje vsega, kar se nam razkrije kot lažnivo ali pa hoja v ljubezni – ko ljubimo, ne lažemo. Koga lažemo? Lažemo samo tiste ljudi, ki niso "naši",
sovražnike. Kristjan pa ljubi vse ljudi in ne sovraži nikogar in zato tudi ne laže. In če bi koprneli ali po resnici ali po ljubezni, bi prišli do Biblije. No, jaz nisem prišel do Biblije do 30. leta. Da, prej sem bral, sicer pokvarjene prevode, pa vendar je bilo v njih zadosti resnice, da je to v meni posadilo željo po resnični ljubezni – samo poti do nje nisem poznal. Nisem poznal Jezusa Kristusa, ki je resnica, pot in življenja :) Čeprav sem slišal za evangelij, nisem vedel, kaj je to. Nisem ga sprejel.
Mene je bolj kot ljubezen zanimala inteligenca, modrost. Tudi
ljubezen, ampak modrosti, resničnosti sem dajal prednost pred
ljubeznijo. Da, lahko bi rekli, da sem iskal resnično ljubezen – kakršnakoli bi že bila. Zaigrane me niso preveč zanimale, ampak 139 no, jaz tega več ne rečem. Nikomur ne morem več reči bedak. Ne 
morem :)
106

II: Zakaj pa jaz verujem?
pri ljudeh je bilo to največ, kar sem našel: zaigrane ljubezni in ljubezen samo do sebe in do svojih – torej, ljubezen, ki to ni – sebičnost.
140
In tako sem bil navdušen nad znanostjo. Kolikšna moč, kakšna
inteligenca! Napovedi vremena, prihodnosti … In ko se je znanost v mojem življenju izkazala za nemočno in lažnivo, sem se obrnil k duhovnosti. Začel sem brati Biblijo, katero nisem praktično nič razumel. In potem sem začel brati še druge knjige in tako sem prišel v stik z religijo, v kateri je bilo veliko inteligence in moči.
Nekdo to najde v jezuitski duhovnosti, drugi v klasičnem čarovništvu, nekomu zadostuje moč, ki jo dobi kot katoliški duhovnik, kot direktor, kot jogi, šaman … in vsakdo se ima za
največjega. On in njegova "religija" sta edina prava in tudi jaz sem našel vse v inteligenci in v moči in v "ljubezni" hindujske religije.
Tudi čudeže. Ni bilo čudeža, argumenta, ki bi me spravil ven. Vse dokler mi ni bila dana vera. Vse dokler me ni Bog poklical, potem ko sem se mu dokončno odpovedal. Kako me je poklical? Ne v videnju. Srečal sem katoliške karizmatike, s katerimi pa nisem ostal dolgo, saj imajo praktično istega duha kot hindujci. Sem pa
dobil toliko vere, da sem videl, da sem bil v hinduizmu nalagan.
Komu potem verjeti? Kaj naj mi bo merilo? Tisti, ki bo najbolje razložil Biblijo, tistega, ki od mene ne bo zahteval ali pričakoval,
da se bom cenzuriral, prenehal misliti, tistega bom poslušal. In
tako sem začel raziskovati in raziskovati in iskati resnico, iskati ljudi, ki bi podali najbolj smiselno razlago Biblije in iskati sem moral vsepovsod. Iskal sem napake v Bibliji, iskal sem, kaj ima
kdorkoli karkoli za reči proti Bibliji, saj če naj bi bila Biblija Božja
beseda, resnica, mora na vsak dvom, vsako nejasnost obstajati 140 Ljudje velikokrat pravijo, da so dobri, saj skrbijo za svoje otroke. 
Božje mnenje je malo oz. precej drugačno: Mt 7:11
107

II: Zakaj pa jaz verujem?
odgovor. In na vse, kar sem iskal, na vse moje dvome in na dvome drugih, mi je bilo dano najti odgovor.
In sistem preverjanja resničnosti z dvema pričama se mi zdi
fenomenalen :) Zaradi Judov in pravih ter lažnih kristjanov vem,
da Biblijo niso napisali niti Judje niti kristjani, saj pričuje tako proti enim kot tudi drugim. Njen avtor je Sveti duh, Bog. Zakaj ne verujem več čudežem in inteligenci, ki je avtorica Vedske modrosti in tudi sodobnega new age-a? Zato ker pravi, da je Biblija
pokvarjena in to pravi še na posebno zvit način. »Biblija je resnica,
ki je bila namenjena določenim ljudem v določenem času,«
pravijo. Razlagajo jo po svoje in zaradi tega ne vidijo tistih finih niti, s katerimi je stkana v čudovito celoto. Ne vidijo ene in iste zgodbe, ki je vtkana od prve do zadnje knjige v Bibliji. Ne vidijo genialne zgradbe in če ne vidijo genialne zgradbe, ki je lahko povsem preprosto vidna vsakomur, potem bodisi vedska
inteligenca ni najinteligentnejša in zaradi tega ji ne morem zaupati ali pa vedska inteligenca ve za to, ampak o tem ne želi govoriti. Z
ljudmi želi manipulirati, jim odvzeti svobodno voljo odločanja.
Vedska inteligenca se želi odločiti namesto mene. Manipulacije in jemanje ljudem svobodne volje? Kdo lahko zaupa komu, ki počne kaj takega?!
In kar mi je še posebno v blagoslov – ko vidiš, da je Biblija
resnična, ko vidiš evangelij, lahko sprejmeš Božji strah, ki vodi do
modrosti in rotenja za pomilostitev in do usmiljenja in ljubezni. To je moč, ki lahko spremeni naša srca. Iskal sem moč, ki bi lahko spremenila človeška srca in nisem je našel, vse dokler me ni ta
moč našla v Bibliji.
Malo ljudi pa ve, da je Jezus po vstajenju narekoval 7 pisem sedmim cerkvam in vseh sedem pisem naj bi se bralo v vseh sedmih cerkvah. V njih je marsikomu skrito, a ko enkrat vidiš, je 108

II: Zakaj pa jaz verujem?
očitno – v njih je zapisana 2000-letna zgodovina cerkve, še predno
se je ta zgodila in to na tak zgoščen način in s takšnimi podrobnostmi … Samo rečem lahko: »Moj Gospod in moj Bog!«
In teh sedem pisem bom skušal v tem poglavju na kratko opisati in razložiti tako, kot jih razlaga sama Biblija.
109

II: Razodetje – uvod v sedem Jezusovih pisem Razodetje – uvod v sedem Jezusovih pisem 1:11 … To, kar vidiš, zapiši v knjigo in jo pošlji sedmim cerkvam,
ki so v Aziji: Efezu, Smirni, Pergamonu, Tiatiri, Sardam, Filadelfiji in Laodikeji.
1:19 Zapiši stvari, ki si jih videl in stvari, ki so in stvari, ki bodo;
1:20
 Skrivnost sedmih zvezd, ki si jih videl v moji desnici in sedem zlatih svečnikov. Sedem zvezd so angeli sedmih cerkva: in sedem svečnikov, ki si jih videl, je sedem cerkva.
Jezus je v knjigi Razodetja narekoval Janezu sedem pisem sedmim cerkvam. Namenjena so bila resničnim cerkvam, ki so tedaj obstajala na določenem področju Male Azije. In kot bomo lahko opazili, se pri vsakem pismu ponovi: »Kdor ima uho, naj sliši.« Iz česar lahko sklepamo, da so bila pisma namenjena ne samo dotični cerkvi, ampak naj bi se jih bralo v vseh cerkvah. Ali je Jezus narekoval ta pisma vrsto let po svojem vstajenju samo za
nekaj sto ljudi? Marsikatera pisma in prerokbe, npr. tudi
marsikatera Pavlova pisma, ki so se izgubila, niso del Biblije, saj jih Sveti Duh ni vključil v Biblijo, jih ni ohranil. Zakaj niso del Biblije? Ker bodisi niso povedala nič novega ali pa niso bila
relevantna za kristjane, ki so živeli v kasnejšem času. Zatorej je teh sedem Jezusovih pisem koristno za vse kristjane, ki so živeli in ki še živijo. Jezus v vsakem pismu celo pravi: »Kdor ima uho, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam,« kar lahko razumemo kot povabilo vsakemu kristjanu, ki ga to zanima in če ga zanima, mu bo v blagoslov.
Jezus v pismih opozarja na napake in zablode, ki so se dogajale v posameznih cerkvah, skupnostih. Besedi cerkev, sinagoga
pomenita skupnost. Kasneje so ljubitelji kamnov in stavb namesto skupnosti ljudi videli kot cerkev, sinagogo samo mrtvo stavbo. To 110

II: Razodetje – uvod v sedem Jezusovih pisem jim je bilo pomembnejše od ljudi in tudi danes je prva asociacija
na besedi cerkev in sinagoga za večino ljudi, ki so neljubeči,
kamnita, mrtva stavba in ne živi ljudje. Biblijski pomen teh besed
pa je predvsem skupnost ljudi in nikoli kamnita, lesena stavba. In
če je pismo namenjeno skupnosti, je namenjeno vsakemu posamezniku te skupnosti, mar ne? Vsak posameznik ima
določene lastnosti, ki jih je prevzel od svoje skupnosti – naj si bodo to dobre ali slabe lastnosti in dela. In tako teh sedem pisem opisuje tudi vsakega izmed kristjanov, ki so živeli tedaj in ki živijo danes.
Pisma so tudi preroške narave, saj Jezus pravi Janezu, naj zapiše stvari, ki jih je videl, ki so in ki bodo. In v zvezi s tem lahko pogledamo ali je v sedmih pismih sedmim cerkvam zapisana tudi
2000 letna zgodovina cerkve, predno se je ta zgodila. Poglejmo si ujemanje in videli bomo. Nekateri ljudje temu že na začetku oporekajo: to so predvsem tisti, ki imajo marsikaj črnega na duši,
in ne želijo, da bi kdorkoli to razkril – celo Biblijo želijo utišati.
Njihov argument je sledeč: »Če bi sedem pisem predstavljalo sedem različnih obdobij v cerkvi, potem v prvem obdobju, v katerem so bila pisma narekovana, ne bi smele obstajati cerkve, ki so slike za kasnejša obdobja. Zatorej temu oporekamo.«
Da, strinjam se, lokalne cerkve so različne in v vsakem obdobju so obstajale cerkve, ki so bile podobne praktično katerikoli izmed teh sedmih cerkva. Pa vendar so bili v posameznih obdobjih določeni dogodki bolj izraziti kot v drugih.
V določenih obdobjih je bilo več cerkva določenega tipa kot v drugih obdobjih. Zatorej ta pisma, kot bomo videli, z osupljivim ujemanjem z zgodovino, opisujejo zgodovino še predno se je zgodila in za mene je to eden izmed stebrov verovanja v Božjo inteligenco, moč. Sicer pa … Jezus govori o cerkvah in o sedmih 111

II: Razodetje – uvod v sedem Jezusovih pisem svečnikih. Kako se prižge sedem svečnikov? Ena sveča za drugo.
In tudi to kaže na to, da se v sedmih pismih skriva zgodovina
cerkve, njenih sedem obdobij, ki so si sledila ena za drugo.
Da, predno sem razumel, sem povsod iskal razlage Biblije, tudi
razlage teh sedmih pisem in opazil sem sledeče: bolj so cerkve zabredle stran od Jezusa in bolj se klanjajo Satanu in grehu, manj vedo povedati o preroški naravi teh pisem. Katoliki za ta pisma v veliki večini sploh ne vedo. »Jezus je narekoval pisma? Jezusova
pisma? V Bibliji?« so povečini presenečeni. In tisti, ki jih zanima
kaj več, povečini najdejo razlago, kako je bilo teh sedem pisem aktualno za tisti čas in za tistih nekaj sto ljudi. Čemu je potem ta
pisma Bog vključil v Biblijo? Zakaj jih tiskajo, prevajajo, berejo?
No, katoliki jih ne berejo, pa vendarle … Če je temu res tako,
potem to ni pametno, ni smiselno, da je to vključeno v Biblijo in da se to bere in mi to vemo, Bog pa tega ne ve? Kdo je potem pametnejši? Mi ali Bog? Ali nismo mi? In hkrati si drznejo govoriti, da lahko samo njihovi vrhovni svečeniki, ki so imenovani škofje, razlagajo Biblijo 141
 in da imajo tradicijo, ki naj bi po njihovih besedah segala od samega začetka, pa vendar ne vedo kaj dosti povedati o Bibliji. Zatorej, če bi govorili resnico, kaj bi nam to povedalo o Bogu? Da je Bog tako nespameten, da bi nam rad
nekaj povedal, pa ne zna. Žalostno.
In protestantje in novodobne sekte, vedo povedati nekaj več,
ampak ker želijo prikazati sebe v najlepši luči, popačijo razlago na
tak način, da zadeva nima posebnega smisla. Jaz pa sem pustil Bibliji, da govori sama in zadeva je popolnoma smiselna. Videl 141 Katekizem Katoliške Cerkve, 2008, 100: »Naloga, da avtentično 
razlaga božjo besedo, je bila zaupana samo cerkvenemu učiteljstvu, 
papežu in škofom v občestvu z njim.« Tako pravijo samo oni in pri 
tem se ne sklicujejo na Biblijo, saj Biblija tega ne pravi.
112

II: Razodetje – uvod v sedem Jezusovih pisem boš, da je v teh sedmih pismih zapisana zgodovina cerkve, še predno se je zgodila.
Zgradba pisem je naravnost briljantna. Že sama imena cerkva
sporočajo marsikaj o določeni cerkvi, obdobju. Tu moramo malo pogledati v slovar, ni pa to nujno potrebno. Za razumevanje Biblije ne potrebujemo ne grškega in ne hebrejskega slovarja in tudi tu jih ne bi potrebovali. Je pa to vseeno zanimivo in ujemanje imen z obdobji nam daje še dodatno potrditev, da je razlaga pravilna.
Nadalje, kar je bilo dano videti meni in česar nisem našel nikjer drugje, je sledeče: Jezus v vsakem pismu, obdobju nekaj naredi,
obljubi in Satan v naslednjem pismu, v naslednjem obdobju ponudi kristjanom ponaredek le-tega. Zadeva je smiselna. Vsak goljuf tako počne. Če pošten človek nekaj obljubi, bo goljuf dal ljudem podobno obljubo, ki pa bo lažna in katera mu bo prinesla
korist, ljudem pa pogubo.
142
Na začetku moje hoje v veri sem se spraševal: »Kaj pa, če so pisma pomešana?« Recimo, da je bilo prvo pismo namenjeno Smirni in potem Efezu in potem Sardam in potem Pergamonu …?
A če vemo za to, da Satan za vsako Jezusovo obljubo, delo,
kristjanom obljubi in jim da ponaredek resnične stvari, potem lahko z gotovostjo trdimo, da je Bog vrstni red pisem ohranil.
Vrstni red pisem je ohranil, ravno tako kot je ohranil vsako besedo
in sporočilo Biblije.
In še tretja stvar, ki je pomembna za razumevanje preroške narave teh pisem. Pisma so napisana zgoščeno. Kaj to pomeni? To pomeni, da moramo poznati Biblijo, da jih lahko kolikor toliko razumemo. Veliko stvari in oseb, ki so omenjana v pismih, se 142 sicer pa je to, kako Satan ponareja stvari, zapisano tudi v Bibliji, Mt 
13:24-30
113

II: Razodetje – uvod v sedem Jezusovih pisem omenja že poprej v Bibliji. Npr. omenjana je Jezebela in sicer čisto na kratko. A ko poiščemo na drugih mestih v Bibliji, kaj je Jezebela počela, kdo je ta ženska bila, se nam razkrijejo osupljive podobnosti med zgodovino cerkve in prerokbo v pismu.
In sedaj smo opremljeni z vsem, kar potrebujemo za
primerjavo med zgodovino in pismi :)
Efez 2:1 Angelu cerkve v Efezu napiši: Te stvari govori on, ki drži sedem zvezd v svoji desnici, ki hodi sredi sedmih zlatih svečnikov;
2 
Poznam tvoja dela, tvoj trud in tvojo potrpežljivost in kako ne moreš prenašati tistih, ki so hudobni: in preizkusil si tiste, ki pravijo, da so apostoli pa niso, in si ugotovil, da so lažnivci: 
3 In
prenašaš in imaš potrpljenje in zavoljo mojega imena si delal in se nisi utrudil.
 
4 Pa vendar imam nekaj proti tebi, kajti zapustil si svojo prvo ljubezen. 
5 Spomni se zatorej od kod si padel in se spreobrni in počni prva dela; kajti drugače pridem hitro k tebi, in bom umaknil tvoj svečnik izpred tvojega obličja, če se ne boš
spreobrnil. 
6 Imaš pa to, da sovražiš dela nikolajcev, katera tudi jaz sovražim.
 
7 Tisti, ki ima uho, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam;
tistemu, ki bo to premagal, bom dal jesti z drevesa življenja, ki je na sredi Božjega raja.
Iz prilike o sejalcu 143
 izvemo, da Bog in Božji sejejo seme, to je Božjo besedo v srca ljudi in tisti, ki jo sprejmejo in skrbijo zanjo, v
njih to seme vzklije in zraste in obrodi sad. Z besedo, informacijo je nastala cerkev, skupnost verujočih. In kot sem že napisal, Satan oponaša Jezusa in prvi Satanov napad je bil napad na Božjo besedo. Začeli so se pojavljati lažni apostoli, lažni nauki, lažna
143 Mt 13:3-23
114

II: Efez pisma. Da, cerkev v tem obdobju je morala biti še posebno
pozorna na to, kateri apostoli so bili pravi in kateri ne.
144
Sicer pa so prodali vse, kar so imeli in vse so si delili.
145
 Živeli so od dela svojih rok.
146
 Denarja niso potrebovali v medsebojnih odnosih, saj v družini denar ni potreben, oz. vsaj včasih je bilo temu tako, v času, ko so bile družine še družine. Niso se tožili med
seboj
147
 in niso delali kipcev Jezusa in slik in slik njegove matere,
vsega tega niso častili. Brali pa so predvsem Staro zavezo in pisma, ter evangelije, ki so se začeli pisati in širili so evangelij Jezusa Kristusa. Bili so eno v Jezusu Kristusu: moški, ženske,
svobodni, sužnji: nihče ni bil nad nikomer.
148
 
149
 Iz Biblije izvemo,
da je en bogataš, ko je postal kristjan, osvobodil svojega sužnja
150
in kristjani so to počeli.
Seveda je bila prva cerkev tudi preganjana do neke mere,
151
ravno v Efezu je zabeležen prvi upor proti krščanstvu izven meja
Judeje,
152
 pa vendar je šlo bolj za lokalno preganjanje, ki ni trajalo dolgo časa. In da, seme je bilo posejano tudi med pogane, ki so na
začetku imeli kar nekaj težav, kar razberemo tudi iz Pavlovih pisem,
153
 a v splošnem so se spreobrnili in odvrnili od svojih zlih 144 II Kor 11:13, Gal 1:6-7
145 Apd 2:45
146 I Tes 4:11
147 Mt 5:40, I Kor 6:7
148 Gal 3:28
149 Mr 10:44 – sijajen nasvet za vse tiste, ki so še vedno želeli biti nad 
drugimi :)
150 Filemon, Onezim, Pismo Filemonu 1:10-16
151 Apd 7:59, I Kor 15:9
152 Apd 19:23-20:1
153 Korinčani, Galačani, Rimljani 115

II: Efez del.
154
 V enem izmed mest so celo zažgali čarovniške knjige, ki so jih posedovali, čeprav so knjige tisti čas predstavljale pravo malo bogastvo. Ampak ker je bilo to v nasprotju z vero, ker je bil v čarovniških knjigah skrit satanski duh, so jih zažgali.
155
 Kar pa
velja omeniti, pa je, da so zažgali svoje knjige! In to se je zgodilo ravno v Efezu. Knjige drugih kristjani niso zažigali, saj bi bilo to v nasprotju z Božjim duhom.
Pismo se začne z Jezusovo predstavitvijo. On je tisti, ki hodi
med sedmimi svečniki. Tu je položen temelj sedmim cerkvam,
sedmim obdobjem, ki so zapisana v sedmih pismih.
Omenjana je prva ljubezen. Kaj je to? Ljubiti pravega Boga z vsem srcem, z vso dušo, z vsem mišljenjem, razumevanjem, močjo in svojega bližnjega kakor samega sebe. To je prva ljubezen, a ta
ljubezen je v prvi cerkvi začela medleti in Jezus opozarja kristjane,
da to ni prav. V pismu so omenjani tudi nikolajci. Hoteli so se infiltrirati v cerkev in prevzeti oblast nad ljudmi, a tega v tem obdobju še niso mogli storiti. Več o njih bomo izvedeli v tretjem pismu.
Prvo obdobje cerkve se je končalo s smrtjo zadnjega apostola,
kajti naloga cerkva v tem obdobju je bila ugotoviti, kdo so bili pravi in kdo lažni apostoli. Beseda apostol pomeni poslanec, kurir,
podobno kot angel. Bilo je 12 apostolov, pa tudi drugi, ki so bili priča Jezusovim dejanjem, ki so videli Jezusa osebno, so bili imenovani apostoli.
156
 Eden izmed njih je bil tudi Pavel, kateremu se je Jezus prikazal po svojem vstajenju. Obdobje se je končalo s smrtjo pisca zadnjega sporočila, ki je ohranjeno v Bibliji, in to je 154 II Kor 7:9
155 Apd 19:19
156 I Kor 15:5-9
116

II: Efez bilo Razodetje, katerega je napisal apostol Janez, ki je zaspal nekje leta 90, 100 po Kristusu.
Jezus omenja, da so delali zavoljo njegovega imena in da se niso utrudili. To se zgodi takrat, ko prenehamo delati za sebe in ko delamo iz ljubezni, za ljubezen. Čeprav delamo, se ne utrudimo.
Spočijemo se od svojih del. In kakor je dejal apostol Pavel – delal je več kot vsi drugi, pa ne on, ampak milost, ki je bila z njim.
157
In Jezus jim pravi, da jim bo dal jesti z drevesa življenja, kar je bilo prvima človekoma zaradi njunega upora odvzeto. Gospod jim bo dal življenje in živeli bodo v raju, če se bodo spreobrnili, če bodo premagali to, kar je bilo od njih pričakovano in zapisano v pismu.
In še ime mesta, Efez? Izhajalo naj bi iz besede πήορος ἐ ,
nadzornik, kar je smiselno. Smiselno je, da se že na začetku, v temelju, v prvem pismu pove, kdo je nadzornik v cerkvah, kdo je temelj. To je Jezus in prvi kristjani, prva cerkev, temeljna cerkev.
Smirna 2:8 In angelu cerkve v Smirni napiši; Te stvari govori prvi in zadnji, ki je bil mrtev in je živ; 
9 Poznam tvoja dela in za tvojo stisko in revščino, (pa vendar si bogat) in vem za klevetanje tistih,
ki govorijo, da so Židje, pa niso, ampak so Satanova sinagoga.
158
 
10
Ne boj se stvari, ki jih boš trpel: poglej, hudič vas bo nekaj vrgel v zapor, da bi bili preizkušani, in imeli boste stisko 10 dni: bodi
zvest do smrti in dal ti bom krono življenja. 
11 Tisti, ki ima uho, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam; Tistega, ki bo to premagal, druga
smrt ne bo prizadela.
157 I Kor 15:10
158 cerkev, združba, skupnost 117

II: Smirna
In kaj je storil Satan? Kot že rečeno, on vedno oponaša Jezusa,
pokvarja resnico, se laže. Ker mu z lažnimi apostoli napad na
cerkev ni uspel, je začel kristjane fizično preganjati. Jezus je na
koncu prvega pisma kristjanom obljubil večno življenje in Satan je v tem drugem pismu, v drugem cerkvenem obdobju kristjanom tudi obljubil življenje, če se le odpovedo Jezusu Kristusu. Tisti, ki so to storili, so izgubili večno življenje, ki so ga zamenjali v najboljšem primeru za nekaj zemeljskih let.
Pa vendar je to preganjanje Gospodu in kristjanom ustrezalo.
Zakaj? Ker so pozabili na svojo prvo ljubezen, so se sredi
preganjanja ponovno začeli bolj obračati na Gospoda in bolj so skrbeli eden za drugega. Oni se takrat niso spraševali: »Zakaj je trpljenje na svetu? Zakaj trpimo? Zakaj smo zaklani in preganjani?« Tega se niso spraševali, saj so vedeli za kaj gre na
tem svetu, poznali pa so tudi Gospoda. Mi, ki pa preganjamo druge, ki s svojimi smetmi uničujemo vse živo, se pa sprašujemo takšne stvari ... joj … V bistvu sploh ne sprašujemo, ampak pljuvamo po Gospodu in opravičujemo svoje zlo: mi nič krivi, on vsega kriv – po našem mnenju.
Sredi preganjanja se je zdelo, da je s krščanstvom konec, a
temu ni bilo tako. Ko je bil ubit en kristjan, je na njegovo mesto prišel drugi, celo dva, trije ali več. Satan je bil brez možnosti za
uspeh. Rimljani so mučili kristjane, svoje lastne državljane, a
kristjani so jih sredi mučenja blagoslavljali in poveličevali so Gospoda, medtem ko so jih ubijali.
159
 In to je spremenilo marsikatero trdo rimsko srce.
159 Mt 5:44, Rim 12:14
118

II: Smirna
Ti kristjani so menili, da so revni, saj niso imeli nobene vloge v
družbi, preganjani so bili kot kriminalci, toda v očeh Gospoda so imeli vse.
Bila so obdobja lokalnih preganjanj in miru, tolerance do
kristjanov, toda v letu 303 je prišlo do velikega preganjanja po celotnem rimskem cesarstvu, do preganjanja, ki je znano tudi kot Dioklecijanovo preganjanje. To je tisti Dioklecijan, cesar, ki je izviral iz "naših" krajev, Dalmacije, in na katerega palačo v Splitu smo bili vsi Jugoslovani, še posebno pa Hrvatje, zelo ponosni. To je bilo najkrutejše in najbolj temeljito preganjanje kristjanov, ki je trajalo 10 let. Takrat je bilo krščanstvo soočeno s popolnim uničenjem, čeprav v nekaterih delih cesarstva preganjanje ni bilo tako temeljito, so se v drugih delih cesarstva dogajali popolni masakri. Če to povem s svojimi besedami: ljudi so vprašali, če so kristjani in če je bil odgovor da, so bili ubiti, evangeliji, pisma
apostolov, ki so jih imeli, zažgana, če pa so zanikali in se zlagali in se z lažjo ali pa v resnici odpovedali Kristusu, pa jim je Satan dal največ nekaj let življenja na tem svetu v zameno za večno življenje v raju. Mnogi pravi kristjani so bili v tem času ubiti. Preganjanje se je končalo leta 313 z ediktom v Milanu, ki ga je podpisal rimski cesar Konstantin.
Poglejmo si sedaj, kaj pravi pismo. Jezus nagovori kristjane, da
je bil on mrtev, sedaj pa je živ. Na ta način jih ohrabri in jim da
vedeti, da bo tako tudi z njimi, če bodo le hodili po njegovi poti.
V pismu so omenjani ljudje, ki si pravijo Židje, pa to niso. Kdo
so to? Kaj pravi Pavel? Pavel pravi, da Žid ni tisti, ki je Žid na
zunaj, niti ni obrezanost tista, ki je v mesu, ampak Žid je tisti, ki je v notranjosti Žid in obrezanost je tista, ki je v srcu, v duhu in ne v 119

II: Smirna
črki, in katere hvala ni od ljudi, ampak od Boga.
160
 To lahko razumemo na dva načina: da so vsi kristjani pravi Židje ali pa da
so pravi Židje samo tisti, ki zaupajo Bogu in njegovemu Sinu.
Vsekakor pa Pavel tudi razlaga, da Bog s tistimi Židi, ki so to po rodu, narodnosti, veroizpovedi in kateri ne verujejo, še ni opravil in da bodo v kasnejšem času sprejeli vero v Kristusa, kakor lahko razberemo tudi v Stari Zavezi.
Kakorkoli že razumemo Pavlove besede, to pri razlagi Jezusovih besed ne igra posebne vloge. Obstajajo namreč kristjani,
ki govorijo, da so oni pravi Židje, da so oni duhovni Židje in da je Bog dokončno zavrgel Žide, ki so to po rodu. To seveda nasprotuje Bibliji 161
, ampak takšno je bilo njihovo opravičilo, da so Žide
preganjali in jih ubijali zadnjih 2000 let.
Zatorej lahko razumemo te Jezusove besede kot, da bodo pravi kristjani preganjani in izdani s strani tako neverujočih Židov kot tudi neverujočih "kristjanov", ki bodo raje izdali svoje brate in jih poslali v mučenje in smrt, kot pa da bi oni sami umrli ali pa da bi
bili mučeni oni sami namesto njih.
Preganjanje v Smirni je trajalo 10 dni, preganjanje v cesarstvu v drugem obdobju cerkve pa 10 let. Iz Biblije lahko vidimo, da
lahko en preroški dan ustreza enemu letu 162
, ni pa to nujno.
In Jezus pravi, da bo dal tistemu, ki to premaga, tisti, ki mu bo
zvest do smrti, da mu bo dal krono življenja. Ali lahko uganeš, kaj je Satan v naslednjem obdobju dal cerkvi? Preganjanje je prenehalo, ni bilo več ubijanja in krščanstvo je postala uradna
160 Rim 2:28-29
161 npr. Pismo Rimljanom 11 in njegove reference 162 npr. Num 14:34 in še kje...
120

II: Smirna
religija rimskega cesarstva. Dobilo je moč, oblast in v tem smislu krono.
In pomen besede Smirna? Izvor te besede ni gotov, pa vendar nekateri pravijo, da naj bi beseda Smirna izhajala iz besede mira,
ki naj bi bil tudi glavni izvozni produkt tega mesta. Povrhu vsega
naj bi bila beseda za miro povezana v hebrejščini z besedo grenko.
In kako se počutijo ljudje, ki so preganjani in eden za drugim pobijani? Večinoma grenko, a kristjani so kljub temu imeli upanje in njihova grenkoba se je spremenila v veselje. Zanašali so se na
Jezusove besede.
Mira v Bibliji je bila ena izmed sestavin svetega olja, s katerim so mazilili svetišče in duhovnike 163
. Jezusu so ob rojstvu poleg zlata in ostalih darov prinesli tudi miro. Predno je bil križan, so mu ponudili za piti vino z miro, a ga ni spil.
164
 Miro so namreč uporabljali kot parfum, kot kadilo in kot zdravilo. Imela naj bi tudi
analgetičen učinek in verjetno so mu jo pred križanjem ravno zaradi tega ponudili, da bi mu olajšali muke. In Jezusovo telo so po križanju namazali s precejšnjimi količinami mire.
165
 Podobno
kot so bili duhovniki v Stari zavezi namazani z miro, tako je bilo tudi njegovo mrtvo telo na koncu namazano z miro. Pa vendar, kaj pravi Jezus? To vam govori on, ki je bil mrtev, a je živ in vi,
Smirnovci, hodite za menoj.
Pergamon 2:12 In angelu cerkve v Pergamonu napiši; te stvari govori on, ki ima oster meč z dvema reziloma; 
13 Poznam tvoja dela in kje prebivaš, tam, kjer je Satanov prestol: in močno se držiš mojega
163 Ex 30:22-33
164 Mt 2:11, Mr 15:23
165 Jn 19:39
121

II: Pergamon imena in nisi zanikal moje vere, celo v tistih dneh ne, ko je bil Antipa moj zvesti mučenik, ki je bil zaklan med vami, kjer Satan prebiva. 
14 Pa vendar imam nekaj stvari proti tebi, ker imaš pri sebi
tiste, ki se drže naukov Balaama, ki je podučil Balaka, kako nastaviti past Izraelovim otrokom, da so jedli stvari, ki so bile žrtvovane idolom, in da so se kurbali. 
15 Imaš tudi tiste, ki se drže nikolajskih naukov, katere sovražim. 
16 Spreobrni se, kajti drugače pridem hitro k tebi in se bom boril proti njim z mečem svojih ust.
17 Tisti, ki ima uho, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam; Tistemu, ki bo to premagal, bom dal jesti skrito mano in dal mu bom bel kamen in na kamnu bo napisano novo ime, katerega ne pozna
nihče drug razen tisti, ki ga dobi.
Mnogi resnični, zreli kristjani so bili v času preganjanja ubiti in kdo je preostal? V veliki večini tisti, ki so Jezusa izdali v času preganjanja, Jezusa, vero in mnogi tudi kristjane. Povečini so ostali tisti, ki so si rekli, da so kristjani, od Kristusa, pa niso bili,
ampak so bili od Satana.
Pod vladavino Teodozija I. je postalo krščanstvo državna
religija in mnogi od tistih, ki so izdali Jezusa in vero, so tako postali zelo pomembne osebe v cesarstvu. Tako imenovani kristjani so začeli uničevati starodavne templje, posvečene grškim in rimskim bogovom, hudičem, da, tudi olimpijske igre, posvečene Zevsu so tisti čas odpravili. Do neke mere so sedaj takšni "kristjani" preganjali vse tiste, ki so bili proti njim.
Ker niso sprejeli evangelija, Kristus ni bil v njihovih srcih, in kaj so zato storili? Začeli so se pretvarjati, igrati, kazati navzven,
da so kristjani, čeprav v svoji notranjosti niso bili. V prvih dveh obdobjih kristjani niso imeli duhovnikov, kajti vsak kristjan je 122

II: Pergamon duhovnik 166
, ampak to se je v tem obdobju spremenilo. Nekateri so hoteli biti več od drugih in tako je v tem obdobju nastala
duhovščina. Začeli so z obredi, začeli so z izdelovanjem kipcev,
slik in začeli so jih častiti. Začeli so graditi templje, katere so poimenovali cerkve, ampak kaj pravi Biblija o cerkvah? Cerkev so ljudje, skupina vernikov, duhovni Božji tempelj, ne pa mrtva
stavba iz kamnov.
167
 
Namesto da bi skrbeli in delali za korist ljudi 168
, za resnično cerkev in resničnega Kristusa, so začeli delati za lažno cerkev,
mrtve stavbe in lažne kipce – mrtvo delo človeških rok so vrednotili nad človekom in nad Bogom. Bogu so rekli zbogom, oni pa so šli po svoje.
Janez Krstnik je dejal, da se mora on pomanjšati, da bi se Jezus povečal 169
 in to je krščanstvo. Postanemo majhni, umremo za sebe,
ne živimo več za sebe, kaj so pa ti ljudje dejali? Ne, povečati se moramo, da bodo ljudje videli Jezusa v nas! Krščanstvo so uporabili, da bi sami postali veliki, oni sami, skupaj s svojim lažnim bogom.
V pravi cerkvi si lahko videl (in lahko vidiš), kdo je starešina,
škof, kajti starešine, starejši, zrelejši kristjani so bili drugačni po srcu od ostalih. Bali so se Boga in ga ljubili pa tudi vse ljudi kot samega sebe. V tem obdobju pa so bili lažni starešine po srcu isti kot neverniki. Zatorej se pojavi vprašanje: »Kako razločiti starešine, škofe od ostalih?« Odgovor? Začeli so nositi posebna
oblačila in zlate prstane. Začeli so delati razliko med ljudmi, ki so imeli zlate prstane in med tistimi, ki zlatih prstanov niso imeli.
166 Raz 1:4-6
167Rim 16:5, I Kor 16:19, Kol 4:15, Fil 1:2, ...
168 Ez 34:2-4, Jer 23:1
169 Jn 3:30
123

II: Pergamon Tisti, ki so se začeli oblačiti v lepa oblačila, so se začeli imenovati duhovniki in počasi so začeli graditi svoje oltarje, ki jih krščanstvo prej ni poznalo, in tako so bili tudi duhovniki dvignjeni nad ljudmi tudi v čisto fizičnem smislu. Ljudje so stali ali pa sedeli pod
njihovimi nogami. Kaj pa pravi Biblija glede tega?
170
»Kajti če pride med vas 171
 človek z zlatim prstanom in v lepem oblačilu in če pride revež v slabi obleki in vi bolj spoštujete tistega
v lepem oblačilu in mu rečete: Usedite se tukaj, na dobro mesto, in če pravite revežu: stoj tam ali pa se usedi pod mojimi nogami: ali niste pristranski in ali niste postali sodniki z zlimi mislimi?
Poslušajte moji ljubljeni bratje, ali ni Bog izbral revnih tega sveta,
a bogatih v veri, in dedičev kraljestva, ki ga je obljubil tistim, ki ga
ljubijo? Toda vi zaničujete revne. Ali vas ne zatirajo bogati? Ali vas ne vlačijo pred sodišča? Ali ne zaničujejo tistega vrednega
imena po katerem ste poklicani? Če izpolnite kraljevski zakon po spisih: ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe, dobro delate. Če pa imate spoštovanje do oseb, potem grešite in ste po zakonu obsojeni kot prestopniki.«
V Kristusu smo vsi enakovredni: moški, ženske, svobodni,
sužnji, beli, črni, rdeči, rumeni, pametni, ne tako pametni, zdravi,
bolni, lepi, grdi, bogati, revni …
Ali vidiš? Biblija je pričevala proti njim 172
 in zaradi tega niso bili več tako entuziastični glede njenega branja in zato so Biblijo nadomestili s kipci, s podobami, z ikonami, ki pa so Bogu
gnusoba.
173
170 Jk 2:2-9
171 v vašo skupnost, to je v vašo cerkev!
172 npr. tudi Lk 20:46-47
173 Deu 27:15, Deu 7:25 ...
124

II: Pergamon In predvidevam, da ko je krščanstvo postalo državna religija,
da so takrat začeli, vsaj v večjem merilu, s krščevanjem otrok. Če si bil krščen kot otrok in si bil prijatelj s tistimi hinavci, so ti obljubili, da boš prišel v nebesa ne glede na to, kaj boš storil v življenju. Začeli so prodajati Kristusovo ljubezen za denar. Vsak je postal član organizacije že pri rojstvu in ne več kasneje, ko se je za
to odločil, kar pomeni, da je bilo med "kristjani" kar naenkrat veliko ljudi, ki so trdili, da so kristjani, pa nikoli niso bili.
S svojimi ustnicami so govorili: Slava Bogu, a v svojih srcih so dejali: Vsa slava meni! Takšni ljudje so ponosni in Bog se upira
ponosnim.
174
 Ne želijo dati slave Gospodu.
Ni milost tista, ki deluje v njih, kajti niso jo sprejeli. Oni so tisti, ki delajo svoja dela. Oni so tisti, ki se želijo odrešiti s svojim delom. Oni želijo biti svoji Odrešeniki in to je od Hudiča.
Jezus je govoril o takšnih ljudeh 175
: »Mnogi mi bodo rekli tisti dan: Gospod, Gospod, ali nismo prerokovali v tvojem imenu? In
ali nismo v tvojem imenu izganjali hudičev? In ali nismo v tvojem imenu storili mnogo čudovitih del? Jaz pa jim bom rekel: Nikoli vas nisem poznal, pojdite proč od mene, vi, ki počenjate nepostavnost.«
Toda ko sprejmeš evangelij, potem govoriš s svojimi ustnicami in v svojem srcu, kot je govoril tudi Pavel:
176
 »A z milostjo Božjo sem, kar sem in njegova milost, ki mi je bila dana, ni bila zaman:
bolj kot vsi drugi sem delal, pa vendar ne jaz, pač pa milost Božja,
ki je bila z mano.«
174 Jk 4:6, I Pt 5:5
175 Mt 7:22-23
176 I Kor 15:10
125

II: Pergamon Kristjani lahko rečejo s svojimi ustnicami in v s svojim srcem mislijo tudi tako, kot je Jezus naročil svojim učencem:
177
 »In tako tudi vi, ko boste storili vse, kar vam je bilo naročeno, recite: "Mi smo nekoristni služabniki in storili smo, kar smo morali."«
Kristjani se postavijo na zadnje mesto 178
 in če ostanejo tam, so povsem zadovoljni, pa vendar je zelo verjetno, da bodo postavljeni na boljše mesto, kar je še boljše. Kaj pa ljudje tega sveta, kakršen sem bil tudi jaz sam še ne tako dolgo nazaj? Ljudje tega sveta pa
želijo postaviti sebe na prvo mesto in zato se morajo boriti z drugimi, da bi jim to uspelo in kaj se zgodi? Prvi je lahko samo eden in slej ko prej pride nekdo drug na njihovo mesto in zaradi tega večina zelo trpi.
In škofje, ki so sedaj zavladali nad ljudmi in ki niso služili ne Bogu, ne ljudem pač pa sami sebi, so začeli tekmovati eden z drugim, da bi dobili čim večjo oblast, po možnosti nad vsemi kristjani. Peter je dal drugačna navodila,
179
 ampak koga od
brezvernikov pa je to sploh zanimalo? Škofje največjih in najbogatejših mest so imeli prednost pred drugimi in v tistem času je bilo nekaj večjih "krščanskih" centrov: Rim, Konstantinopel,
Antioh, Aleksandrija … da jih naštejem samo nekaj po spominu.
Cerkev je imela ogromno denarja in denar privlači ljudi, ki ljubijo denar. Ljubezen do denarja pa je začetek vsega zla, pravi Pavel in še doda, da so nekateri zahlepeli po njem in zato odstopili od vere in svojo dušo prebodli z mnogimi žalostmi.
180
 Na začetku so nekateri ljudje ugovarjali, da v krščanskih templjih ne bi smelo biti zlata ali dragih kamnov, toda argument nasprotnikov je bil, da
177 Lk 17:10
178 Lk 14:8-11, kaj pa je poroka? Mt 22:2
179 I Pt 5:1
180 I Tim 6:10
126

II: Pergamon bi morali častiti Boga z najboljšim, kar imamo. Pa vendar Bog ne želi zlata.
Ko so taki ljudje izvajali čarovniške obrede, ali ko so pridigali,
so ljudje pred njimi pokleknili, toda oni sami niso pokleknili.
Sprejemali so čaščenje, ki je namenjeno samo Bogu.
181
 Oni so postali zvezde, bogovi. In to se lahko vidi tudi danes v "cerkvah".
Pridigarji pridigajo in mahajo z Biblijo in duhovniki povzdigujejo okrogel kruhek in takrat vstopi v te ljudi nek duh, kateri še bolj odpre njihova usta, jim da zadovoljstvo, jih poživi. Toda ali je to Božji duh? Če si ti ta oseba, preizkusi duhove.
182
 Lahko tudi na
sledeč način: če bi ljudje pokleknili v nasprotno smer, stran od
tebe, ali bi v tebi bil še vedno isti duh? Če ne bi bil, potem ni od
Boga. Povrhu vsega pa, če bi bil Božji duh v tebi, ne bi stal pred
181 skrivali so se za Božjimi simboli, kruhki, besedo, Biblijo in tako so 
ljudje teoretično častili Boga, praktično pa simbole in ljudi 182 I Jn 4:1
127

II: Pergamon klečečimi ljudmi, nikoli! Zatorej prosim, spreobrni se. Nisi spravljen z Bogom in zato si v nevarnosti! Za tebe gre.
In niso se ustavili tu. Ljudje so poklekali tudi pred njimi,
osebno in jih prosili, molili za denar in odpuščanje grehov itd.
Toda kaj so Peter in Gospodovi angeli dejali o tem?
183
 V Bibliji beremo: »Ne poklekni pred menoj, saj sem samo človek, sem samo služabnik, kot si tudi ti. Ne časti me, ne moli me.« Moliti pomeni tudi prositi nekaj od nekoga. Molite h Gospodu in ne k malikom, idolom, lažnim bogovom, k padlim angelom, k hudičem.
In ta cerkev obstaja še danes. Imenuje se ortodoksna cerkev.
Poglejmo si sedaj pismo. Kristus, Božja beseda, se predstavi kot oseba, ki ima oster dvorezni meč. V času vzpona cerkva tipa
Pergamon so germanska plemena in Huni pod vodstvom Atile ter tudi Muslimani začeli napadati Evropo …
V pismu se omenja, da cerkev prebiva tam, kjer je Satanov prestol. Cerkev tistega časa še ni sedela na Satanovem prestolu, ni še imela sekularne moči nad ljudmi.
Nadalje se omenja Antipa, zvesti služabnik, zvesta priča, ki ni zanikal vere do smrti. Torej, to so bili tisti ljudje, ki niso zanikali Jezusa med preganjanjem in so tudi v tem obdobju ostali zvesti Kristusu.
Jezus omenja ljudi, ki so se držali naukov Balaama, ki je podučil Balaka, kako nastaviti past Izraelovim otrokom, da so jedli stvari žrtvovane idolom, malikom in da so se kurbali z neverniki.
184
Ko je krščanstvo postalo državna religija, so začeli častiti idole,
malike in zapustili so Gospoda, ljubezen, resnico. Balaam je bil 183 Apd 10:26, Raz 22:9, Ps 95:6, Apd 20:36, Apd 21:5
184 Num 22:12,41, 23:1-2, 25:1-3, 31:16, 22:17, Deu 23:4
128

II: Pergamon Gospodov prerok,
185
 ki je izdal Gospoda s tem, da je dal Balaku uničujoč nasvet. To je storil zaradi ljubezni do denarja, kakor lahko razberemo.
186
 Z njegovim nasvetom so Izraelci šli k drugim bogovom: bogovom uničenja, ponosa, seksualnih užitkov, laži, k malikom … In zanimivo pri tem je, da ko so se Izraelci kurbali, se je Bog želel boriti proti njim in na nek način se tudi je.
187
 To potrjuje, kar je Jezus povedal: on ima dvorezni meč.
Zgodovina se ponavlja: kralj Balak – rimski cesar; vedeževalec
Balaam, željan slave in denarja – nikolajci; oltarji, ki jih je zgradil Balaam – oltarji, ki so jih začeli uvajati v krščanstvo, čaščenje Baala v imenu pravega Boga; Izrael – kristjani Nikolajci današnjega časa pravijo, da so bili nikolajci privrženci nekega Nikolaja, kdorkoli je že to bil. Da, seveda.
Nikolajci so obstajali v tistem času, v Pergamonu, toda kdo pa so bili v tem in v kasnejših obdobjih, cerkvah?
V tem času je živel še en drug Nikolaj, t.i. sveti Nikolaj. Ne vem zadosti, da bi presodil njegovo srce, lahko pa povem, kako so ga uporabili proti Kristusu, kar je gnusoba in kar je povezano s pravimi nikolajci. Toda nič ne de. Pojdimo globlje. Ne znam grško,
ampak kljub temu lahko povem, da je beseda Nikolaj sestavljena iz dveh besed: Nikos ali Nike, ki pomeni zmaga in laos, ljudje. V
slovenščini nam je ta beseda poznana kot laiki. Kleriki in laiki.
Duhovščina in laiki,
188
 ljudstvo. Nikolajci so kleriki, ki so se postavili nad kristjane. Oni so premagali, zmagali ljudi.
185 no, bil je bolj neke vrste vedeževalec – Joz 13:22, a kljub temu je 
Bog govoril tudi preko njega
186 tudi v Bibliji tako piše: II Pt 2:15, Jud 1:11
187 Num 25
188 Katekizem katoliške cerkve, 2008, npr. v točki 910 govori o laikih in drugod o duhovščini 129

II: Pergamon V prvi cerkvi je bilo nekaj poskusov nikolajcev, da bi prevarali kristjane s svojimi nauki del, kakor lahko beremo v pismu Efezu 189
in v pismu Galačanom, toda cerkev na splošno ni sprejela teh učenj. V Smirni in povsod, kjer je pravi preizkus vere, nikolajcev sploh ni na vidiku. Tu, kjer pa se je pojavila priložnost za moč in ugled, pa so se že uspeli infiltrirati v cerkev.
Kristus da nasvet kristjanom in jim reče, naj se spreobrnejo, saj se bo v nasprotnem primeru boril proti njim z mečem svojih ust.
Muslimani so v tistem času začeli vdirati v Evropo, Afriko, Bližnji vzhod in so uničevali tamkajšnje cerkve. Obdobje se je končalo z zelo pomembno vojaško zmago nad muslimani v Evropi: Bitka pri Toursu, ki je mesto v centralnem delu Francije. Bitko so dobili Franki leta 732 po Kristusu. Vojaška zmaga Frankov je namreč neposredno vodila do vzpona četrte cerkve, kot bomo tudi videli.
Jezus obljubi kristjanom, ki ga bodo poslušali in bodo zmagali,
ki ne bodo klonili pred nikolajci, njim obljubi skrivno mano in bel kamen na katerem bo napisano novo ime, katerega ne bo poznal nihče drug kot samo tisti, ki ga bo prejel.
Kaj je ta skrivna mana?
190
 Mana je bil nebeški kruh, ki je slika
Božje besede.
191
 In ta cerkev je bila locirana v Pergamonu, kateri je znan po pergamentu ali pergamonu v grščini. In Biblija je bila
napisana na pergament. V tem obdobju je Bog dal kristjanom Biblijo. Do tega časa mnogo cerkva ni imelo vseh knjig Novega
testamenta, kot jih imamo danes. V tem času pa je Bog zbral skupaj, kar je želel zbrati, dal je skrivno mano, svojo besedo in jo zapisal na pergament. Njegova beseda, mana, pa se ne skriva samo 189 Raz 2:6
190 beseda manna dejansko pomeni: kaj je to, kot je razvidno tudi iz Eks 16:15
191 Jn 6:48-49, 58, 63
130

II: Pergamon na koncu pisma. Dvorezen meč tudi predstavlja njegovo besedo.
192
Z vsakim zamahom lahko povzroči škodo – tako sovražniku kot tudi tistemu, ki maha z njim. In nikolajci so začeli mahati z Biblijo in ljudem kazati njihove grehe in jim groziti s peklom. Niso želeli pa videti, da Biblija pričuje, se bori tudi proti njim bolj kot proti vsem drugim kristjanom, ki so živeli pred njimi.
In kaj pomeni bel kamen z imeni? V Starem testamentu so omenjani kamni, na katerih so bili napisana imena Izraelovih otrok in te kamne je nosil visoki, vrhovni svečenik.
193
 In kdo je vrhovni svečenik? Jezus 194
 in to pomeni, da bodo tisti kristjani, ki niso sledili večini, ki so zmagali, poslušali Kristusa, da bodo z njim.
Kaj pa je Satan začel delati že v tem obdobju, a še posebno v prihodnjem, v naslednji cerkvi? Kristjanom je dal svojo lastno mano 195
 in svoj lastni kamen, na katerega je napisal ime, katerega
poznamo vsi.
196
Tiatira 2:18 In angelu cerkve v Tiatiri napiši; Te stvari govori Božji Sin, ki ima oči kot ognjeni plamen in katerega noge so kakor bleščeč bron. 
19 Poznam tvoja dela in ljubezen in službo in tvojo vero in tvojo potrpežljivost in tvoja dela; in zadnjih je več kot prvih. 
20
Kljub temu imam nekaj stvari proti tebi, ker prenašaš tisto ženo Jezebelo, ki se imenuje prerokinja in ki uči in zapeljuje moje služabnike, da se kurbajo in da jedo stvari, ki so bile žrtvovane 192 Heb 4:12, Raz 1:16, Ef 6:17, Raz 2:16
193 Eks 28:9,12,21,29 
194 Heb 3:1
195 rimski misal je nadomestil Biblijo, ki je bila ljudem odvzeta, saj je 
pričala proti nikolajcem, kateri so prevzeli oblast 196 peter, pater, papež, ki je želel biti vrhovni svečenik namesto Jezusa
131

II: Tiatira
idolom.
197
 
21 Dal sem ji prostor, da bi se obrnila stran od svoje kurbarije, pa se ni spreobrnila. 
22 Poglej, vrgel jo bom na posteljo in njih, ki skupaj z njo prešuštvujejo, v veliko stisko, razen če se spreobrnejo od svojih del.
 
23 In njene otroke bom ubil s smrtjo; in vse cerkve bodo vedele, da sem jaz tisti, ki preiskuje obisti in srca:
in vsakemu od vas bom dal po vaših delih. 
24 Vam in tudi ostalim v Tiatiri pa pravim, da tisti, ki nimate tega nauka in ki niste spoznali Satanovih globin, kakor pravijo; vam ne bom nalagal nobenega
drugega bremena. 
25 Toda to, kar imate, trdno držite dokler ne pridem.
 
26 Tisti, ki bo to premagal in ki se bo držal mojih del do
konca, njemu bom dal moč, oblast nad narodi:
 
27 In on jim bo
vladal z železno palico; tako kot se razbije posoda lončarja: tako kot sem jaz prejel od mojega Očeta.
 
28 In dal mu bom jutranjo zvezdo.
198
 
29 Tisti, ki ima uho, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam.
Rimski škofje so prejeli veliko premoženja od bogatih rimskih družin in tudi zato je moč rimskega škofa rastla hitreje kot moč drugih škofov, ki niso prejeli toliko donacij. Načrt ljudi je bil:
uživati življenje in početi karkoli želiš in po smrti naj delež tvojega
premoženja postane last npr. rimskega škofa v zameno, da bi prišli v nebesa. Prodajali in kupovali so, česar ni mogoče ne prodati in ne kupiti ...
Franki so predstavljali veliko vojaško moč. Pod vodstvom Charlesa Martela so uspeli poraziti muslimane. Charlesov naslednik je bil Pipin Mali. Vzgojili so ga rimski menihi in za
kralja je bil razglašen s pomočjo rimskega škofa, ki se je tisti čas že imenoval Oče, papež. V letu 754 je v Parizu papež okronal Pipina za kralja. S svojo vojaško močjo je Pipin dal nekaj zemlje 197 idol, malik, lažni bog, ponavadi kipec ali slika, lahko pa tudi 
mentalna podoba katerega koli lažnega boga, boginje 198 Jutranjih zvezd je več, ni samo danica.
132

II: Tiatira
papežu in to je bil začetek Papeške države v srednjem veku.
Rimski škof je tako dejansko postal kralj in celo še več kot kralj. S
pomočjo ponarejenega dokumenta, imenovanim Konstantinova
darovnica, so si papeži prilastili vrhovno avtoriteto nad vsakim evropskim vladarjem. In njihova vrhovna vloga v cerkvi? Trdili so,
da so nasledniki apostola Petra, ki naj bi, po njihovi razlagi, imel vrhovno oblast nad vsemi kristjani.
Postali so navidezni Kristusovi predstavniki s popolno oblastjo v nebesih, na zemlji in v peklu. Tako so vsaj trdili. Začeli so uporabljati posebno krono, papeško tiaro, katero tvorijo tri krone,
kar naj bi pomenilo, da je papež kralj nebes, Zemlje in pekla. Kot zanimivost naj omenim, da se beseda tiara skriva v besedi Tia ti ra .
Tako torej, papež je imel vso oblast. Sicer ne vem, kaj je potem preostalo Bogu Očetu in Jezusu … Papež je dejal, da je on tisti, ki vlada in pika. S takšno močjo so začeli pobijati vsakogar, ki jim je nasprotoval. In tako so pobili številne kristjane po Evropi, tudi 133

II: Tiatira
Jude in čarovnice, častilce hudičev in duhov tekom inkvizicije,
napadali so kristjane v Mali Aziji tekom križarskih vojn pod
pretvezo, da branijo Jeruzalem pred muslimani. Da, mnogi kristjani so bili pobiti s strani muslimanov in tisti, kateri niso bili ubiti s strani muslimanov, so bili ubiti s strani papeške vojske.
In med četrto križarsko vojno je šla rimsko-frankovska vojska
v Konstantinopel k ortodoksnim kristjanom pod pretvezo, da bodo
skupaj napadli muslimane, toda papeška vojska, katoliki, so začeli pobijati ortodoksne kristjane, saj so ti zavračali vrhovno papeško oblast in njegova sprevržena učenja. Drugi razlog napada pa je bila
rimokatoliška ljubezen do bogastev Konstantinopla. Prevzeli so oblast v Konstantinoplu in ga oropali. Večina vojske je na pot odrinila iz Benetk. Spotoma so napadli še mesto Zadar. Zadar je bilo prvo rimokatoliško evropsko mesto s kraljem, ki je bil katolik,
pa vendar so ga katoliški križarji napadli in pokorili. Postal je podložen Benetkam. Papež naj bi voditeljem križarjev zagrozil z izobčenjem, a si je potem premislil. Tako, sedaj veste od kod
Benetkam silna moč. In papeži? Papeži so počenjali tudi takšna
nemoralna seksualna dejanja, da jih sploh ne bom omenjal. Mislim da je čisto jasno, da so rimokatoliki prišli do sekularne moči s prevaro, toda kako so se dokopali do prevlade nad ostalimi cerkvami? Ali so se tudi tu lagali?
V prejšnjem pismu smo dobili namig, da bo Satan dal kristjanom svoj kamen. Grška beseda za majhen kamen je petros,
peter in rimska cerkev je trdila, da je bil apostol Peter prvi rimski škof, prvi rimski papež. Ali si bomo pogledali, kaj pravi Biblija o tem?
Kaj je osnova za njihovo trditev? Samo en stavek v Bibliji,
samo en. Dejali so, da kdor ne verjame temu verzu in njihovi razlagi tega verza, da bo šel v pekel, da bo pogubljen. Ali je to 134

II: Tiatira
biblično? Kot smo v tej knjigi že povedali, sta bili v Stari zavezi potrebni dve ali več prič, da se je človeku dokazal greh, ki je bil vreden smrti, pogubljenja.
199
 Oni seveda porečejo, da so oni ena
priča in da je verz druga priča … S tem se ne morem strinjati, pa
vendar, zavoljo argumenta recimo, da imajo prav. Poglejmo njihovo interpretacijo dotičnega verza. Jezus je vprašal svoje učence, kdo je in Peter je dejal, da je Jezus kristus, maziljenec, kar ni bilo nič neverjetnega, ampak hkrati je dodal, da je Sin živega
Boga. In Jezus mu je na to odvrnil: »Blagoslovljen si ti Simon,
Barjona (Jonov sin), kajti meso in kri ti tega nista razkrila, ampak moj Oče, ki je v nebesih. In pravim ti – ti si Peter in na tej skali bom zgradil svojo cerkev in vrata pekla je ne bodo premagala.«
200
Ti si Peter (to je kamen, majhen kamen, obdelana, razbita
skala, moški spol) in na tej skali (petra, skala, velik, neobdelan kamen, ženski spol) bom zgradil svojo cerkev. Ta verz očitno govori o tem, da bo cerkev zgrajena na dejstvu, da je Jezus Kristus Božji sin, enak v naravi z Bogom Očetom.
V slovenskem uradnem rimokatoliškem katekizmu iz leta 2008
je pod točko 552 zapisano: Ti si Peter (Skala) in na to skalo bom
sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala (Mt 16,18).
V Franciji sem bil nemalo začuden, ko sem opazil veliko gorečnost katolikov. Nisem mogel razumeti od kje taka gorečnost.
Potem pa sem prebral njihov verz v njihovem prevodu: Ti si Peter (Pierre) in na tem kamnu (pierre) … 
199 Deu 17:6, 19:15, Mt 18:16, II Kor 13:1, I Tim 5:19
200 Mt 16:16-18
135

II: Tiatira
Odločite se dragi katoliki: ali je peter majhen kamen ali skala.
Kdo ima prav? Francoski katoliki ali slovenski, italijanski,
nemški ... 
Če vprašaš mene, Peter ni Petra
201
, kamen ni skala. In tudi če se strinjamo s tem nesmislom, kam nas to pelje? Zaradi tega postane Biblija nerazumljiva in jo moramo zavreči, saj ona pravi: »Kdo je Bog, če ne naš GOSPOD? In kdo je skala, če ne naš Bog?« »K tebi
bom klical, jokal, o GOSPOD, moja skala ...« »Dejal bom Bogu,
svoji skali ...« »Samo on je moja skala in moje odrešenje, rešitev,
on je moja obramba, ne bom klonil.« »V Bogu je moje odrešenje in moja slava, skala moje moči in moje zatočišče je v Bogu.« »In
spomnili so se, da je Bog njihova skala in da je Bog njihov odrešenik, odkupitelj.« »Klical bo k meni: Ti si moj oče, moj Bog
in skala moje odrešitve.« »On je skala, njegova dela so popolna,
kajti vse njegove poti so sodba: Bog resnice in brez greha,
pravičen in resničen je.«
202
 Kakor vidiš, če trdimo, da je Peter Petra, da je on postal ona, kamen skala, potem na desetine biblijskih verzov nima več nobenega smisla, razen, če trdiš, da je Peter oz. njegov namišljeni naslednik Bog ...
203
Apostol Peter citira spise, ki pravijo, da je Jezus temeljni kamen in da so kristjani živi kamni 204
 … toda ne pravi, da je on sam skala, saj bi bil v tem primeru Peter več kot Jezus … Če bi bil 201 malokdo vidi, toda klerikom, rimokatolikom je v interesu, da moški 
postane ženska in ženska moški, potem bi njihova razlaga imela 
smisel. Bog je ustvaril moškega in žensko, oni pa želijo uničiti spole 
– praktično seveda, teoretično temu nasprotujejo in s tem še 
podpihujejo sovraštvo do pravega Boga
202 Ps 18:3, Ps 28:1, Ps 42:9, Ps 62:2,6,7, Ps 78:35, Ps 89:26, Deu 32:4
203 katoliki to večinoma teoretično zanikajo, praktično pa se obnašajo 
do papeža kot do Boga in ga z Božjimi nazivi tudi naslavljajo 204 I Pt 2:5-6, tudi Pavel: Ef 2:21-22
136

II: Tiatira
Peter skala, potem bi bil Peter največji temelj, največji temeljni kamen, Jezus bi bil drugi, mali, temeljni kamen, ki niti ni temeljni,
takoj za njim pa bi bil ponovno Peter, eden izmed dvanajsterih apostolov, temeljev, kamnov ...
Ali kje v Bibliji piše, da je bil Peter kdaj v Rimu? Ne. Bil je v Babilonu.
205
 Kaj pravi Peter o tem? »Starešine, ki so med vami,
opominjam jaz, ki sem tudi starešina in priča trpljenja
Kristusovega in ki sem tudi sodeleženec slave, ki se bo razkrila:
hranite Kristusovo čredo, ki je med vami in pazite nanjo, ne s prisilo, ampak voljno, ne z umazanim denarjem, ampak s pripravljenostjo uma. Ne bodite gospodarji nad Gospodovo
dediščino, ampak bodi čredi vzgled.«
206
Ni napisal, da je papež, da je nadškof, kardinal, Monseigneur 207
… Ničesar ni napisal o svoji vrhovni avtoriteti, ali ne? Kaj pa je napisal? Da starešine, starejši kristjani naj ne bodo gospodarji nad
Gospodovo dediščino. Kaj pa so bili rimski škofje? Gospodarji nad
ljudmi … Papeži so zavrgli tako Kristusa kot tudi apostola Petra.
In Biblija nam pravi: Kajti njihova skala ni kakor naša Skala
… 208
 
Pavel je apostola Petra okaral, posvaril.
209
 V preteklosti je bilo kar nekaj antipapežev v tradiciji rimske cerkve. Sčasoma pa je 205 I Pt 5:13
206 I Pt 5:1-4
207 Monseigneour pomeni moj Gospod, a tako se lahko imenuje samo 
Bog! Vsi ostali imamo nekoga nad seboj.
208 Deu 32:31
209 Gal 2:11
137

II: Tiatira
papež postal nekdo, ki se ne more motiti. Nihče ni smel okarati,
posvariti papeže od tistega časa naprej.
210
In še nekaj. Ali je v Bibliji kjerkoli opisano, kako je bil Peter okronan? Kako je Peter okronal svojega naslednika? Kako je bil naslednik izbran? Ne, tega ne boste našli v Bibliji. Samo rimokatoliki vedo nekaj o teh stvareh. O tem priča samo ena priča
in tej priči ne gre zaupati.
Kako pa Pavel piše o Petru, ki je imenovan Kefa po hebrejsko?
»In ko so Jakob, Kefa in Janez, za katere se je zdelo, da so stebri,
zaznali milost, ki mi je bila dana ...«
211
 Za katere se je zdelo, da so stebri. Ni napisal, da so stebri in še ena malenkost: Kefa, oz. Peter ni omenjan kot edini navidezni steber, niti ni napisan na prvem mestu! Iz tega ne morem zaključiti, da bi izključno Peter imel vrhovno avtoriteto.
Toda če vam to ni zadosti, kaj pa Jezus pravi Petru? In to je zapisano dvakrat v Bibliji. »Okaral je Petra, rekoč: Pojdi izza
mene, Satan: kajti ni ti mar za Božje stvari, ampak za človeške.«
212
Če trdiš, da je Peter Petra, potem uporabi isto logiko tukaj in trdi, da je Peter Satan. To je zapisano celo dvakrat, v dveh evangelijih. Trdi, da je Peter Satan. In tudi je. Katoliški navidezni Peter je Satan, skala, ki ni naša Skala.
210 dogma o nezmotljivosti papeža je bila potrjena okrog leta 1880 in 
Bog je potem papežu vzel kraljestvo, ki je bilo priključeno Italiji. 
Šele Musolini je papežu ponovno podaril kraljestvo in papeška 
država je ponovno zaživela
211 Gal 2:9
212 Mt 16:23, Mr 8:33 – tudi zaradi tega katoliki ne vedo nič o 
preverjanju resnice z dvema ali večimi pričami. Ko si enkrat v laži in tega ne želiš priznati, gre vse samo še navzdol.
138

II: Tiatira
Samo da smo si na jasnem: pravi Peter, apostol Peter ni bil in ni
Satan, samo duh Satana je bil v tistem času v njem. To je definicija
satanizma: skrb za telo, ki je zapisano smrti, skrb za telo bolj kot skrb za ljubezen in za resnico, za Boga, za večno življenje.
Žrtvovati ljubezen, resnico za svoje telo in za nekaj minljivih užitkov. Če ne razumeš, naj povem še na en način: tvoj sodelavec
se raje zlaže, kot pa da bi povedal resnico, se ne želi izpostaviti, saj bi bil zaradi tega kaznovan on, tako pa si ti. Raje kot tebe in resnico in ljubezen, Boga, raje kot to ima svoje telo. Ali ne dojemaš tega kot pokvarjeno? Ta pokvarjenost je satanizem.
Katoliki trdijo, da je bila dana Petru vsa oblast: »In dal ti bom
ključe nebeškega kraljestva in karkoli boš zavezal na zemlji bo
zavezano v nebesih in karkoli boš razvezal na zemlji bo razvezano v nebesih.«
213
 Dobro, to je bilo res za Petra in tudi za druge
apostole: »Resnično povem vam: karkoli boste zavezali na zemlji bo zavezano v nebesih in karkoli boste razvezali na zemlji bo
razvezano v nebesih.«
214
 Toda kaj je tu mišljeno? Preberimo v Janezu: »Čigar grehe boste odpustili, jim bodo odpuščeni in katerihkoli ne boste, bodo ostali.«
215
 Kako lahko to razumemo? V
času binkoštnega praznika, ko je prišel Sveti duh, Bog, skala, na
katerem je zgrajena cerkev, je Peter prvi prejel te ključe in sam je podal razlago zgornjih verzov: »Potem jim je Peter dejal:
Spreobrnite se in se dajte krstiti vsak od vas v ime Jezusa Kristusa
za odpuščanje grehov in prejeli boste dar od Svetega duha.«
216
 Ta
razlaga se zelo razlikuje od katoliške razlage, ki celo implicira, da
lahko papež spreminja Božje zakone, npr. zakon o privlačnosti 213 Mt 16:19
214 Mt 18:18
215 Jn 20:23
216 Apd 2:38 – tu pove način, kako se je odpustilo grehe, kar je 
omenjano v Jn 20:23
139

II: Tiatira
med moškim in žensko (prepoved ženitve duhovnikom, kar je povzročalo in povzroča velike težave marsikomu, veliko prešuštvovanja).
Papeži so hoteli moč in če bi se njihovi svečeniki poročali,
potem bi izgubili moč, izgubili bi premoženje in tudi zato so prakticirali celibat. Verjetno so uporabljali celibat kot pretvezo, da
so se kazali za bolj svete, a glavni cilj je bil dobiti čim več kontrole nad ljudmi.
Pavel piše, da mora biti škof mož ene žene.
217
 Tako imenovana
tradicija se je nekaj sto let kasneje v zahodnem rimskem cesarstvu spremenila, tako kot na mnogih drugih mestih in vedno
spreminjajoča se tradicija … ali je to sploh še kakšna tradicija ali je kaj drugega? Tradicija, kjer je edina konstanta sprememba za
moje pojme ni tradicija in trditi nasprotno se mi zdi nerazumno ali pa lažnivo.
217 I Tim 3:2
140

II: Tiatira
Pavel tudi pravi: »Da bi se izognili kurbanju, naj ima vsak moški svojo lastno ženo in naj ima vsaka žena svojega lastnega
moža.«
218
 Vidiš, ko svečenikom niso dovolili poročiti se, so se začeli kurbati, celo z nunami in kasneje je prišlo tudi do razmaha
pedofilije. Toda to zanje ni predstavljalo nobene težave, saj se Boga niso bali – po njihovem mnenju so si lahko odpuščali kakršne koli grehe – torej, ni problema. In to je bila zelo nagnusna
zadeva. Od ljudi so zahtevali, da so jim povedali vsak svoj greh, ki so ga zagrešili, vsako svojo grešno misel, ki so jo kdajkoli imeli …
In tako so imeli svečeniki najboljše informacije, katera žena je bila
pripravljena kurbati se z njimi in še celo več. Lahko bi imeli in zagotovo so tudi imeli takšne informacije, s katerimi so lahko izsiljevali tako ženske kot tudi moške za seks. Spali so lahko s katerokoli žensko so želeli. Zakaj? Ker so trdili, da ima njihovo olje posebno moč. Njihovo posebno olje lahko odpusti vse grehe.
Namazali so in še vedno mažejo ljudi s svojim čudodelnim oljem,
opravijo ritual, obred in trdijo, da so ljudem odpuščeni grehi. Ta
ritual običajno naredijo, ko je oseba stara in bolna in ko se zdi, da
gre življenje osebe h koncu. In tako so lahko izsiljevali tako ženske kot moške za seks ali za karkoli drugega, kajti če bi jih zavrnili,
potem ne bi mazilili njihovih staršev, mož v njihovih zadnjih trenutkih …
V Sloveniji in verjetno še marsikje drugje so v tem času zgradili številne rimske, rimokatoliške templje, napačno imenovane cerkve. Duhovniki in menihi so skupaj s svojimi ljubicami lagali ljudem, kako je devica Marija in ta in oni svetnik prišel k njim in jim zagrozil, da jim bo pobil vso živino in uničil pridelke, če ne zgradijo njemu ali njej povsem nov tempelj.
219
 In so 218 I Kor 7:2
219 O tem piše Trubar (iz posvetila v knjigi Glagolski prvi del novega 
testamenta, 1562, objavljeno tudi v Reformacijsko slovstvo, izbrano 
141

II: Tiatira
storili tako, duhovniki in njihove kurbetine pa so uživali življenje.
Svojo dušo so prodali za nič.
Biblija nas nedvoumno posvari, da bodo nauki demonov prepovedovali ljudem poročiti se: »Duh izrecno pravi, da bodo v poznejših časih nekateri odstopili od vere in sledili zapeljivim duhovom in naukom hudičev. Hinavsko se bodo lagali, njihova
vest bo vžgana z razbeljenim železom, preprečevali bodo poroke in uživati hrano, katero je Bog ustvaril, da bi jo tisti, ki verujejo in poznajo resnico, s hvaležnostjo uživali.«
220
Ne samo, da so preprečevali poroke duhovnikom, poročiti niso želeli niti revnih ljudi, hlapcev in dekel z izgovorom, da nimajo zadosti denarja, da bi vzgojili otroke. In kaj je bila posledica?
Ljudje so se kurbali in imeli otroke in kasneje so se vendarle poročili. To je bil začetek napada na zakonsko zvezo, ki je danes že skoraj preteklost.
Papeži so začeli z gradnjo Petrove bazilike in za to so potrebovali enormne vsote denarja in kaj so storili? Začeli so prodajati odpuščanje grehov – povsem odkrito. Pred tem se je vse to dogajalo skrivaj.
Babilonska religija del, da se lahko človek sam reši s svojimi "dobrimi" deli je tako naredila še korak naprej. Menihi in nune so recitirali "molitve" in po svojem mnenju so imeli presežek svetosti in tako so jo lahko prodajali običajnim ljudem. Lahko si grešil,
kolikor si želel, samo da si podpiral menihe in nune, ki so "molili"
za tebe, in vse je bilo v redu. Če si kradel, ubijal, oropal in dal nekaj svojega plena menihom in nunam, potem je bilo vse v redu.
delo, MK, 1976, stran 79), marsikaj se pa še vedno da najti tudi v arhivih rimskih katolikov, napisano s strani pravovernih rimskih katolikov 220 I Tim 4:1-3
142

II: Tiatira
No, ne v očeh pravega Boga. In tako je Satan dal ta kamen, tega
petra, papeža cerkvi. In skrivna mana, katero je dal Satan cerkvi?
Vsa Biblija govori proti tej cerkvi še bolj kot proti ortodoksni cerkvi in kaj so storili? Biblijo sicer v tem času še niso tako pokvarili. Rimska Vulgata je do neke mere že komprimirana, toda
v njej je še vedno nekaj svetlobe in tudi v njej lahko človek vidi,
kaj so rimski katoliki oz. univerzalni Rimljani 221
 počeli in kaj počenjajo narobe. Izmislili pa so si novo knjigo, katero so poimenovali Rimski misal. Iz te knjige berejo pri svojih mašah in ta knjiga ne vsebuje celotne Biblije. Izpustili so številne stvari, ki pričujejo proti njim. In tako so dodali in odvzeli k pričevanju Biblije. Storili so to, kar Biblija prepoveduje na več kot na dveh mestih.
222
In kaj so še storili? Ne bi smelo biti posebno presenečenje, da
so začeli trditi, da lahko samo njihovi višji svečeniki, imenovani škofje, razlagajo Biblijo. In tako so Biblijo vzeli ljudem. Včasih slišiš kakšnega rimokatolika reči, da so ljudje preneumni in da niso sposobni razumeti Božje besede in da so zato morali Božjo besedo
približati ljudem z igro, kipi, freskami, mašami ... Zakaj pa so bili ljudje pred več kot tri tisoč leti zadosti pametni, da jim je celo Bog
naročal, naj bero njegovo besedo in naj jo berejo tudi otrokom?
223
Mogoče pa je laž tista, ki je nerazumljiva: pokvarjeni katoliški nauk, ki nasprotuje Božji besedi. Kaj ni ta razlog bolj smiseln? Da,
zato so Biblijo ljudem vzeli, utišali so Božjo besedo in kaj so ljudem dali v zameno? Evharistijo. Iz zadnje večerje in evangelija
so naredili zmešnjavo.
221 Katoliško – univerzalno, vesoljno 222 Deu 4:2, 12:32, Pr 30:6, Raz 22:18-19
223 Deu 31:11, 31:9-13, Neh 8:8, Deu 11:18-19, Apd 17:11, I Tim 4:13, 
Joel 1:1-3,
143

II: Tiatira
V zadnji večerji lahko vidimo evangelij. To je tako čudovita
stvar. V zadnji večerji je na preprost način vtkano bistvo krščanske vere. Jezus je dejal,
224
 da so ljudje v puščavi jedli mano, nebeški kruh, toda kljub temu so umrli, a kdorkoli bo jedel njega, ki je kruh, ki je prišel iz nebes in kdorkoli bo pil njegovo kri, bo živel vekomaj. Na zadnji dan bo obujen od mrtvih. In še doda: »Kajti moje meso je resnična hrana in moja kri je pijača.« Toda zatem pravi, da meso ne koristi ničemur. »Besede, ki vam jih govorim,
one so duh in one so življenje!« Zadnja večerja je samo slika
evangelija. Bistvo sporočila, ki nam ga daje Duh. Hranimo se z njegovimi besedami, z Biblijo, to je duhovna hrana, resnično duhovno meso in ne materialno meso, hrana. In to sporočilo evangelija nas spremeni in nas spreminja in nas vodi v ljubezen in v večno življenje.
In zadnja večerja je bila večerja in ne okrogel piškotek. Kruh so lomili. Niso uporabljali piškotkov v obliki lune in sonca. Kruh so lomili.
225
 Da, zadnja večerja nas spominja, kaj je bistvo krščanske vere. To je tako čudovito, da bi lahko o tem govoril in govoril in govoril … Pa vendar naj to zaenkrat zadostuje.
In Jezus je dejal: »To delajte v spomin name.«
226
 Sedaj pa
vprašanje: ali so apostoli poklekali pred kruhom? Ne. Razumeli so,
za kaj gre. Če častimo kruh, zakaj ne bi častili še vrat, saj je Jezus dejal, da je on vrata? Zakaj častiti samo kruh? In Jezus je tudi
jagnje, zakaj ne bi častili še jagenjčkov?
Za mene je kruh, ki je zlomljen in ki ga pojedo kristjani resnično meso in grozdni sok, ki je mogoče, mogoče celo 224 Jn 6:49,51,54-55,63,66
225 Lk 24:35, Apd 2:42,46, 20:7,11, I Kor 10:16, Mt 26:26, Mr 14:22, 
Lk 22:19, 24:30
226 Lk 22:19
144

II: Tiatira
fermentiran, je za mene njegova resnična kri. Toda ta realnost je duhovna. Toda da bi videl to resničnost in da bi jo lahko bil deležen, se moraš najprej nahraniti z besedo, z Biblijo. To je glavna stvar.
Tako torej, tudi tu so spremenili tradicijo. Ne lomijo kruha, pač pa uporabljajo piškotke. In tako je njihov argument o njihovi sveti tradiciji zelo, zelo šibak. S svojo tradicijo so spremenili toliko stvari, o katerih Biblija govori, in še celo svojo tradicijo spreminjajo.
227
 Ali je sploh še smiselno govoriti o tradiciji? Ali ni to ena velika, navadna, gnusna laž?
227 npr. prvi kristjani so kruh prejemali v roke, potem so rimski katoliki 
začeli prakso polaganja piškotkov v usta, saj naj bi bili preveč sveti, 
da bi jih ljudje prijeli v roke, sedaj pa je ponovno dovoljeno prijeti 
piškotek; na začetku ni bilo duhovščine, nato je prišla tradicija 
duhovščine, pa prepoved porok, pa zlati prstan pa krona, pa papež, in od približno leta 1880 naprej je prišla tradicija, ki govori o 
nezmotljivosti papeža ...
145

II: Tiatira
Toda trdijo, da lahko samo svečeniki prikličejo boga v piškotek. Svečenik, čeprav je nevernik – ima to moč. Ali veruje ali ne, to ni pomembno. In tudi če ljudje v templju niso verni – tudi to ni pomembno. Ko svečenik zrecitira magične, čarovniške besede
ga mora bog po njihovem mnenju ubogati. Ali vidiš, kako je to nagnusno? To je čarovništvo: kontroliranje sveta s "svojimi" deli,
rituali in s "svojimi" besedami. Hudiči, duhovi ti povedo, kakšne rituale moraš opraviti in če so narejeni na njihov način, ti dajo nekaj v zameno … 
228
Kaj pa naši odnosi, ki to niso? Kaj je v naših odnosih glavna stvar za nas? Kaj reči in kako reči – da lahko prevaramo, manipuliramo in dobimo nekaj od določene osebe.
Duh, to, kar čutimo do te osebe, ni pomembno. Pomembne so samo zavajajoče besede. Igramo, se pretvarjamo, mi smo hinavci,
igralci in igramo. Mi smo zvezde. In takšne zvezde, kot smo mi, so bili tudi svečeniki s svojo igro, prave male čarovnice.
Jezus ni dejal:
229
 ponudite ta piškotek mojemu Očetu znova in znova in znova, toda oni to počnejo in zaradi tega, v svojih lastnih očeh postanejo soodrešeniki. Zmanjšujejo pomembnost Jezusove smrti na križu, sebe pa preko svoje igre napravijo bolj pomembne,
kot v resnici so. Oni so posredniki med Bogom in ljudmi. Biblija
pa pravi, da je Jezus edini posrednik med Bogom Očetom in nami.
230
 Katoliki pravijo, da se s tem strinjajo. Toda, dodajo,
posrednik med Jezusom in nami pa je duh, ki ga kličejo Devica
Marija in posrednik med tem duhom in katoliki, laiki je papež in 228 primerjaj to z Božjim navodilom, Jn 4:24, Mt 15:9
229 Lk 22:19, Jezus: vzemite kruh (katoliki: piškotek), se zahvalil 
(ponudijo Jezusa Bogu Očetu), ga prelomil (prelomijo največji 
piškot), ga dal svojim učencem (ljudem dajo druge piškote), to 
delajte v moj spomin (to delamo kot žrtvovanje, vedno znova 
ponujamo Kristusovo telo Bogu Očetu)
230 I Tim 2:5
146

II: Tiatira
kardinali in nadškofje in škofje in monsignorji in duhovniki in menihi in nune … Tega v Bibliji seveda ne boste našli.
V svojem ritualu pograbijo največji piškot in vzamejo vino in vse to ponudijo pred maliki, kipci nekemu bogu in pravijo:
kdorkoli bo jedel in pil to, bo živel vekomaj 231
 
232
in samo oni so tisti, ki pojedo ta piškotek in samo oni so tisti, ki popijejo vino.
Kaj pa dajo laikom? Piškotke, ki so bili med daritvijo, to je čarovniškim obredom, skriti. Kaj torej govore navadnim ljudem?
Da ne bodo živeli večno, ker ne pojedo velikega piškota in ne popijejo vina. Kakšen duh je torej v teh svečenikih? Duh ljubezni?
Če bi bila ljubezen v njih, bi prej ko sebi dali svoj piškotek in svoje vino drugim, ne bi ga zadrževali samo za sebe. Tako pa... ti ljudje, svečeniki, so premagali laike. Zmagali so. To so nikolajci.
Isto stvar lahko najdemo tudi v drugih religijah. V eni izmed
oblik budizma lahko odrešenje dosežejo samo menihi. Samo oni lahko dosežejo nirvano, to je dokončno duhovno uničenje samega
sebe. Navadnim ljudem, ki menihe hranijo in vzdržujejo, pa bo v eni izmed njihovih naslednjih reinkarnacij dana priložnost, da
bodo postali menihi in tako dosegli budistična, razsvetljenska
nebesa, nirvano, duhovno smrt. Da, bistvo življenja v budizmu, ki ga imajo praktično vsi za religijo miru in ljubezni, je, da ga
uničimo.
Če si sedaj le ugledal nekaj zla v vseh teh stvareh, prosim vedi,
da je to samo vrh ledene gore. Povedal nisem praktično še ničesar.
231 Jn 6:54
232 mislim, da te besede izrečejo potiho – in sem imel kar težave jih 
najti. Našel sem jih na uradni vatikanski strani, zapisane v latinščini 
– da, skrivati znajo 147

II: Tiatira
Poglejmo si sedaj pismo. Jezus se predstavi kot oseba, ki ima
oči kot ognjen plamen in noge kot svetleč bron. Oltar v Božjem templju je bil narejen iz brona in daritve so zažgali z ognjem.
233
Kot bomo videli Jezus okara to cerkev in kaj so počeli narobe? Kot bomo videli, nekaj povezano z darovanji.
Jezus pove, da pozna dela te cerkve. Da, dela so zelo poudarjena in pove še, da jih je vedno več. To je popoln opis te cerkve. Opazi pa, da Jezus ne pove za kakšna dela gre – ali so ta
dela Bogu všečna ali ne.
Jezus omenja Jezebelo, ki se imenuje prerokinja. In ni mu všeč,
da jo kristjani v tej cerkvi prenašajo. Kdo bi bila ta Jezebela?
Ortodoksna cerkev, predvsem grška ortodoksna, obstajale so še številne druge: etiopska, maloazijska, severno-afriška, je prenašala
rimsko katoliško cerkev precej dolgo časa. Rimska religija je trdila, da ima samo ona pravico razlagati Božjo besedo in celo spreminjati tradicijo. No, pravico do uničevanja tradicije pravzaprav, saj je spremenjena tradicija uničena tradicija. Cerkev je trdila, da karkoli ona reče, da je od Boga. V tem smislu se je postavila na mesto prerokinje. Leta 1054 je ortodoksna cerkev dejala, da ima zadosti Jezebele in sledil je uradni razpad na dva
dela: na grški, vzhodno rimski, ortodoksni in na vatikanski,
zahodno rimski, katoliški del.
Kdo pa je bila Jezebela v Bibliji? Zgodba se ne začne z Jezebelo, ampak z njenim možem Ahabom, ki je vladal Izraelu.
234
Po mesu je bil potomec Izraela, Jakoba, toda častil je druge
bogove. Enkrat pa je vendarle priznal, da je GOSPOD močnejši od
233 Eks 27:1-2, 39:39, 29:42
234 1Kr 16:29, 21:25
148

II: Tiatira
njega in tako se je spreobrnil do neke mere.
235
 To je zgodba tudi o rimskem cesarju Konstantinu. Bil je neke vrste kristjan, pa
vendarle to ni bil. Na stara leta, predno je umrl, se je spreobrnil do
neke mere, podobno kot Ahab. Ali je bilo to zadosti v očeh Boga
ali ne – tega ne vem.
V tretjem pismu je omenjan kot Balak, ki je plačal Balaamu,
Božjemu preroku, za izdajstvo Gospoda. Zgodba se je končala z vlačuganjem Izraelcev z drugimi bogovi: vlačuganje z ženskami druge vere jih je vodilo do duhovnega vlačuganja – jedli so hrano,
darovano lažnim bogovom. In Konstantin je dal legalno pravico rimski cerkvi, da poseduje imetje in tako se je začelo mešanje rimske religije in krščanstva, kar je imenovano duhovno
vlačuganje. Začelo se je tudi uživanje hrane, ki se je darovala pred
kipci in slikami, pred maliki, in ki je vrhunec perverzije doživela v Tiatiri. Da, lahko bi rekli, da je Konstantin plačal nikolajcem, da so izdali Boga.
Balak je želel zemljo, katero je Bog namenil Izraelovim otrokom in Ahab je želel zemljo, ki ni bila njegova, ampak je bila
od bogaboječega Nabota.
236
 Balak In Ahab sta poskušala dobiti želeno s prevaro, z lažjo, s trikom. Lastništvo je moč in Konstantin je uporabil krščanstvo, da je dobil to moč nad ljudmi, nad vsem cesarstvom, nad vso zemljo. Glede na zgodovino, naj bi imel videnje, za katerega sem skoraj 100 % prepričan, da ni bilo od
Boga. Vprašanje je tudi, če je sploh imel videnje ali ne, toda to ne spremeni zgodbice, ki je zapisana in katera je veljala in še velja za
zgodovinsko dejstvo. Ne spremeni zgodbice in ne spremeni njenega vpliva na zgodovino. Torej, imel naj bi neko videnje, v katerem naj bi videl neko obliko kvazi križa, ki ga uporablja
235 1Kr 21:29
236 1Kr 21:2, vinograd so tudi ljudje – Mt 21:33, Jn 15:5
149

II: Tiatira
katoliška cerkev in videl naj bi tudi neko besedilo, ali slišal glas: v tem znamenju boš zmagal.
237
 In v tem času so nikolajci začeli zmagovati nad laiki, ljudmi. Imel je nekega krščanskega
svetovalca ali svetovalce, ki so v prerokbi omenjani kot Balaam.
Izdali so Gospoda in dali oblast nad kristjani Konstantinu. Mešanje krščanstva z rimsko religijo je postalo korenitejše kot kdajkoli prej.
238
 To je bila poroka med Konstantinom - Ahabom in Jezebelo - nikolajci. Konstantin je tako kot Balak ponudil mir Božjim otrokom, vrnil je imetje kristjanom, dal jim je hrano in skupaj so začeli jesti hrano, darovano malikom, rimskim bogovom. V tretjem pismu je omenjan Satanov prestol, na katerega pa nikolajci še niso uspeli priti. To jim je uspelo v četrti cerkvi. Kako?
Ahab je dovolil Jezebeli, da je napisala pismo v njegovem imenu in napisala ga je in zapečatila.
239
 Lahko bi rekli, da ga je poneverila. Bilo je lažnivo – čeprav je dajalo vtis, da ga je napisal Ahab, ga ni napisal Ahab, ampak ona. S tem pismom je dobila
njegovo moč. Izmislila si je neke verske zakone in kdorkoli se ni pokoril tem zakonom, ta oseba je bila ubita. In nekaj lažnivim pričam je plačala oz. jim naročila, da so pričali proti osebi, ki se je bala Gospoda. Ta oseba je bila potem ubita in njeno premoženje je bilo zaseženo. Postalo je last Ahaba in nje. Omeniti velja, da
Jezebela ni bila otrok Izraela,
240
 ampak je bila poganka, sovražna
Bogu in žejna krvi in oblasti in kiča.
In nikolajci v rimski cerkvi so ponaredili pismo, ali pa so ga
uporabili, pismo, ki naj bi ga napisal Konstantin (Ahab), in ki jim je dajalo pravico vladati Evropi. Začeli so si izmišljevati nove 237 in hoc signo vinces 238 Num 31:16, 25:1-3
239 1Kr 21:8-10
240 1Kr 15:31
150

II: Tiatira
verske zakone in preganjati prave kristjane. Podobno kot Jezebela,
so tudi oni začeli prakticirati svoje poste in prepovedovati ljudem določeno hrano ob določenih dnevih in ljudi obtoževati in preganjati, če se niso ravnali po njihovih ukazih,
241
 natanko tako kot je to počela tudi Jezebela. To je njihova tradicija, biblijska
tradicija pa je nekaj povsem drugega.
242
 
243
 Ti nikolajci niso bili kristjani.
Jezebela je živela v kraljevski palači 244
 in tudi papeži so živeli v
svoji, kraljevski palači. Jezebela je častila Baala,
245
 ki je poznan tudi kot Gospodar, Gospod. In papeži so tudi častili gospoda – čeprav so ga imenovali Kristus, to ni bil Kristus, ampak Baal. In
Jezebela je ubila številne Božje preroke, Bogu zveste ljudi.
246
 In
tudi papeži so ubili mnoge prave kristjane. Baalovi svečeniki so častili Baala in sonce in luno in planete in zvezde in zažigali so jim kadila na višinah, visokih mestih.
247
 Med izvajanjem svojih ritualov so nosili posebna oblačila
248
 in katoliški duhovniki? V
njihovih templjih lahko najdeš Sonce in Mesec in zvezde in zelo radi uporabljajo kadilo, ki ni bilo uporabljano niti v prvi, niti v drugi cerkvi. In nositi morajo posebna, sveta oblačila. Iz Biblije dobimo tudi namig, ki povezuje Tiatiro z zelo drago barvo, s 241 Katekizem katoliške cerkve, 2008, o cerkvenih zapovedih – 
imenovane tudi pozitivni zakoni!, o obveznih dnevih rimskega 
čaščenja, o postih... točke 2041-2043
242 Kol 2:16, Rimsko kanonsko (ali mogoče Kanaansko) pravo v 
nasprotju z Božjo besedo: Kan 1247, 1251
243 Biblija svari pred tradicijo ljudi: Kol 2:8, Mr 7:7-8, Mt 15:3
244 1Kr 21:8
245 1Kr 18:19
246 1Kr 18:13
247 2Kr 23:5
248 2Kr 10:22
151

II: Tiatira
škrlatom, ki je bila barva vladajoče elite 249
 in kot taka seveda tudi
barva vladajočih rimskih klerikov. Lahko porečeš, da so v Božjem templju duhovniki počeli isto. To je res in ni res. Niso častili ne Sonca, ne Lune in ne zvezd.
250
 In bil je samo en tempelj in ne mnogo njih, kot je veljalo za višine, visoka mesta ali kot velja za
rimske templje, t.i. cerkve, ki so pogostokrat zgrajene na vrhu hribov in gora – da se vidi "svetost" in "vernost" – če je že v življenju ni. In uporaba kadila in smisel in pomen kadila je bil popolnoma drugačen. Vse, kar je bilo storjeno v Božjem templju v Jeruzalemu je bila samo slika resničnih stvari.
251
Omenili smo že, da je ta cerkev naredila zmešnjavo z daritvami in da je hotela biti prerokinja, Božja beseda. Kaj nam pove njeno ime, Tiatira?
252
 thýō – pomeni ubiti nekaj za žrtvovanje in ponuditi na oltarju. Pomeni lahko tudi žgalno daritev, žrtvovanje. Ali to ne spominja na evharistijo in zažiganje kadil v katoliških templjih? In
beseda Θύρα ali kot nam je bolje znano iz nemščine, Tür, pomeni vrata. Ta cerkev je nekoga ubijala in ga je ponujala na svojem oltarju in trdila je, da je ona edina pot, edin vhod, edina vrata v nebesa. Govorila je, da so njena žrtvovanja in ona sama vrata v nebesa.
253
 No, Jezus je dejal, da je on, njegovo žrtvovanje pot in vrata. 
In čisto mimogrede, ali veš, kaj žrtvujejo? Katero telo ponujajo svojemu bogu dan za dnem? Po njihovih besedah je to Jezusovo 249 Apd 16:14
250 Ez 8:15, no nekateri duhovniki so to počeli, toda Bog ni bil 
zadovoljen 251 Heb 8:5, 10:1
252 Thyatira
253 papež naj bi imel ključe od nebes, še posebno t.i. sv. Peter, ki v 
katoliških zgodbicah stoji na vratih nebes in odloča, kdo sme in kdo 
ne sme v nebesa
152

II: Tiatira
telo, hostije, kruh, mana. Ali veš, da Biblija primerja Kristusa z glavo in kristjane z njegovim telesom?
254
 Koga žrtvujejo nikolajci te cerkve in komu? Žrtvujejo laike, navadne ljudi svojemu bogu
laži in uničenja, Satanu. Na svoje kruhke so celo vtisnili število 666, število zveri. O tem sem več povedal v filmu Symbols and
Prophecies, ki traja približno 5 ur. Ker ljudje sovražijo in ljubijo laži, pa je ta film ostal skrit – ljudje raje poslušajo izmišljene govorice, s katerimi "razkrivajo" rimokatolicizem in na ta način ostajajo v temi.
Bog je vrhovni kontrolor, toda nekaj svoje moči je dal ljudem in ljudje so se odrekli svoji moči in jo predali Hudiču. In tako pripada zemeljska moč Hudiču. Včasih lahko tudi Bog da nekomu zemeljsko moč, toda v splošnem je to domena Hudiča. Hudič, ki je poimenovan tudi bog tega sveta, je namreč dejal Jezusu, da mu bo
dal kraljestva, če ga bo častil 255
 … In Jezus mu ni ugovarjal: »Saj ne moreš, saj niso tvoja …« Povrhu vsega pa je Jezus osebno
dejal, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta.
256
 Da, lahko si voditelj morilcev in lažnivcev, če si eden izmed njih in rimokatoliška cerkev je bila ena izmed voditeljev, največja
voditeljica.
In zapustili so ljubezen. Bratje in sestre ne potrebujejo zakonov. Ljubi svojega bližnjega in bližnji je kdorkoli, ki je v kateremkoli času blizu tebe. Ljubi svojega bližnjega kot samega
sebe. En zakon. Toda če si pokvarjen, potrebuješ številne zakone in takšni ljudje se tožijo med seboj, saj si želijo škodovati. In tako pride do sodišč, sodnikov, odvetnikov … Kristjani tega niso 254 Ef 5:23
255 Mt 4:8-9
256 Jn 18:36
153

II: Tiatira
potrebovali.
257
 Pavel v enem svojem pismu lepo okara kristjane, da
je sramotno, da se tožijo, da želijo prevarati brata in še toliko bolj,
ker se tožijo pred nevernimi pogani, kot da ne bi bilo med njimi zadosti poštenih, zadosti modrih, ki bi znali prav, pošteno presojati.
258
 Toda rimski sodni sistem, ki se v temelju razlikuje od
židovskega, je bil ponovno obujen v srednjeveški Evropi s strani rimokatoliške cerkve. Namesto Boga, ki je pošten in ki vidi, so postavili na sodniški prestol slepo boginjo pravice. In zato danes pravimo, da je pravica slepa in res je tako, rimska pravica je slepa.
Tak sodni sistem predstavlja zlonamerni, začaran krog. Ljudje,
ki ne želijo ljubiti, sovražijo. In takšni ljudje lažejo. In takšni ljudje potrebujejo profesionalne, najboljše odvetnike. In bolj ko lažejo,
več nakradejo in več ljudi oropajo in zaradi tega imajo več denarja
in zato si lahko privoščijo boljšo obrambo. In tako so tisti odvetniki, ki najbolj popačijo resnico, najbolje plačani. Če braniš poštenega, nedolžnega in revnega človeka, ne boš zaslužil praktično nič. In tako so si tisti odvetniki, ki so bili najbolj pokvarjeni, lahko privoščili najem še drugih denarja in slave željnih odvetnikov, da so delali za njih in še povečevali njihovo moč. Njihovo edino delo je bilo sprevračanje pravice in resnice.
259
In to so počeli zavestno. Rimski sodni sistem za razliko od
židovskega namreč omogoča plačilo odvetnikom, ki se ukvarjajo samo s pravom in povrhu vsega obvezuje odvetnike, da branijo nekoga, čeprav vedo, da je kriv. V židovskem sistemu, ki ga je Bog
ustanovil, je glavna resnica, pravica in zato česa takega ni zahteval od nikogar. In tako rimski sodni sistem nikoli zares ne podpira
pravice in resnice. Tu in tam, da, se zdi, da je pravica zmagala,
ampak na splošno in v resnici temu nikoli ni tako, saj je narava
257 Mt 5:40, Lk 11:46,52, 7:30
258 I Kor 6:7-8
259 Mt 23:24
154

II: Tiatira
rimskega sodnega sistema sovražna resnici, katero je pripravljena
izdati, prodati za denar in moč in slavo, tako kot je to storil Pilat.
Skoraj vse, kar prihaja od Satana, je videti dobro na začetku,
ampak na koncu … zagotovo ni dobro.
Da, rimska cerkev, njeni nikolajci so ponovno oživeli rimsko pravo. Njihovi svečeniki so študirali kanonsko pravo, katero se je poučevalo na njihovih univerzah. In v svojem pravu so pravi strokovnjaki. Gospod pravi, da naj si ne bi delali rezanih podob.
260
Janez naroča kristjanom, naj se pazijo malikov, idolov.
261
 Kdorkoli časti idole, malike, ne bo videl nebeškega kraljestva.
262
 Toda
katoliki so si izmislili nove besede: veneracija in adoracija.
263
 V
teoriji med njimi obstaja neka razlika, v praksi pa sta to ena in ista
zadeva. Teoretično nihče v katoliški cerkvi ni malikovalec,
praktično pa je vsakdo in to ne samo v rimski cerkvi, ampak tudi v ortodoksni malikovalec. Tudi v večini protestantskih cerkva so številni malikovalci. Idol, malik je namreč vsak lažni bog, Baal,
lažni gospod, lažna slika (na platnu, kip, v umu) pravega Boga.
Teoretično ti ljudje lahko trdijo, da bodo prišli v nebesa, praktično pa … kakšen je njihov odnos do resnice, ljubezni, sočloveka,
pravega Boga? To je merilo, teoretično in praktično.
260 Eks 20:4, Lev 26:1, Deu 4:16,23,25, 5:8, 27:15, Ps 97:7, Iz 42:8, 
44:9, Lev 19:4, 2Kr 17:12, I Kro 16:26, Ps 106:36, Iz 2:8, I Kor 12:2,
2 Kor 6:16, I Tes 1:9
261 I Jn 5:21, tudi Pavel I Kor 10:14
262 Ef 5:5, Raz 9:20, 22:15 in tudi če imajo katoliki prav – kaj pridobi 
človek s čaščenjem kipov in slik po njihovem? Ne kaj dosti... In kaj 
lahko izgubi? Vse. Odločitev je tvoja – jaz sem se za sebe že odločil.
263 v slovenščini razlikujejo med čaščenjem in češčenjem, Katekizem 
Katoliške Cerkve, 2008, točka 2132
155

II: Tiatira
Psalm 115 nam govori, da so tisti ljudje, ki častijo idole,
malike, podobni malikom: imajo oči pa ne vidijo in to je tako res.
Taki ljudje imajo pamet, pa ne mislijo, srce pa ne ljubijo, življenje pa ne živijo.
Še ena zanimivost pri Jezebeli je, da se je rada olepšala s šminko in podobnimi pripomočki. Celo pred smrtjo se je naličila
po obrazu.
264
 Lepa na pogled, na zunaj, grda znotraj. Podobno
govori Jezus farizejem: na zunaj so lepe grobnice, znotraj pa so polni kosti. In katoliška cerkev? Vse počno skladno s svojim zakonom, vse je teoretično v redu, ampak praktično pa je praktično vse narobe. In da, v njihovih pomembnejših templjih, ki se sicer mogoče komu zdijo lepi, morajo biti kosti ali telesni deli ljudi.
Njihovi templji so grobnice.
265
 Rimska cerkev pa je bila tudi
začetnica, podpornica umetnosti. Številni kiparji, slikarji so ponoči secirali mrtva trupla, tekom dneva pa ustvarjali umetnine, ki so se zdele žive, pa so bile mrtve. In prevara se tu ni končala. Namesto Biblije so ljudem dali tudi igro, igralce, gledališče, npr. s pasijoni,
kjer se ljudje pretvarjajo, da so nekdo, ki v resnici niso. In ena
izmed oseb se celo pretvarja, da je Jezus Kristus in da je križan!
Laž, laž, laž. Ljudi so učili, kako se prepričljivo lagati ...
Zavajanje je čarovništvo. In Biblija nam pove, da se je Jezebela
ukvarjala s čarovništvom.
266
 In v Novem testamentu Pavel sprašuje kristjane v enem svojih pisem, kdo jih je začaral. Ti kristjani so bili Galačani, ki so se namesto k Božjemu duhu ozirali k svojim delom. 
Pavel jim pravi: »O neumni Galačani, kdo vas je uročil, da ne ubogate resnice, ki se je razodela povsem očitno pred vašimi očmi,
264 2Kr 9:30,33
265 Mt 23:27 Jezus tako govori tudi o določenih ljudeh 266 2Kr 9:22
156

II: Tiatira
Jezus Kristus, križan med vami?« 267
 Sprejeli so Kristusa, njegov evangelij, toda potem so prišli nekateri ljudje in jim povedali, da
morajo storiti to in ono, da bi bili rešeni. Točno to se je zgodilo v katoliški cerkvi. Kaj je še napisal Pavel? »Obhajate dneve in mesece in čase in leta. Bojim se, da sem se z vami zaman trudil.«
268
 In kaj počne katoliška cerkev? Obhajajo vsak dan in mesece in čase in leta.
269
 Pavel je vprašal Galačane: »Sem mar vaš sovražnik, če vam povem resnico?« 270
 In kaj so storili katoličani,
ko jim je kdo povedal resnico? Imeli so ga za sovražnika in so ga
sežgali na grmadi. A podobno, kot tudi bivši katoliki, reformatorji,
niso bili proti katolikom, tudi jaz nisem proti njim, sem pa proti njihovim lažem, ki uničujejo tako njih kot tudi druge in blatijo Jezusa. Bojim se Gospoda in mar mi je za vsakogar in zaradi tega
vsakemu, ki želi slišati, povem resnico.
In drug primer čarovništva v Novem testamentu je Simon,
čarovnik. Satanovo seme in Božje seme sta videti podobna na
začetku.
271
 Apostol Simon Barjona, Kefa, Peter in Simon čarovnik.
Komu je katoliška cerkev bolj podobna? Kdo je njen Oče, pater,
peter? Preberimo: »Toda tam je bil en možak, imenovan Simon, ki je pred tem v mestu čaral in uročil ljudi v Samariji.
272
 Kazal se je,
da je on velik. Vsi so mu dali spoštovanje, rekoč: Ta človek je velika Božja moč. In spoštovali so ga, kajti dolgo časa jih je uročeval s svojimi čarovnijami.«
273
 Bil je krščen v vodi, toda
267 Gal 3:1
268 Gal 4:10-11
269 liturgični koledar, liturgična leta A, B, C in še posebna leta in ...
270 Gal 4:16
271 prilika o ljuljki in pšenici 272 Samaria je bila prestolnica Izraela, katero je ustanovil Omri, Ahabov
oče in Jezebelin tast 273 Apd 8:9-11
157

II: Tiatira
Svetega Duha ni sprejel, saj je hotel kupiti njegovo moč.
274
 Tudi v tej zgodbi vidim rimokatoliško cerkev.
Jezus v pismu Tiatiri pravi, da je ta Jezebela učila in zapeljevala njegove služabnike h kurbanju in k temu, da so jedli stvari, darovane idolom, malikom.
Fizično kurbanje smo omenili, toda vedi, da so stvari še globlje. In stvari, ki so darovane malikom? Omenili smo evharistijo, toda to še ni vse. Kolikor imam še v spominu, katoliki vsaj dvakrat letno prinesejo svojo hrano v rimski tempelj,
imenovan cerkev, ki je poln malikov in svečenik ponudi to hrano svojemu in njihovemu Gospodu, Baalu in jo blagoslovi. In v hišah rimskih katolikov je bil včasih kipec nekega človeka z dolgimi lasmi na križu, za katerega pravijo, da predstavlja Jezusa. In pred
tem kipcem, malikom so pred jedjo blagoslavljali svojo hrano.
Jedli so hrano, ponujeno malikom.
Jezus pravi, da ji je dal prostor, čas, da bi se spreobrnila stran od kurbanja – z ljudmi in z Baalom, pa se ni spreobrnila. Ali ni to čudovit Bog? Številni ljudje, bodisi znotraj rimokatoliške cerkev bodisi zunaj nje so ji govorili, naj se spreobrne, toda kaj je ta
cerkev naredila z njimi? Preganjala jih je, mučila jih je in ubijala.
Jezus je dejal, da bo njo in tiste, ki z njo prešuštvujejo, vrgel v veliko stisko, če se ne spreobrnejo. Črna smrt, kuga je pobila
veliko število ljudi tistega časa. Še danes ne vemo točno, kakšna je ta kuga točno bila. Muslimani so pustošili po Evropi še bolj kot poprej. Bizanc je padel. Gospod jih je opozarjal, ampak niso ga
želeli slišati. Velika stiska pa označuje tudi dogodek v prihodnosti,
ki nas še čaka, toda zaenkrat in vsaj na tem mestu ne bom razlagal prerokb o prihodnosti.
274 Apd 8:13,18-22
158

II: Tiatira
Jezus jim je še dejal, da bo ubil njene otroke s smrtjo in da
bodo vse cerkve vedele, da je on tisti, ki raziskuje obisti in srca.
275
Hkrati doda, da bo dal vsakemu po njegovih delih. To se nanaša na
črno smrt in na dogodke v prihodnosti ter tudi na končno sodbo.
Ostalim v Tiatiri pa je Jezus dejal, da tisti, ki nimajo te doktrine, in ki niso poznali Satanovih globin, kot temu pravijo, na
njih ne bo nalagal nobenega drugega bremena. Kaj je Satanov nauk? »Jaz sam sem svoj odrešenik. Jaz sem tvoj odrešenik.
Mogoče mi je pri tem kakšen bog pomagal, toda gre za moje delo in mojo slavo, moje veličastje.« Zavrnitev Jezusa kot Božjega sina,
ki je tudi Bog, zavrnitev resnice, življenja, ljubezni in samopoveličevanje, vse to je od Satana. Postaviti sebe na mesto Boga, to je satanizem.
Rimokatoliki tako radi poudarjajo svojo krščansko tradicijo,
toda ali je ta tradicija zares krščanska? Papež je prevzel naziv vrhovnega rimskega svečenika. Prevzel je naziv, ime, bistvo, kar predstavlja, iz nekrščanske tradicije. Naziv, ki ga je imel tudi Julij Cezar in številni cesarji. Papež je imenovan Pontifeks maksimus.
Obstaja nekaj razlag, kaj ta naziv pomeni. Lahko izhaja iz fraze potis facere, ki pomeni sposoben početi žrtvovanja in maksimus?
Največji. Pontifeks maksimus je torej nekdo, ki je sposoben narediti največje žrtvovanje. To mi je slišati kot Jezusov naziv in ne kot naziv smrtnika, mar ne? Bolj običajna razlaga pa je naslednja: pons naj bi najprej pomenilo pot in kasneje most. Facere pomeni narediti. In tako vidimo, da papež imenuje samega sebe
tudi največji graditelj poti ali mostu med tem svetom in naslednjim, nebeškim. Tu pa ponovno nastopi težava, kajti v krščanstvu je ta pot že zgrajena.
276
 Kristus je pot in on je tudi lestev 275 podobnost z Babilonom in Jezebelo: Ps 137:8-9, 2Kr 9:7-8
276 Jn 14:6, Jn 1:51, Gen 28:12
159

II: Tiatira
med svetovoma. Zatorej to pomeni, da mora papež graditi neko novo pot, podobno tisti v Babelu. Papeži so pripravljali pot drugemu Jezusu in ta drugi Jezus je Antikrist, kot bomo še videli.
Obstaja pa še ena razlaga tega naziv. Izviral naj bi iz besedne
zveze pompifex maximus, kar je označevalo največjega voditelja
javnih procesij in da, tudi v tej vlogi prepoznamo papeža, saj so rimo-katoliki znani po procesijah, ko vlačijo naokrog mrtve kipce,
nagačene ljudi.
Papež, pop ali pater je naziv, ki ga uporabljajo tako v ortodoksni kot tudi v rimski cerkvi in pomeni oče. Papež se pusti naslavljati kot Sveti Oče, Rimu pa pravijo večno mesto. Bil sem pri številnih mašah in 8 let sem hodil k rimskem verouku. Seveda
nisem vedel nič o Bogu. Menil sem, da nihče ne more vedeti, če Bog sploh obstaja ali ne. Ideja, da vera pomeni slepo vero, je bila
tako vcepljena v mene. Toda sedaj vem, da Bog obstaja in zaupam mu, imam pravo vero in ne neke slepe vere in ne praznega upanja.
Da, starši pošiljajo svoje otroke 8 let k vero-uku in otroci ne vedo
nič o veri. Človek, ki ljubi resnico, se ne bi nikoli klanjal npr.
mojstru mizarju, če ne bi njegovega sina po osmih letih nič naučil.
Vsak bi dejal, da je tak mojster goljuf, tu, pri svečenikih pa ljudje sprejmejo laž in se jim klanjajo. Kakorkoli že. Katoliki nikoli ne sestavijo teh dveh stvari v celoto. Nikoli ne pravijo papežu Sveti oče, ki je v večnem mestu, saj vedo, da je to naziv Boga, ki je Sveti Oče, ki je v večnem mestu, nebeškem Jeruzalemu, Sionu. In
povrhu vsega Jezus pravi kristjanom: »Nikomur ne pravite oče,
kajti eden je vaš Oče, ki je v nebesih.«
277
 »Oče naš, ki si v nebesih,
posvečeno bodi tvoje ime ...«
278
 Katoliški sveti oče pa je papež in tako bi prav lahko molili k njemu, da bi lahko on molil za njih k svojemu bogu na naslednji način: »Sveti oče, ki si v večnem Rimu,
277 Mt 23:9
278 Mt 6:9
160

II: Tiatira
posvečeno bodi tvoje ime.« In to je bogokletje: človek se dela
Boga. To je od Satana.
Beseda pater je praktično ista kot peter. Ker papež pomeni oče in ker je bil prvi papež, po njihovem, Peter, Peter predstavlja v okultnem, skritem patra, očeta, prednika. Katoliki častijo mrtve prednike. Kako to opravičijo? To je v tesni zvezi s teorijo o vicah,
ki temelji samo na enem samem verzu, ki celo ni del Biblije,
ampak je del apokrife.
279
 V apokrifi celo Božji angel laže bogaboječe, Bogu zveste ljudi, jih prevara
113
 … Takšen angel ni od
Boga, to ti lahko povem, ampak katolikov to ne moti. V hinduizmu častijo pitra, pitre, prednike in duhove, ki se prikazujejo včasih kot duhovi pokojnikov, včasih kot polbogovi, bogovi, demoni in tako zavajajo ljudi. Biblija pa nas svari, da naj tega ne počnemo, naj ne komuniciramo z mrtvimi, saj hudiči vedo mnogo stvari in se zlahka pretvarjajo, da so oni duh pokojnika in tako ljudje naivno mislijo, da se pogovarjajo z mrtvo osebo, medtem ko se v resnici,
kar lahko sklepamo iz Biblije, pogovarjajo in se ravnajo po nasvetu hudičev. In v katoliških templjih, kot sem že omenil, v pomembnejših, morajo imeti kakšno kost ali del človeškega telesa
na oltarju, pod oltarjem, pač nekje. V srednjem veku je to postalo zelo popularno. Mogoče so res tako imenovani kristjani častili mrtve kosti celo pred tem, toda v tem obdobju je to postalo pravilo, zelo popularno. Molili so k mrtvim kostem in delom mrtvih teles. Biblija uči, da naj bi molili, prosili samo Boga Očeta,
in še to ne v našem, ampak v Jezusovem imenu in da ne bi smeli moliti nikogar drugega. Da, tudi Štefan, prvi mučenec, ki je pred
smrtjo videl celo nebesa, je omenjan v Bibliji 280
 in prav nihče ni molil k njemu, nihče! To je postalo moderno šele stoletja kasneje.
279 Katekizem Katoliške Cerkve, 1032 referencira 2 Mak 12:46
280 Apd 6,7
161

II: Tiatira
Jezus v pismu tudi pove, naj tisto, kar imajo, in kar seveda ni proti njemu, naj se tistega trdno držijo, dokler ne pride. Tisti, ki bo
to, pod čimer je večina klonila, tisti, ki bo to premagal in bo
obdržal Jezusova dela do konca, njemu bo Jezus dal oblast nad
narodi, katerim bo vladal z železno palico. Tukaj pa opazimo, da je poudarek na Jezusovih, pravih bogoslužnih delih in ne človeških,
izmišljenih bogoslužnih delih, ki Bogu niso in ne morejo biti všeč,
ampak so mu gnusoba. In tem kristjanom bo Jezus dal tudi jutranjo zvezdo, kakor sam pravi.
Ljudje, ki so se odrekli sovladanju z Luciferjem v tem obdobju,
bodo vladali skupaj s Kristusom v milenijskem kraljestvu. In
jutranja zvezda? Ena izmed jutranjih zvezd je Kristus 281
 in Kristus bo njihov in oni bodo Kristusovi. Toda tu se skriva še več. Zvezde
so v Bibliji primerjane z angeli 282
 in angel pomeni kurir. V tem obdobju je Bog razsvetlil nekaj ljudi, ki so tako lahko videli vse te stvari in ki so o tem tudi pisali in pričali. To so bili reformatorji ali protestantje pred reformatorji, pred protestanti.
283
In tako, ali lahko ugotoviš, kaj je Satan ponudil kristjanom v naslednjem obdobju in kaj so številni sprejeli? Vladati vsemu svetu, ne samo Evropi. Ponudil jim je še lažno jutranjo zvezdo, ki je znana tudi kot Venera ali Lucifer, prinašalec "luči", sin jutra. V
svet je prinesel lažno luč, lažno razsvetljenstvo, s katerim je človekov um želel strmoglaviti s prestola pravega Boga.
281 Raz 22:16, II Pt 1:19, Dan 12:3, Mr 12:25, Job 38:7, novi prevodi, 
npr. NIV enačijo Luciferja z jutranjo zvezdo, z Jezusom: Iz 14:12
282 Raz 1:20, Raz 12:4 – približno tretjina angelov je šla za Satanom 283 Npr. John Wycliffe, Jan Hus, kateremu je zet celjskega grofa, kneza, 
cesar rimokatoliškega nesvetega cesarstva, mož Barbare Celjske 
obljubil zaščito, nato pa je odpeketal proč in pustil, da so ga sežgali 
na grmadi
162

II: Sarde
Sarde 3:1 In angelu cerkve v Sardah napiši, Te stvari pravi on, ki ima
sedem Božjih duhov in sedem zvezd; Poznam tvoja dela in da imaš ime, da živiš, a si mrtev. 
2 Bodi čuječ in okrepi stvari, ki so še ostale, in ki so na tem, da bodo umrle: kajti nisem našel, da bi bila
tvoja dela dopolnjena pred Gospodom. 
3 Spomni se zatorej, kako si prejel in slišal in drži to trdno in se spreobrni. Če pa ne boš pazil,
bom prišel k tebi kot tat in ne boš vedel, ob kateri uri bom prišel k tebi. 
4 Celo v Sardah imaš nekaj imen, ki niso onečastila svojih oblačil; in oni bodo hodili z menoj v belem: kajti vredni so. 
5 Tisti,
ki bo to premagal, taisti bo oblečen v bela oblačila in njegovega
imena ne bom izbrisal iz knjige življenja, ampak bom priznal njegovo ime pred svojim Očetom in pred angeli. 
6 Kdor ima uho,
naj sliši, kaj govori Duh cerkvam.
Ostanimo pri rimsko-katoliški cerkvi. V tem času so eni izmed
rimskih katoličanov dejali: »Zadosti je! Popolnoma smo šli proti Bibliji, spreobrnimo se, spremenimo se!« Nekateri so se spremenili, toda večina tistih, ki so imeli oblast, moč, se ni želela
spremeniti. Ker pa je bilo kurbanje in vse ostalo vendarle velik problem, so se tudi oni morali spremeniti, vsaj navidezno. Toda
kako brez Boga? In tu jim je pomagal Satan – pokazal jim je pot,
kako biti svet na zunaj in kako ukaniti celo samega sebe, da si svet navznoter, čeprav nisi spravljen z Gospodom in si še vedno njegov sovražnik.
Odgovor, rešitev so našli v duhovnih, mističnih, okultnih 284
vajah, ki naj bi te povezale z Jezusom Kristusom in katere seveda
niso bile opisane v Bibliji. Meditacija je bila odgovor. Meditacija v Bibliji pomeni premišljevanje, globoko premišljevanje, toda
284 to je babilonska pot – Raz 17:5, Mystery Babylon , Skrivnost 
velikega Babilona, mistično, okultno, skrivno ...
163

II: Sarde
meditacija v svetu pomeni ravno nasprotno: izprazniti um, ne misliti, odpreti se kateremukoli duhovnemu bitju, duhu, ki tava
naokrog. Gospodovi angeli ne pridejo v ljudi na tak način (če sploh pridejo v človeka, Biblija o tem ne govori), hudiči pa.
Spraviti se moraš v trans, v stanje, podobno spanju in lahko bi
uganil, da nas Biblija svari, naj ostanemo budni. To je rečeno tudi
v pismu tej cerkvi: »Bodi čuječ.« In Pavel piše: »Naj zatorej ne spimo, kot spijo drugi, ampak bodimo pozorni, čuječi in trezni.«
285
Kaj pa so storili jezuiti? Lojola je pobral nekaj vaj od nekega
meniha, vaje, s katerimi je prišel v stik z bitjem ali bitji, ki si pravijo Jezus. Takšne mistične "vaje" človeka popeljejo v trans in v ekstazo, katero lahko poimenujemo tudi duhovna pijanost.
V edenskem vrtu so se Adamove in Evine odprle oči, potem ko sta verjela, verovala, zaupala kači.
286
 To odprtje oči bi lahko bila
slika tretjega očesa. Z meditacijo aktiviraš svojo žlezo češariko,
žlezo, ki izloča hormon melatonin, ki je odgovoren za spanje.
Njegove koncentracije so najvišje v temi in takrat, ko spimo.
Svetloba uničuje ta hormon. Če se sredi noči prebudiš in prižgeš luč, bo luč povzročila znižanje koncentracije melatonina in zaradi tega boš težko ponovno zaspal. Žleza češarika spominja na
češarek, storž, in od tod tudi njeno ime. Med meditacijo postane žleza aktivna in tako nas zaziblje v stanje transa, ki je zelo 285 Jezus Kristus, prava luč: Jn 8:12, Jn 12:46, Apd 26:18, Iz 9:2, Mt 
4:16, Jn 1:5, Jn 3:19, Rim 13:12, II Kor 4:6, Ef 5:8, I Tes 5:5, I Tes 
5:6, mistiki pa spijo... oni so tisti "drugi" , Lk 2:32 – ne more biti 
meditacija, saj je meditacija obstajala še predno je Jezus prišel na ta 
svet, Rim 2:19 – vprašanje za rimske mistike, II Kor 4:6, II Kor 6:14 
– ne počnite okultnega, kot to počno jezuiti, Ef 5:14, II Pt 1:19, I Jn 
2:9, I Jn 2:10 – mistična "ljubezen" je brezbrižnost do ljudi in ne 
krščanska ljubezen kot v I Kor 13
286 Gen 3:5,7 Satanova laž 164

II: Sarde
podobno spanju. To je bilo skrivno znanje temne strani: kako manipulirati z ljudmi. Z vodeno meditacijo jih zaziblješ v trans. In
danes se to počne v reklamah, filmih, TV, ki te spravijo v tako imenovano alfa stanje in tako sprejmeš bolj ko ne vse, kar ti prodajajo. Ko prideš utrujen domov, prižgeš televizor in se spraviš v to alfa stanje, stanje, v katerem se zavest zaobide in tako se te programira, pa če se tega zavedaš ali pa ne. Seveda gre tudi za
tvojo privolitev, tvojo krivdo! Namesto da bi razmišljal, kako pomagati ljudem, namesto da bi se družil z ljudmi, imaš raje navidezni svet televizije, filma, kjer je obilo laži, prevar,
uničevanja, sovražnosti resnice in življenja in kar želiš, to dobiš!
Prava svetloba ni dobra za izvajanje meditacije, niti ne za živeti pošteno, kajti prava svetloba razkrije greh, tema pa ga zakrije.
Tema ali poltema je odlična za izvajanje meditacije, saj temeljito zakrije resnost posledic greha, ga skrije in na ta način te ubije.
Tudi zato gorje tistim, ki zamenjujejo svetlobo za temo in temo za
svetlobo ... 
287
Bog pravi, da bo Jagnje svetloba v božjem mestu 288
, Satan pravi, da je Lucifer, nosilec luči, notranja svetloba, ki jo lahko imenuješ tudi Kristus, če hočeš, ampak gre za lažno notranjo svetlobo, ponaredek prave. Satan se preoblači v angela, to je poslanca svetlobe, lažne svetlobe.
289
 Gospod govori, da bodo prišli lažni Kristusi in lažni preroki in da bodo z lažnimi znamenji zapeljali mnoge.
290
 In kaj se danes uči? »Da smo vsi kristusi, da je kristus svetloba in da Jezus ni bil edina svetloba, včasih tudi
pravijo, da smo mi svetloba! In da imamo dokaze. Testirajte 287 Iz 5:20
288 Raz 21:23
289 II Kor 11:14
290 Mr 13:22
165

II: Sarde
meditacijo, je čudovita. To ni slepa vera, kot npr. biblijsko krščanstvo,« še dodajo. Gospod želi odpreti ljudem oči, jih spraviti iz teme v svetlobo, od moči Satana k Bogu.
291
 Seveda tudi Satan govori podobno. V rajskem vrtu je želel odpreti oči Adamu in Evi,
da bi spoznala, da sta kot bogovi, da sta bog. Meditacija naj bi bila
edina pot iz svetlobe k razsvetljenju. In obljublja nam osvoboditve terorja, kakor temu pravi, terorja bitja, ki se kliče Bog.
Bog pravi o Satanu, da je zaslepil um ljudi, ki ne verujejo, da
ne bi svetloba veličastnega Kristusovega evangelija sijala na
njih.
292
 Satanovi sledilci pravijo, da je Biblija, Bog zaslepil človeka
in da to preprečuje ljudem, da bi njegova svetloba zasijala na njih.
Gospod govori o dveh možnostih: o uničenju duše, telesa, smrti, in o večnem življenju,
293
 Satan govori samo o nesmrtnosti, predvsem o nesmrtnosti duše.
V Vatikanu se skriva ključ, namig za tovrstno duhovno prakso.
Tam se nahaja največji bronast češarek, Češarkov vodnjak,
Fontana della Pigna, ki je nekoč stal poleg templja boginje Izis. 
291 Apd 26:18
292 II Kor 4:4
293 I Tim 6:16, II Tim 1:10, Satan o nesmrtnosti v Gen 3:4
166

II: Sarde
Toda tam se skriva še en namig. V sikstinski kapeli se nahaja
znamenito Michelangelovo delo, stvarjenje Adama. Prosim, niti ne pomisli, da bi uničil ta dela, saj niso tvoja, povrhu vsega pa
predstavljajo dokaz, ki pričuje proti rimokatoliški cerkvi. Glede na
katoliški katekizem bi morali škofje umakniti iz kapel ali cerkva,
to je templjev, vsako umetniško delo, ki ni v skladu z učenjem katoliške cerkve, kot je zapisano tudi v Katekizmu katoliške cerkve, iz leta 2008, člen 2503: »Zato morajo škofje, sami ali po zastopnikih, z budnostjo pospeševati sakralno umetnost, staro in novo, v vseh njenih oblikah, in z isto religiozno skrbjo iz bogoslužja in iz svetih stavb odstranjati vse, kar ni v skladu z versko resnico in s pristno lepoto sakralne umetnosti.«
167

II: Sarde
In prosim, vedi, da je sikstinska kapela prostor, kjer potekajo enklave, kjer kardinali, najbolj prominentni škofje, izbirajo naslednjega papeža. Med enklavo so zaklenjeni v kapelo in tam molijo k svojemu bogu … in predvidevam, da tudi meditirajo na to fresko, Adamovo stvarjenje, na boga tega sveta, Satana.
Bog se na sliki nahaja na oblaku, ki spominja na človeške možgane in iz področja češarike se dotika Adama, ki se zdi še kako živ, saj se steguje proti bogu.
168

II: Sarde
Kako pa Biblija opiše Adamovo stvarjenje? »In GOSPOD Bog
je oblikoval človeka iz prahu zemlje in vdihnil v njegovi nosnici dih življenja in človek je postal živa duša.«
294
Michel-angelova slika pa predstavlja človekov padec. Eva je mislila, da celo dotik sadeža z drevesa spoznanja dobrega in zlega,
prinaša smrt.
295
 Motila se je. Bog tega ni rekel,
296
 toda okultisti vidijo v tem dotiku Satanovo stvarjenje človeka in žene. Če si že slišal za kamen modrijanov, ki lahko spreminja svinec v zlato … to ni vsa zgodba. Ta kamen daje tudi razsvetljenje in nebeško ekstazo. Ta kamen, mnogokrat predstavljen v obliki obeliska, je Hudič, ki je obljubil Adamu in Evi znanje in večno življenje.
294 Gen 2:7
295 Gen 3:3
296 Gen 2:17
169

II: Sarde
Kardinali in škofje in celo nekatoličani pa vidijo v tej sliki biblijsko stvarjenje človeka. No, jaz pa ne. Predstavlja pa
odpiranje tretjega očesa. Adam, kot že rečeno, je bil takrat že živ in se je dotikal sadeža. V tej sliki je veliko Satanovega učenja, toda
zaenkrat naj to zadostuje.
Po mnenju nekaterih pomeni Lucifer 297
 nosilca luči, kar bi
lahko bilo res, saj Biblija pravi, da je bil Lucifer kerub, ki se preoblači, pretvarja za angela luči, poslanca, luči, nosilca luči.
V 10., 11., 12. stoletju je rimska cerkev začela oživljati mrtvo grško rimsko kulturo. V 14. in 15. stoletju je bilo obujanje že zelo intenzivno in je znano kot renesansa. Renesansa pomeni ponovno rojstvo. Kipi Venere ali Luciferja in drugih grško-rimskih bogov so bili inspiracija tedanjim umetnikom. S pomočjo umetnosti, porno kipov in slik, ki so jih naslikali pod pretvezo krščanstva in katere so kasneje imenovali erotična dela, je bila ženska degradirana na
raven seksualnega objekta, mrtve stvari – pod pretvezo čaščenja
njene lepote.
Protestantje in katoliki so se začenjali zavedati, da je znanje,
znanost, človeški intelekt, moč in da se ga lahko uporabi za
zasužnjenje drugih ljudi ali pa za ubijanje, vladanje nad njimi in to se je dogajalo v tem času. Namesto da bi uporabili intelekt za
službo Bogu, so pod pretvezo dobrote začeli uporabljati svoj intelekt za sebe ...
297 lux = luč, pripona fer naj bi pomenila nositi, kot npr. Christofer – 
tisti, ki nosi Kristusa
170

II: Sarde
171

II: Sarde
Prvi mučenik sodobne znanosti je bil rojen v tem času. Galileo Galilei je trdil, da se Biblija moti in da se Sonce ne giblje okrog Zemlje. In kot dokaz za to je uporabil Venero. Danes praktično vsakdo misli, da ve, da se Sonce ne giblje okrog Zemlje. Zasluga
za to gre sodobnemu sistemu indoktrinacije, ki mu pravijo šolski sistem in ki je bil rojen v tem času in kasneje, v obdobju razsvetljenstva, še izpopolnjen.
298
 Toda v resnici ne vedo. Tako preprosto je razkriti to Galilejevo laž. Oprali ali bolje zamazali so nam možgane in zato ne vidimo. In od tega časa naprej se znanost trudi z iskanjem odgovorov, z iskanjem besede končne resnice,
Jezusa na nebu. Kaj pa Biblija pravi Galilejevim sledilcem? »Vi,
galilejski možje, zakaj strmite v nebo? Ta isti Jezus, ki je bil vzet od vas v nebo, bo prišel nazaj tako, kot ste ga videli iti v nebo.«
299
Ljudem je znanost tako sprala možgane, da sem naredil celo serijo pol ure in še več trajajočih filmov, v kateri razkrivam laži znanosti. To storim z vidika znanosti, hkrati pa to ni tako težko razumljivo tudi povprečnemu indoktriniranemu človeku, ki po končani šoli ne ve praktično nič o znanosti. Tudi to nekaj pove o temi našega svetlega šolskega sistema in nas samih.
Ta indoktrinacijski sistem se je začel s katoliki in njihovimi univerzami že v srednjem veku, ampak predvsem v času reformacije se je bliskovito razširil, predvsem po zaslugi protestantov, ki so začeli poučevati Biblijo. Toda niso učili samo Biblije, ampak tudi starodavna znanja. In katoliki? Jezuiti so dali 298 protestantje so na začetku začeli učiti brati in pisati ljudi, da bi brali 
Biblijo, rimokatoliki pa so s svojo protireformacijo ljudem ponudili 
klasično grško-rimsko izobrazbo – pogansko literaturo s svojo 
mitologijo 299 prebivalce Galileje in Galilejeve sledilce lahko imenujemo Galilejce in tu je še podobnost z iskanjem resnice na nebu – podobnost je 
prevelika, da bi jo označil za naključje, Apd 1:11
172

II: Sarde
več poudarka na grško-rimsko mitologijo in do neke mere tudi na
Biblijo. Toda spomni se, katoliki so bili tisti, ki so zažgali mnoge Biblije. Ali si res Božji, če zažigaš Božjo besedo in ubiješ vsakogar, ki ima Biblijo?
Jezus je dejal: »Izobčili vas bodo iz sinagog, da, prišel bo čas,
ko bo tisti, ki vas bo ubil, mislil, da dela Bogu uslugo, da dela
Bogu službo, bogoslužje.«
300
 Beseda sinagoga, tako kot cerkev, je pomenila ljudi, združbo ljudi in da, to se je zgodilo mnogim judovskim in poganskim kristjanom. V Vatikanu, v baziliki sv.
Petra, pa vidimo kip katoliškega svetnika, začetnika Jezuitov,
Loyole, ki taca po človeku, kateri drži v rokah veliko knjigo. Kaj bi ta knjiga lahko bila? To je bil čas protireformacije. To je bila
Biblija, človek pa bivši katolik, reformator, protestant. Loyola pa
drži v svojih rokah drugo knjigo, v kateri je napisan jezuitski moto: Ad maiorem Dei gloriam, kar pomeni za večjo Božjo slavo.
Loyola je bil prvi črni papež, prvi superiorni general in soustanovitelj jezuitskega reda in jezuitska meditacija ga je tako zaslepila, da je dejal: »Verjel bom, da je belo, ki ga vidim, črno, če tako pravi hierarhična cerkev.«
301
 Hierarhična cerkev so nikolajci.
Kaj pa o tem pravi Biblija? Pustimo, da je zavrgel svoj razum, tako kot vsi, ki meditirajo, poglejmo si, kaj pravi Biblija o ljudeh, ki tako govorijo. »Gorje tistim, ki pravijo zlemu dobro in dobremu zlo, ki imajo temo za svetlobo in svetlobo za temo, grenko za
sladko in sladko za grenko!« Po mojem mišljenje je to zadosti dobro ujemanje, da v njem prepoznamo zavedenost Loyole.
300 Jn 16:2
301 The spiritual Exercises of Saint Ignatius of Loyola, Dover 
Publicatons, Inc., točka 365
173

II: Sarde
In še eno zanimivo opažanje. Loyoli je bilo ime Ignacij, kar pomeni ognjeni, vžgati. In tisti intelekt, ki je od Hudiča – ne govorim o Božji modrosti, obstaja velikanska razlika med njima,
302
Hudičev intelekt je mnogokrat primerjan z ognjem v okultnem svetu. Jogiji, tako vedska literatura, ko so dosegli popolnost, so se zažgali z ognjem, ki je izviral iz njih samih.
303
 Črni papež, črni Peter, črn kamen je prišel v stik s kamnom modrijanov … Tudi tu imamo ponovno kamen in Petra.
302 I Kor 3:19, I Kor 1:20, Jer 4:22
303 Shrimad Bhagavatam 1.13.58: While outside observing her husband,
who will burn in the fire of mystic power along with his thatched 
cottage, his chaste wife will enter the fire with rapt attention, 
Shrimad Bhagavatam 4.4.27: Sati concentrated all her meditation on 
the holy lotus feet of her husband, Lord Siva, who is the supreme 
spiritual master of all the world. Thus she became completely 
cleansed of all her taints of sin and quit her body in a blazing fire by 
meditation on the fiery elements.
174

II: Sarde
Sedaj pa poglejmo pismo. Jezus se predstavi skoraj identično kot prvi cerkvi, kar kaže na to, da ta cerkev ima Božjo besedo.
Ljudje so lahko po stotinah let končno brali Biblijo v svojem jeziku. Prva cerkev je razkrila lažne apostole in vedela za prave,
podobno kot tudi ta cerkev, ki je spoznala, da oseba, papež, ki sedi
na t.i. apostolskem sedežu ni pravi apostol. Ta cerkev tudi ni imela
malikov, kot jih je imela cerkev v Tiatiri. Pa vendar jim je še veliko manjkalo in zato jim Jezus reče, naj se obrnejo k začetku, k Bibliji, k prvi cerkvi v popolnosti. Toda tej reformatorski,
protestantski cerkvi to ni uspelo, kot bomo videli kasneje.
»Poznam tvoja dela in da imaš ime, da živiš, pa si mrtev.« Huh,
kako težke besede. Poglejmo si, kaj se skriva za njimi.
31. oktobra 1517 je Martin Luter nabil 95 tez na vrata grajske cerkve v Wittenbergu, s katerimi je pokazal, kje katoliška cerkev nasprotuje Bibliji. Zanimivo pri tem je, da se tega dne začne praznovanje prav posebnega dne v rimsko-katoliški cerkvi.
Imenuje se Dan vseh svetih in ta dan je posvečen mrtvim. Gre za
praznik čarovnic. Kristus naslavlja tu protestantske cerkve, kot bomo jasneje videli v naslednjem verzu.
Nadalje Jezus svetuje, naj bodo čuječi in naj okrepijo stvari,
katere so preostale in ki bodo vsak čas umrle, kajti njihova dela
niso popolna, niso dokončana pred Bogom.
Luteranska cerkev, anglikanska cerkev in celo večina
baptističnih cerkva ter številne anabaptistične cerkve niso dokončno zaključile z reformacijo, ampak so obtičale nekje vmes.
Že recimo anglikanska cerkev je praktično rimska-katoliška
cerkev, s to razliko, da je njen vrhovni vladar kralj oz. kraljica v Londonu, ne pa rimski škof, rimski suvereni monarh kraljevine Vatikan.
175

II: Sarde
Te cerkve so obdržale vojsko, profesionalne odvetnike, banke,
sprejele in razširjale so grško mitologijo, pervertirano grško umetnost in znanost, nikolajce, suženjstvo …
Vse se je vrtelo okrog moči, kdo bo vladal svetu. Vatikan je dal pravico do vladanja nad svetom kontinentalnim Špancem in Portugalcem, protestantske države pa so želele svoj kos plena.
Suženjstvo se jim je zdelo sprejemljivo. Celo južni baptisti so ga
zagovarjali. To je tako gnusno, toda drugi niso bili kaj dosti boljši.
Ljudi s črno poltjo so imeli za manj od ljudi, toda Biblija ne uči tega. Biblija pravi, da bodo prišli h Gospodu ljudje vseh narodov
in vseh jezikov …
304
Do sedaj še nisem povedal, kaj je narobe z bankami. Ko ljudje živijo kot bratje in sestre, ko vsak živi za drugega in ne tuhta, kako 304 Raz 7:9
176

II: Sarde
bo živel na račun drugih, ne potrebuje denarja. Vse narediš za njih in oni naredijo vse za tebe. Toda ljudje, ki ne ljubijo ljudi, ampak denar … kako pa oni živijo? Tisti, ki imajo največ denarja, ga
lahko največ posodijo in zato dobijo največ obresti in zaradi tega
postanejo še bogatejši in zaradi tega lahko posodijo še več denarja
… Tako postajajo bogati ljudje v splošnem še bogatejši in revni ljudje še revnejši. To je začaran krog. Seveda sem ter tja kakšen bogataš obuboža in kakšen revež obogati, ampak gledano v celoti se bogastvo bogatih množi in siromaštvo siromakov postaja vedno
bednejše.
Kaj pa je narobe s tehnologijo in z znanostjo? Ljudje s krutimi srci podpirajo obe, saj dobivajo od tega moč. Ko pa trdosrčni ljudje dobijo večjo in večjo moč, ne pričakuj nič dobrega iz tega.
Znanost je polna laži in vsakdo to ve, toda ljudje tega niso pripravljeni priznati zaradi darov, cukrčkov, ki jim jih ponuja
znanost.
305
 Proizvajamo številne strupe in smeti in če tega ne bi
skrivali, ampak bi vse ostalo v naših domovih, bi vsakdo
nemudoma spoznal, da ne moremo živeti na tak način. Toda ker se smeti odvržejo nekam drugam, lahko nadaljujemo z lažjo, da je vse v redu in ne želimo spregledati, da te smeti uničujejo našo hrano,
vodo, zdravje, življenje in zdravje ter življenje prihodnjih generacij.
Nekateri ljudje, nekatere cerkve tistega časa so spoznale, da bi
morali biti resnejši in ti so bili znani kot puritanci, separatisti,
anabaptisti, katere so pobijali tako protestanti kot tudi katoliki.
Tako moči željnim protestantom kot katolikom je povzročalo težave razumevanje Božje zapovedi, želje, ki pravi: ljubi svojega
bližnjega, kakor samega sebe. Kar želiš, da drugi storijo tebi, ti stori njim. Blagoslavljaj tiste, ki te preganjajo …
305 Eks 23:8
177

II: Sarde
Jezus nadaljuje, da naj se kristjani Sard spomnijo, kako so prejeli in slišali in naj se tega trdno držijo in naj se spreobrnejo. Če ne bodo pazili, pa bo Jezus prišel k njim kot tat. Kaj to pomeni?
Jezus lepo razloži: ne bodo vedeli za uro, ko bo prišel k njim, torej nepričakovano. Jezus nadaljuje, da so tudi v Sardah nekateri ljudje,
ki niso umazali svojih oblačil in bodo hodili z njim v belem. 
Torej vsi protestantje vendarle ne bodo končali v peklu.
Rimokatoliki tistega časa so se tudi glede tega motili, ko so to trdili. Hvala Bogu :) Nekateri izmed njih bodo v nebesih, ampak samo nekateri …
Tisti, ki zmaga, tisti bo oblečen v bela oblačila in njegovo ime ne bom izbrisal iz knjige življenja, ampak bom priznal njegovo ime pred svojim Očetom in pred njegovimi angeli, pravi Jezus.
Tisti, ki ima uho za poslušanje, naj sliši.
Ali imaš uho za poslušanje? Katoliki so počeli svoja dela.
Slavo so dajali sebi. Kaj pa so storili protestantje? Dejali so: nič del, samo vera in enkrat rešen, za vedno rešen, ne glede na dela.
Jezus pa jim tukaj pravi in še na drugih mestih, da bo iz svoje knjige življenja izbrisal nekatera imena kristjanov. Če ne počneš del, ki so ljuba Gospodu, nisi sprejel njegove milosti in si še vedno
mrtev v svojih grehih.
306
 To nam govori Jezus. Ne moremo biti hvaležni Gospodu. Ponosni smo in Bog se upira ponosnim.
Spreobrnite se!
Naj ponazorim zadevo na naslednjem primeru. Prebral si, da če ima avtomobil poln rezervoar bencina, da ga lahko pelješ navzdol
in navkreber. In tako nekateri ljudje preberejo v Bibliji, da če si sprejel milost, da delaš za Boga. In tako želijo dokazati sebi in drugim in Bogu, da so sprejeli milost, usmiljenje, evangelij, čeprav 306 Jak 2:18,20,24,26
178

II: Sarde
ga v resnici niso. In zato trdo delajo in nosijo težko breme, saj v njih ni Jezusove ljubezni.
307
 Ko molijo, prosijo za druge, se utrudijo. A če ljubiš nekoga, ne moreš prenehati moliti zanj! Želiš mu vse najboljše brez prestanka in ne da bi se pri tem utrudil. Kaj torej ti ljudje počno? Avtomobil porivajo navkreber in to je težko in potem spustijo avtomobil in se zapeljejo navzdol. Njihov zaključek je: sprejeli smo 50 % ljubezni. Prišli bomo do 100 %,
uspelo nam bo! Samo še bolj moramo delati in zaupati, verovati!
Ali pa pravijo: Bog bo razumel.
308
 Ne varajte se, Bog tega ne bo
razumel!
In drugi? Tudi oni imajo prazen rezervoar. Hodijo naokrog in govoričijo: Jaz imam vero, jaz imam vero, jaz sem rešen … toda
njihov avtomobil stoji na mestu – isti so, kot so bili: kruti,
trdosrčneži, prijatelji laži, v kateri še vedno prebivajo.
Ko si sprejel gorivo, milost, je milost ta, ki deluje v tebi. In se premikaš, voziš se domov, proti svojemu pravemu domu, ki je v nebesih, kjer so doma nežno-srčni ljudje in sam Bog. Od dneva, ko sem sprejel Kristusa, njegovo milost, usmiljenje – delam, kolikor le lahko, pa vendar ne jaz, ampak milost, ki je v meni.
309
 Nekateri ljudje me imajo celo radi. Ali si lahko to predstavljaš? To je skoraj neverjetno. Zakaj me imajo radi? Zaradi mene? Ne. Zaradi tega,
ker imajo radi, kar vidijo v meni in vidijo milost, usmiljenje, ki sem ga prejel. Radi imajo mojo novo naravo. In ljubezen se ne dokazuje: To in to sem storil za tebe … Ne. Ljubezen preprosto 307 Mt 11:29-30
308 Mt 5:48 – kontekst je ljubezen – in kako katoliki in protestantje in 
ortodoksni opravičujejo svoje vojske? Ko si nadenejo čudna, 
(vojaška) oblačila, kar naenkrat dobijo dovoljenje za ubijanje? Bog 
tega ne uči, pač pa pravi tole - Mt 5:44
309 I Kor 15:10
179

II: Sarde
ljubi. Ljubezen je tista, ki deluje... Sporočilo evangelija me je spremenilo in me spreminja. Počasi grem domov. Bogu gre vsa
slava in ne nam.
310
In tako, če govoriš, da samo vera in da lahko počneš, kar hočeš,
potem nasprotuješ Spisom. Trdiš, da ljubiš Biblijo, toda istočasno ji nasprotuješ. Še vedno si lažnivec in prevarant, toda Bog ti daje še eno priložnost, da se spreobrneš in sprejmeš njegovo milost in večno življenje.
Hvaležen sem protestantom in nekatere izmed njih imam za
svoje brate in sestre. Veliko sem se naučil od njih, toda bistvo krščanstva sem prejel od šeste cerkve. Zaradi njih sem vedno
vedel, kako povsem drugačno je lahko življenje. Gospod govori v tem pismu o pričevanju. No, šesta cerkev je popolna Božja priča v tem zlobnem, pokvarjenem, temnem svetu in v zlobni generaciji.
Kaj pa je Satan ponudil šesti cerkvi? Nič, saj se je šesta cerkev praktično odrekla vsemu, kar je od Satana. Bog ji zadostuje. Sedmi cerkvi pa je Satan dal lažnive dokaze, lažniva pričevanja o Božji besedi, kakor bomo videli. In šesta cerkev, čeprav šibka v moči,
ima vse, sedma pa, močna in vplivna, misli, da ima vse, kot bomo še videli, pa nima ničesar.
Filadelfija 3:7 In angelu cerkve v Filadelfiji napiši; Te stvari govori on, ki je svet, on, ki je resničen, ki ima Davidov ključ, on, ki odpira in noben človek ne zapre, in on, ki zapira in noben človek ne odpre;
 
8 Poznam tvoja dela: poglej, pred teboj sem postavil odprta vrata in noben človek jih ne more zapreti: kajti imaš majhno moč in si obdržal mojo besedo in nisi zanikal mojega imena.
 
9 Poglej, tiste,
310 Ef 2:8
180

II: Filadelfija
ki so iz Satanove sinagoge, ki pravijo, da so Židje, pa niso, ampak lažejo; poglej, storil bom, da bodo prišli in padli pred tvoje noge in da bodo vedeli, da sem te ljubil. 
10
 Kajti obdržal si besedo mojega
potrpljenja in tako te bom jaz ohranil pred uro skušnjave, ki bo
prišla nad svet, da bo preizkusila tiste, ki bivajo na zemlji. 
11 Poglej, pridem hitro: trdno drži to, kar imaš, da ti noben človek ne vzame krone. 
12 Tistega, ki bo to premagal, bom naredil za steber v templju mojega Boga in nič več ne bo šel ven in na njega bom
napisal ime mojega Boga in ime mesta mojega Boga, ki se spušča
iz nebes od mojega Boga: in jaz bom nanj napisal novo ime. 
13 Tisti, ki ima ušesa, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam.
Šesti cerkvi pa je uspelo. Ime Filadelfija pomeni bratovska
ljubezen.
311
 Kakšne vrste ljubezen pa je to? No, krščanska :) Ta
cerkev praktično ne pozna umetnosti in ne igrajo. Igranje vlog je treniranje, vživljanje v laž in tega ta cerkev ne počne. Vojske ne potrebujejo, saj zaupajo Gospodu. V preteklosti so jih klali tako katoliki kot tudi protestanti, toda oni niso klali nikogar.
312
 Nimajo policije, ne sodnikov, ne advokatov in ne doktorjev, razkosevalcev človeških teles. Ne uporabljajo veliko tehnologije, saj vedo, da
tehnologija in znanost uničujeta zemljo, vodo, družine, družbo.
Vedo tudi, da sta znanost in visoka tehnologija upor proti Bogu.
Bog je dejal človeku: težko boš delal na polju … 
313
In ljudje so pred 400, 500 leti dejali: »Ne, ne bomo! Uživali bomo življenje in znanost nam bo pri tem pomagala.« Bog je dejal: umrli boste,
ljudje pa so dejali: »Ne, s pomočjo Satana in znanosti bomo živeli večno!« Kot večina stvari, ki prihajajo od Satana, je tudi to slišati čudovito na začetku, toda konec, konec … 
311 phileo – ljubiti, adelphos – brat 312 Mt 5:44
313 Gen 3:19
181

II: Filadelfija
Šesta cerkev je zaupala Božji besedi in živeli so tak način življenja, kakršnega je Bog imel v mislih za človeka. Ti ljudje so predvsem kmetje.
314
 Ne plačujejo zavarovalnicam, niti nimajo penzij, saj so eno,
315
 skrbijo eden za drugega po svojih najboljših močeh. Med njimi in Bogom ni posrednikov, ni posrednikov, ki bi
se hranili s tem, da bi jih izkoriščali. Zavarovalnice in penzije uničujejo družbe. V šesti cerkvi so ločitve zelo redke in prav tako umori in samomori, če sploh obstajajo pri njih. Kdo so ti ljudje?
Pred stoletji so živeli v Evropi, ki pa so jo morali zapustiti, kajti že naši predniki so bili preveč zlobni in jih niso mogli prenašati, kaj potem reči o nas?! Odšli so v ZDA in večina jih živi v državi, v kateri se nahaja mesto Filadelfija.
Jezus se je tej cerkvi predstavil tako, kot ga poznajo: kot svetega in kot resničnega. Sedma cerkev govori, da Jezus ni svet,
da je njegova beseda lažniva in da jo je potrebno popraviti. To govori sedma in ne ta cerkev.
Nadalje Jezus govori o Davidovem ključu. Nad Davidom je bdel Bog še posebno pozorno in nihče od ljudi mu ni mogel škodovati. David ni imel lahkega življenja, ampak v Gospoda pa je veroval do svojega zadnjega diha. Jezus pove, da jim je odprl vrata
in da teh vrat nihče od ljudi ne bo mogel zapreti. Sporočilo je, naj ne skrbijo – vse bo v redu.
316
314 Gen 2:5, danes vsakdo sliši, vidi videnja, ampak kaj bo sledilo? Zah 
13:4-5 
315 Jn 10:30, Jn 17:21, I Pt 3:8, II Kor 13:11, I Kor 12:25-26
316 tudi II Pt 1:4-11 govori o tem, kako je tistim, ki imajo to, kar ima 
tudi ta cerkev (potrpljenje, gostoljublje, bratovsko skrbnost, 
ljubezen...), kako je tistim vhod v večno življenje odprt na stežaj. Da 
Biblija je konsistentna celota.
182

II: Filadelfija
Nadalje govori Jezus o tem, da imajo malo moči in da so obdržali njegovo besedo in da niso zanikali njegovega imena. Da,
seveda imajo majhno moč, saj se niso gnali za njo kot katoliki in protestanti in ateisti in ostali satanisti. Brez vojske, brez policije,
brez znanosti, brez visoke tehnologije ... blagoslavljajo tiste, ki jih preganjajo … Da, obdržali so njegovo besedo in niso zanikali njegovega imena.
Bog je sodnik, v katerega zaupajo. Ne zaupajo slepi boginji pravice. V čem je razlika?
Če je katolik kaj ukradel, kaj je potem storil? V praksi in ne v teoriji? V praksi je šel k svečeniku, kateremu je skrivoma povedal,
kaj je storil. Svečenik mu je naložil neko pokoro, ki je v praksi recitacija nekaj besed, manter, mogoče romanje in to je to. Katolik se s svojo pokoro, s svojim delom sam odreši. On je sam svoj odrešenik! Toda to še ni vse. Katoliki delajo razliko med malimi in velikimi grehi in če gre za velik greh, če je bilo ukradenega veliko denarja, potem svečenik indirektno pričakuje en "pošten" delež ukradenega denarja. Pričakuje donacijo, dar. In ljudje, ki so bili pokradeni, to vidijo in pravijo: »Ti ljudje so od hudiča! Kje je Bog?!« In preklinjajo Boga. Ali vidiš? Zaradi tako imenovanih kristjanov, ki to niso, se Gospodovo ime preklinja.
317
 Katoliki lahko recitirajo: »Posvečeno bodi tvoje ime ...«, toda to posvečevanje je samo v besedah, v dejanjih Gospoda zanikajo.
318
Oni sami so s svojo nepošteno sodbo razlog, da se Gospodovo ime preklinja in to je Gospodu gnusoba.
In protestanti so bolj ko ne isti. Oni pravijo Gospodu oprosti in zaradi tega mislijo, da so jim grehi odpuščeni, toda tisti ljudje,
katere so oropali, preklinjajo Gospoda zaradi njih.
317 Rim 2:24
318 Mt 7:15-20, Mt 15:8-9, II Pt 2:1
183

II: Filadelfija
Amiši pa so drugačni. Povedal ti bom, kolikor se še spominjam, kar sem slišal od osebe, ki je živela 3 mesece z njimi,
in še eno zgodbico iz časopisa. En amiš je v tako imenovani finančni shemi izgubil 14 milijonov dolarjev. Tisti čas je bilo to veliko denarja. In nekaj tega denarja je bilo od amišev, a večina od
državljanov ZDA. In amiši so dejali: prevaranim bomo poplačali izgubljeno, tako da se Gospodovo ime ne bo klelo zaradi nas, mi pa bomo kaznovali tega amiša, ki je to storil, na naš način. Dajte nam podatke, kdo je bil ogoljufan in za koliko ... Toda kaj je na to odgovorilo sodišče ZDA? Kakšno pravico imajo protestantje,
katoliki, ateisti, častilci hudiča, čarovnice, budisti, ortodoksni ...
Babilon pač? Sodišče je odvrnilo amišem: »Ne, ne boste povrnili denarja našim državljanom. Ta amiš pa bo šel v zapor. Ljudje bodo
ostali brez vsega, on pa bo šel v zapor. Naši pravici mora biti zadoščeno!«
Kristjani niso imeli zaporov. V Bibliji beremo, da je bil Jožef zaprt v zaporu v Egiptu in da so Rimljani imeli zapore in tudi drugi
sekularni voditelji, celo kralji Izraela.
319
 Toda zapor, kot ga
poznamo mi, je začaran krog. Tja zapiramo kriminalce in kriminalci imajo tam čas, da preštudirajo, kje so napravili napako.
Učijo se eden od drugega, tako da bodo naslednjič previdnejši in uspešnejši. V zaporih pa je tudi veliko nasilja, kar v splošnem – nekaj izjem vendarle je – pa vendarle, kar v splošnem povzroči, da
se zlo v teh ljudeh še okrepi. Da ne govorim o tem, da po izhodu iz zapora, praktično nimajo nobene možnosti za pošteno zaposlitev,
tako je vsaj v ZDA, kjer so zapori v dobršni meri celo privatna
podjetja! Privatna podjetja prinašajo denar in če k temu dodamo še ljudi, tudi sodnike, ki ljubijo denar... ne rabimo dosti domišljije, da
si predstavljamo, da je zagotovo po krivem zaprtih v takšnih 319 Gen 39:20, Ikr 22:27
184

II: Filadelfija
zaporih kar nekaj zapornikov. ZDA je država z največjim deležem zapornikov na vsem svetu, kakor mi je znano.
Amiši in jaz in vsak drug kristjan pa gledajo drugače na vse to.
Če smo oropani, to ni naš problem. Če me oropaš, potem si ropar in za to boš moral odgovarjati Bogu in to je velika težava za tebe in ne za mene. Zaupamo v svojega Sodnika. Ljudje pa, ki niso kristjani ali ki se pretvarjajo, da so kristjani, pa dojemajo to kot svoj problem in zato so vedno v večjem ali manjšem strahu, da jih bo kdo oropal njihovega premoženja, zdravja ali življenja. Ne morejo biti mirni, kajti zaupajo v sebe in v ljudi, v pravosodni,
človeški sistem, v slepo boginjo pravice.
Duhovnik rimokatoliške cerkve lahko z vedenjem in posledično odobritvijo svojih avtoritet posiljuje rimokatoliške otroke.
320
 Da, škofje in višje avtoritete so vedele za to, a Biblija je jasna o teh stvareh. Če se nekdo ne želi spreobrniti, potem ni več smatran za kristjana,
321
 a katoliška cerkev želi biti bolj usmiljena
celo od samega Boga. In tako so se takšni duhovniki prosto selili od tu do tam in nadaljevali s posilstvi številnih katoliških otrok,
katerim so prizadejali mnogo hudega in vse to z blagoslovi,
vedenjem, odobritvijo višjih avtoritet. To je bil greh škofov. In
samo nekaj duhovnikov tu in tam je bilo obtoženih in kakor je meni znano, noben od škofov ni bil obsojen za prikrivanje kriminalnih dejanj in posledično omogočanje, da so se takšna
dejanja nadaljevala. To je naša pravica. Kaj pa katoliška ljubezen?
Nadaljujejo s podpiranjem tega sistema. Ti pedofili 322
 delajo 320 Mt 23:24
321 Mt 18:15-18
322 tudi ime so si izbrali zavajajoče: pedofil pomeni tisti, ki ima rad 
otroke, medtem ko imajo radi v resnici seks z otroci: otroci so samo 
seks objekti v njihovih očeh in jih ne ljubijo, nimajo jih radi
185

II: Filadelfija
hudino mnogim njihovim otrokom s pomočjo njihovih donacij.
Kako zlobno je to? Koliko katolikov si slišal, da je javno povedalo: »Ne bomo vam več plačevali, niti centa ne, dokler ne sodite in razkrijete vse tiste, vse, ne samo majhne ribe, vse, ki so vedeli za to in ki so to podpirali …« Verjetno jih nisi slišal ravno mnogo, mar ne? Vidiš, če bi katoliki imeli tak odnos, potem bi bila
za njimi in z njimi moč. Peticije pa nimajo moči, saj nimajo nobenega kritja. In nekaj primerov pedofilije je bilo tudi v nekaterih amiških skupnostih. A kaj so storili oni? Vsi so vedeli,
kdo je bil pedofil in nikoli več ni ostal sam z otroci. To je normalna
stvar. Toda, kakor je dejala oseba, katero sem poslušal, je imela vsa
ta amiška skupnost težave s sodnim sistemom ZDA. Zakaj? Zato ker so prikrivali zločin. Državljani ZDA želijo poslati v zapor celotno skupnost amišev. Ali vidiš tu dvoličnost? Dvojna merila?
Državljani ZDA ne vidijo nobene težave s posilstvi katoliških otrok, ki so jih zagrešili katoliki in druge pomembne osebe iz njihovega brezbožnega sveta... kajti ljubijo denar in moč... Ali vidiš, kako je človeška resnica slepa?
In amiši odpuščajo. Ena oseba je ubila nekaj amišev in celotna
skupnost amišev je prišla na njegov pogreb, kjer je izrazila svoje odkrito sožalje njegovi družini.
323
 In en moški je želel posiliti amišinje, pa jih ni mogel in zato jih je začel pobijati in na koncu je ubil še samega sebe. Amiši ljubijo ljudi in svoje družine. Niso kot naš svet, ki svoje otroke sovraži.
324
 Zelo so trpeli, pa vendar niso rekli nič slabega o morilcu. In tako, tudi jaz upam, da so vcepili krščansko ljubezen v njegovo ženo in njegove otroke. To je 323 Lk 11:2,4
324 v povprečju je vsaka tretja Slovenka splavila, umorila svojega 
otroka. To je  v povprečju, npr. ena je lahko ubila 5 svojih otrok, ena 
3, ena enega, 24 žensk pa ni ubilo nobenega. 27 žena, 9 ubitih otrok 
pomeni 1 ubit otrok na vsako tretjo Slovenko.
186

II: Filadelfija
ljubezen in zaupanje v Gospoda in to je pomen »posvečeno bodi
tvoje ime ...« Ljudje, ki se pretvarjajo, da so kristjani, bi sovražili njegovo ženo in njegove otroke in bi jim skušali škodovati z besedami, s sodbami ali fizično, a kristjani jim želijo vse najboljše.
325
 Kristjani molijo za njih in jim skušajo dati ljubezen,
tako da bi lahko bili tudi oni rešeni oblasti greha in bi prejeli večno življenje ...
Ali vidiš razliko med pravico tega sveta in Božjo pravico? In
prosim, ne krivi sistema, kajti sistem sestavljajo ljudje in tudi ti si del sistema. Krivi sebe. Vsak podpira ta sistem, ki ga imamo.
Vsakdo od nas! Nekateri bolj, drugi manj, pa vendar vsi! Toda jaz sem sprejel drug sistem, Božji sistem pravičnosti. Še vedno pa se ravnam po sistemu tega sveta, kjer ne nasprotuje resnici, ljubezni,
življenju, Bogu.
Jezus nadalje govori o Satanovi sinagogi, kako bodo prišli k tej cerkvi in kako bodo častili pred njenimi nogami in kako bodo
vedeli, da je Bog ljubil to cerkev. Kaj je Satanova sinagoga, že vemo. To so židje, ki so židje samo po mesu in ljudje, ki pravijo,
da so kristjani, pa niso. To, o čemer govori Jezus, se je že zgodilo v
času hipijev, ko je mnogo ljudi prišlo k amišem, kjer so hoteli dobiti odgovore o življenju in kako naj bi živeli. Toda ali je možno, da bo to v večjem merilu izpolnjeno tudi v prihodnosti? To je prav možno.
Jezus potem pravi, da jih bo zaradi tega, ker so ohranili besedo
njegovega potrpljenja, obvaroval pred uro skušnjave, ki bo prišla
na svet, da bi ga preizkusila. Jezus še doda, da pride kmalu in naj trdno držijo to, kar imajo, da jim nihče ne bo vzel krone. Katoliki 325 Mt 5:44-45, to so tisti, ki delajo mir in ne tisti z orožjem, Mt 5:9
187

II: Filadelfija
in protestantje so se klali za krono, oblast nad ljudmi, no, tej cerkvi, ki si ni želela Satanove krone, njej bo Bog dal Božjo krono.
Amiši in tudi menoniti so napadani tako od zunaj kot od
znotraj. T.i. izobraževalni sistem jih je kar dobro zdelal in prav tako so jih zdelale tudi druge stvari. Protestantje, ki govorijo samo:
"vera in enkrat rešen, za vedno rešen," so šli nad njih in mnoge zapeljali pod pretvezo širjenja evangelija. Strinjam se, da so lahko določeni amiši in celo določene amiške cerkve, skupnosti tudi v religiji del... za takšne bi bilo koristno, da bi slišali Kristusov evangelij. Toda ne jih spremeniti v tako pokvarjene, kot ste vi, lepo prosim. Vi niste merilo dobrote, Božja beseda je. Bog mi je dal novo srce in razumevanje in žalostna stvar je, da ne poznam nikogar, ki bi imel večjo ljubezen do Boga in do ljudi, kot jo imam jaz. Toda nekateri amiši so zagotovo bolj ljubeči od mene. Karkoli sem našel v Bibliji in katerikoli preblisk sem videl tu in tam, kako naj bi ljudje živeli – oni živijo takšno življenje. Moji bratje in sestre, zdržite! Zaupajte Gospodu, on je resničen in zvest.
Jezus še pove, da bo tisti, ki bo zmagal, postal steber v templju Jezusovega Boga in ne bo več zapustil svetišča. Nanj bo Jezus napisal ime svojega Boga in ime nebeškega mesta, ki je novi Jeruzalem, ki se spušča iz neba od Boga. In nanj bo napisal tudi svoje novo ime.
To je Bog obljubil amišem in mogoče tudi nekaterim menonitom. Zanimivo je, da tretja, četrta, peta in sedma cerkev imenujejo z besedo cerkev mrtvo, ponavadi kamnito stavbo, za
ljudi se pa toliko ne zanimajo. Šesta cerkev pa nima templjev, je brez templjev in ravno njej Bog pravi, da bodo v njegovem svetišču za vedno. Oni so cerkev, skupnost, Božji tempelj, oni so stebri krščanstva na tem svetu in stebri krščanstva tudi v prihodnjem :)
188

II: Filadelfija
Kaj pa bo Satan obljubil sedmi cerkvi? Tako kot je bilo v Babilonu – ljudje si sami skušajo narediti svoje ime. 
326
 Dal jim bo
krono svojega kraljestva. V pismu so omenjani Davidovi ključi in židje v mesu in Jeruzalem. Kaj je Satan dal tem ljudem? Nekateri pravijo, da je Bog pripeljal žide nazaj v Izrael v 20. stoletju. No,
dovolil je to, toda sila, ki je bila v ozadju pa zelo verjetno ni bila
od Boga. In kaj še je res za zadnjo cerkev? Glede na vzorec, po katerem so pisma napisana, lahko iz petega in tega pisma
zaključimo,
327
 da bo sedma cerkev dejala, da Božji besedi ne moremo zaupati.
Laodikeja 3:14 
In angelu cerkve v Laodikeji napiši; Te stvari govori Amen,
zvesta in resnična priča, začetek Božjega stvarstva. 
15 Poznam tvoja dela, da nisi ne mrzel ne vroč: jaz bi si želel, da bi bil mrzel ali vroč. 
16 Ker pa si mlačen in nisi ne mrzel ne vroč, te bom
izpljunil iz svojih ust. 
17 Kajti praviš: Jaz sem bogat in imam zadosti dobrin in ne potrebujem ničesar; veš pa ne, da si v slabem stanju in beden in reven in slep in nag: 
18 Svetujem ti, da kupiš od
mene zlata, preizkušenega v ognju, da bi lahko postal bogat; in belih oblačil, da se boš lahko oblekel in da se sramota tvoje nagote ne bo pokazala; in da si maziliš svoje oči z mazilom za oči, da boš
lahko videl. 
19 Katere ljubim, te karam in vzgajam: zatorej bodi
goreč in se spreobrni. 
20
 Poglej, stojim pred vrati in trkam in če katerikoli človek sliši moj glas in mi odpre vrata, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj. 
21 Tistemu, ki to premaga, bom dal sedeti z menoj na svojem prestolu, prav tako kot sem jaz zmagal in sedim skupaj s svojim Očetom na njegovem prestolu. 
22 Tisti, ki ima uho, naj sliši, kaj govori Duh cerkvam.
326 Gen 11:4
327 Raz 3:5,7
189

II: Laodikeja
Kakor mi je poznana zgodovina ZDA, se puritanci in separatisti niso želeli upreti britanski kroni. Niso se želeli bojevati.
V miru so živeli z Indijanci in Američani to vedo, saj praznujejo Thanksgiving day, Dan zahvalnosti. Toda kaj se je zgodilo? Kot je zapisano v Bibliji: »Določeni ljudje so se prikradli, ki so bili že davno zapisani tej obsodbi, nesveti možje, ki sprevračajo Božjo milost v razuzdanost in zanikajo edinega Gospoda Boga, in našega
Gospoda Jezusa Kristusa.«
328
Takšni ljudje so prevzeli nadzor nad 13 ameriškimi kolonijami in želeli so ustanoviti svojo lastno državo. Začeli so z vojno in to ni krščansko, kot vidimo tudi iz pisma Efežanom 6:12 in iz Drugega pisma Korinčanom 10:4. Ameriški ustanovni očetje so bili večinoma prostozidarji in deisti.
328 Jud 1:4
190

II: Laodikeja
Kristjani so imeli v Ameriki svobodo veroizpovedi. Tisti čas ni obstajalo veliko različnih krščanskih pogledov ali cerkva. Ampak ustanovni očetje so šli korak dlje, govoreč, da lahko vsakdo pravi karkoli želi. Vsakdo lahko začne, ustanovi svojo lastno religijo. In
od takrat naprej, kdorkoli je imel nekaj časa, je lahko ustanovil svojo lastno verzijo krščanstva, ki je bila v najboljšem primeru nek približek krščanstva in v najslabšem primeru povsem satanistična
religija.
V tem času se je zgodila eksplozija v razvoju znanosti in spiritualizma. Obe sta ponujali številna lažna znamenja in čudeže in obe sta zakrivali svojo temno stran. Pokvarjeni ljudje so pogumno začenjali trditi, da je Biblija pokvarjena. Skušali so jo popraviti in sicer na tak način, da bi ustrezala njihovi lastni pokvarjenosti. Biblije iz časa protestantizma so bile zažgane ali pa
so bile korak po korak odpravljene. Okrog leta 1880 do 1900 je v ZDA divjala huda vojna. Strokovnjaki so našli dva kodeksa, dva
rokopisa, ki jih je vsaka cerkev do takrat zavrgla, tudi
rimokatoliška, a neverni ljudje tega časa so dejali, da ta dva
kodeksa predstavljata najbolj točno Božje sporočilo. To sta
vatikanski in sinajski kodeks, ki spadata v skupino aleksandrijskih rokopisov. Na Biblije so začenjali dajati svoja avtorska znamenja,
© , s čimer so sporočali, da so Biblije njihovo lastno avtorsko delo in ne Božje. In niso se ustavili pri tem. Danes si lahko skoraj že kupiš Biblijo, v kateri piše, kar želiš, da piše. Svečeniki, pastorji ...
vsi so začeli soditi Biblijo kot zmotljivo Božje sporočilo, kot da
Bog ne bi mogel ohraniti svoje besede.
329
 Gospodarji božanskosti 330
 in strokovnjaki in ljudje, ki se pogovarjajo z duhovi
so postali v svojih očeh nezmotljivi, Biblija pa povsem zmotljiva.
329 če nekdo ne ohrani svoje besede je bodisi slabič ali pa lažnivec... 
kakšno mnenje potemtakem imajo takšni ljudje o Bogu?
330 univerzitetni naziv, ki si ga lastijo je Master of Divinity 191

II: Laodikeja
In danes je smatrano praktično vse, kar pravi Biblija, kot napačno. Vse! Ljudje pljuvajo po Bibliji in sodijo Boga, hkrati pa
ne želijo videti svojih napak. Zelo so alergični tudi, če te napake poimenujemo s tem, kar so: greh. »Ne sodi me!« odmeva po ulicah in domovih, »sodi pa vse, ki me sodijo, sodi Biblijo, sodi sodnika,
sodi Boga... jaz sem pa nad sodbo!« se sliši iz grl ljudi.
Svet je danes praktično uničen, pa vendar nam duhovi
govorijo, da zadeve postajajo boljše in boljše ...
Poglejmo si sedaj pismo. Laodiceja. Beseda Laodiceja je sestavljena iz besede laos – ljudje in dike – sodba. Ljudje sodijo Boga v tej cerkvi in hkrati bo Bog sodil njih na koncu tega
obdobja.
Jezus se predstavi kot Amen, kot zvesta in resnična priča,
začetek, izvor Božjega stvarstva. Tako se je predstavil, saj ga ta
cerkev zanika in išče "pravega" Kristusa. Pa vendar jim Kristus govori: »To sem jaz!« Jezus tudi pravi, da je on začetek Božjega
stvarjenja, on je izvor. Z Božjo besedo je bilo vse ustvarjeno. V
tem času je znanost ugotovila, da ima to vesolje začetek, toda
zaradi jezuitskih napačnih predpostavk,
331
ki niso nič drugega kot dogme, so pri datiranju povsem zgrešili in zaradi tega večina
kristjanov dvomi v resničnost Biblije in njene zgodbe o nastanku sveta. Zato Jezus tem ljudem pove: »Jaz sem prvotni vzrok, jaz sem začetek.«
Tudi njihova dela Jezus pozna in pravi jim, da niso ne mrzli in ne vroči. 
331 oče bigbeng teorije, teorije velikega poka je bil katoliški duhovnik 
Lamaitre, ki je hodil v jezuitsko srednjo šolo 192

II: Laodikeja
Ljudje trdijo, da so kristjani, toda istočasno sramotijo Jezusa.
Živijo namreč za sebe ali za svojo versko organizacijo in ne za
Boga, medtem ko trdijo, da živijo za Jezusa. Niso niti odkrito proti Jezusu niti odkrito za Jezusa: mlačni so. 
Jezusu to ni všeč. Ljubše bi mu bilo, če bi bili bodisi mrzli bodisi vroči, tako pa jim pravi, da jih bo izpljunil iz svojih ust. To so precej trde besede. Ljudje so v umu razdvojeni 332
 in kaj pravi Biblija o takšnih ljudeh? V umu razdvojen človek je nestalen na
vseh svojih poteh.
333
 Biti mlačen je nekaj najslabšega. Dandanes imajo ljudje težavo z ekstremnostjo, pa vendar je ljubezen ekstremna. Ali lahko ljubiš do polovice? Ne, ljubiš z vsem, kar imaš in z vsem, kar si. Vroč si. In če si mrzel? Potem je zelo lahko pokazati človeku, da je mrzel in da v njem ni ljubezni in obstaja
dobra možnost, da bo to priznal in sprejel ljubezen. Če pa je mlačen – kdo mu lahko pokaže, da ni vroč? V mlačnosti je nekaj toplote in zagovarjal se bo in branil in dokazoval nedokazljivo.
Takšna oseba se zelo težko spreobrne.
Ta cerkev pravi, da je bogata
334
 in da je obogatela z dobrinami in da ničesar ne potrebuje. Jezus pa ji pravi, da je bedna in revna in slepa in naga.
Jaz sem bogata, I am rich, I am ricca, I America ... je bogata in ves svet jo sledi in misli, da je bogat. Kristjani današnjega časa
mislijo, da vedo vse. Oni skušajo celo popraviti Božjo besedo – ali si to lahko sploh predstavljaš? Boga ne potrebujejo, saj imajo sebe,
vero v sebe, v državo, znanost, duhovne hudiče, vodiče. Ljudje 332 angl. double minded
333 Jk 1:8, 4:8
334 angl. I am rich, S Amerika, angl. I am . Južna Amerika, šp. rica , I 
America, I Am rica
193

II: Laodikeja
trdijo, da vedo vse, pa vendar ne vedo nič. Niso pomirjeni z Bogom.
Ljudje so uničili praktično že vse. Božjo besedo, Biblijo,
uničujejo. Božjo besedo, DNK, uničujemo, ne da bi v resnici vedeli, kaj počnemo in kakšne bodo posledice. Zelo nepremišljeno! Božjo besedo, kruh, smo napravili za strup... in se nam upira.
Jezus jim svetuje, naj si kupijo od njega zlata, preizkušenega v ognju, da bi lahko bili bogati in naj si kupijo belih oblačil, da bodo
oblečeni in da se njihova sramotna nagost ne bo videla in kupijo naj si očesnega mazila, da bodo videli.
To lahko razumemo na več načinov. Bog jih usmerja nazaj k sebi, k svoji besedi,
335
 nazaj k šesti cerkvi, toda takšne stvari jih bodo stale – celo njihovega življenja v mesu.
336
Stotine milijonov ljudi ima danes t.i. Svetega duha in so ponovno rojeni ... pa vendar ne vidijo, ne vidijo ... Spreobrnite se.
337
 Odpovejte se svojemu duhu, če ni od Boga – reci in misli tako: »Če nisi od Boga, ne želim imeti s tabo nič. Ne v svojem imenu, saj sem te jaz povabil, ampak v imenu, z avtoriteto Jezusa
Kristusa ti pravim, da odidi od mene, če nisi od Boga.« Nekaj v tem smislu in skoraj prepričan sem, da te bo t.i. sveti duh
zapustil ...
Jezusove besede so bile slišati malo krute, pa vendarle ljudi iz te cerkve, tega obdobja Jezus ljubi in ravno zaradi tega jih svari in skuša popraviti. Če kdo sliši njegov glas, naj mu odpre, saj stoji 335 Mr 10:21, Lk 12:34, 12:21, Mt 6:19-20
336 velika stiska – Raz 2:22, 3:9, 7:13-14
337 Kol 2:18, Lk 24:45
194

II: Laodikeja
pred vrati cerkve in skupaj bosta večerjala. Tistemu, ki to premaga,
bo dovolil usesti se na njegov prestol, saj je tudi Jezus premagal ta
svet in zato sedi s svojim Očetom na njegovem prestolu. 
Ponovno, tisti, ki bodo zmagali, ki ne bodo sledili večini, ki se ne bodo prodali Satanu za začasen in majhen užitek, ki ne bodo
želeli "vladati" s Satanom, njih bo Jezus posadil na svoj prestol.
Omenjana je večerja. Oh, tako padli smo! S kom lahko v tem obdobju lomimo kruh? Kdo je za Kristusa in za resnico in ljubezen? Ena oseba tu in druga tam ... Razkropljeni smo po vsem svetu. V Bibliji je napisano, da naj ne bi jedli Gospodove večerje skupaj s tistimi, ki trdijo, da so kristjani, pa niso.
338
 Kako lahko potem takem lomimo kruh sploh s kom? Pojdite ven, pojdite ven iz Babilona. Pojdite ven iz svoje cerkve. Kristus je na vratih in trka.
Pojdite ven! Zapustite druščino in pridite h Kristusu!
339
 Ne jejte kruha, niti večerje, niti keksov s tako imenovanimi kristjani ... Da,
praktično nemogoče je dandanes lomiti kruh v spomin na Jezusa
Kristusa, toda Bog nam bo dal kruh. Da, pojdite ven in Bog vas bo
spravil skupaj, da boste lahko lomili kruh v njegov spomin.
Babilonska naveza Kaj so ljudje dejali, ko so bili v deželi Šinar? »Naredimo si ime!«
340
 In spomni se, kakšen je bil Satanov plan za sedmo cerkev:
»Mi si bomo naredili ime in ne Bog.« Bog pa je dejal: »Poglej,
ljudje so eno in imajo en jezik in to so začeli delati in sedaj bodo
naredili vse, kar so si zamislili, o čemer so sanjali.«
341
 Da, in to so bile človeške sanje od tistih časov naprej, postati eno. Postati eno z 338 I Kor 5:11
339 Raz 18:4
340 Gen 10:10, 11:2,4
341 Gen 11:6
195

II: Babilonska naveza
Bogom, ki je resnica in ljubezen, je v redu. Toda postati eno s tatovi, lažnivci, morilci ... katere povezuje sla po uničenju, po zatiranju ljudi, ljubezen do laži, ljubezen do denarja in do svoje veličine, pa je nekaj povsem drugega.
Svet postaja eno pod zavetjem rimokatoliške cerkve, četrte cerkve, sredinske, centralne cerkve. Protestantje se vračajo v njen objem.
 Ortodoksne cerkve, ki so starejše od rimsko-katoliške cerkve,
začenjajo gledati nanjo kot na svojo mater. Rimo-katoliška cerkev pa je v tem času še enkrat zanikala, spremenila, uničila svojo tradicijo. Do drugega koncila v Vatikanu so trdili, da se lahko v nebesa pride samo preko Kristusa in do Kristusa samo preko njih,
toda sedaj ... sedaj pravijo, da lahko vsakdo pride v nebesa, tudi
ateisti. In tako so popolnoma zavrgli Jezusa. Trdijo, da tisti ljudje,
ki nimajo Sina, da imajo Očeta, in takim ljudem pravijo bratje iz 196

II: Babilonska naveza
sestrskih religij, kot so npr. ortodoksni judaizem in islam.
342
 V
Asiziju so se zbrali pod taktirko papeža Janeza Pavla II.
predstavniki številnih religij, kjer so skupno molili k enemu očetu,
bogu. Pred nekaj leti so povabili celo predstavnike ateizma.
343
 In
sedaj, teoretično ne molijo skupaj, praktično pa molijo skupaj.
Njihov odgovor na vprašanje, ali molijo skupaj ali ne, je odvisen od tega, kdo postavlja vprašanje. Tudi to ti nekaj pove o njihovem dvojnem, kačjem jeziku. Bog pa je povedal, kaj si misli o teh srečanjih. Asizi je leta 1997 pretresel velik potres. Številni srednjeveški templji so bili poškodovani. Toda kdo je doumel sporočilo? Praktično nihče.
Kristjani so živeli v miru z drugimi, čeprav so vedeli, da se tisti, ki niso bili kristjani, motijo. Krščanska pot je pot miru. Toda
danes se trdi, da je edina pot k miru ta, da imamo vsi prav,
344
 da so vse religije pravilne. To pa je babilonska pot. V Babilonu so častili mnoge bogove ... Pa vendar trditev, da je babilonska pot edina pot k miru, ni resnična. Kristjani so živeli v miru z drugimi. Ljubili so ljudi, jim pustili, da so živeli, kakor so hoteli, niso pa se strinjali,
niso spoštovali pa religije, ki človeka povezujejo z lažnimi bogovi.
Katoliški cerkvi je Bog dejal, da bo ubil njene otroke s smrtjo.
Kdo so njeni otroci? Protestantje in ostali, ki so prišli nazaj pod
njeno okrilje, pod njeno krilo, priznavajoč, da je ona mati cerkev.
Toda ne samo oni. Ne varaj se. Kdorkoli ji je podoben, je njen otrok. Zatorej se vprašaj, koliko podobnosti imaš z njo in se spreobrni.
342 Jn 5:23, I Jn 2:23, II Jn 1:9, Katekizem Katoliške Cerkve, 2008, člen 841: odrešitveni sklep pa vključuje tudi tiste, ki priznavajo Stvarnika;
med temi so na prvem mestu muslimani...
343 Tit 1:16, Rim 16:17-18, II Tim 3:5, Tit 3:10, II Pt 2:1
344 I Tes 5:3
197

II: Babilonska naveza
Psalm 137 nam razkrije, da je ta cerkev hčerka Babilona oz.
sam Babilon: »O, hčerka babilonska, ki boš uničena. Srečen bo
tisti, ki te bo nagradil tako, kot si nam služila. Srečen bo, ki bo
vzel in razbil tvoje male ob kamenje.«
345
 Tudi potomci Jezebele so bili pokončani z direktnim navodilom, Božjo prerokbo, željo. To je še ena povezava med to cerkvijo in Babilonom.
Kako se bo to zgodilo na primeru katoliške cerkve, o podrobnostih zaenkrat ne bom govoril, sicer pa je vse zapisano v Bibliji. Videli smo, da ji bo Satan dal svoje ime. Pa si poglejmo,
kaj piše v Bibliji o babilonski vlačugi, ki je prodala sebe, svoje življenje za začasne užitke:
346
 »In na njenem čelu je bilo napisano ime: SKRIVNOST, BABILON VELIKI, MATI VLAČUG IN
GNUSOB ZEMLJE. In videl sem ženo pijano od krvi svetnikov in od krvi Jezusovih mučenikov.«
347
Ta ženska, ta duh želi biti nad Bogom. Ta duh je poln kurbarije in žejen krvi. Jezdila pa je zver, hudiča,
348
 toda uničena bo z Božjo odobritvijo. Uničena bo, ali pa je že bila uničena – potrebno je biti pazljiv pri razlagi prerokb, še posebno v tem času, ko se dogaja
toliko stvari. Uničili jo bodo ljudje, ki so predali svoje življenje Satanu in Antikristu. In Antikrist se bo dvignil iz njenega uničenja,
iz njenega pepela kot Feniks iz jajca. Da, to je njeno jajčece.
Lahko bi rekli, da bo ona tista, ali je bila tista, ki bo tako rodila
Antikrista in pri tem bo uničena.
Kaj pa pravijo katoliki? Oni častijo žensko, ki je ravnokar rodila dete, častijo žensko, katero kličejo Marija. Častijo veliko žensko z malim otrokom, ki mu pravijo Jezus. Toda Jezus je 345 Raz 2:23, Raz 17:16-17
346 Raz 18:5-8
347 Raz 17:5-6
348 Raz 17:3, Raz 13:1-4
198

II: Babilonska naveza
odrastel že pred 2000 leti! Zato se v tem skriva nekaj več. Marijo imajo za tudi za kraljico in za mati cerkve. Na svojo cerkev pa tudi gledajo kot na mati cerkev, matično cerkev. Katoliška Marija tako predstavlja katoliško cerkev, ki želi združiti ves svet pod svojim okriljem.
349
 Ta cerkev predstavlja Bogu in ljubezni uporno človeštvo. Kaj pa malo dete? Malo dete je druga pot, ki jo bo
zgradil Pontifeks maksimus, največji graditelj poti. Gre za drugo
pot, saj je Jezus Kristus pot vsakemu kristjanu. Malo dete, ki še ni zrastlo pa je Antikrist. Mnogokrat je njihova Marija upodobljena
skupaj s kačo. Niti en verz v Bibliji ne govori o tem, da bo Marija
zdrobila kači glavo ali pa stala na njenem telesu, kot to prikazujejo katoliški kipi in slike. Kača ali zmaj pa je Hudič. In babilonska
vlačuga je tista, ki jezdi zmaja. Na katoliško Marijo zato lahko gledamo tako: ona je mati in je s svojim malim otrokom. Njen otrok je kača, Antikrist, ki bo prišel, ali ki je že na svetu. Postaviti ga na prestol pa je eden izmed ciljev številnih organizacij, tudi
prostozidarjev. Zidajo mu pot ... 
Pavel je zapisal,
350
 da bo v prihodnosti prišlo do velikega
odpada od vere in sedaj živimo v tem času. Mož greha se bo
razkril, ki se bo poveličeval nad vse, kar se imenuje Bog. In
poglejte na to cerkev: cerkev, ljudje želijo biti nad Bogom.
Popravljamo Biblije. Več vemo od Boga. Vsa zgodovina cerkve je bila zapisana, predno se je zgodila in nikjer ne piše, da bo potrebno
popraviti Božjo besedo in da bo nekdo prišel in jo popravil.
Rečeno pa je, da se bo človek nepostavnosti povzdigoval nad vse,
kar se imenuje Bog. Ali niso celo številni pastorji in t.i. gospodarji božanskosti 351
 takšni antikristi, otroci Hudiča? Vse je pripravljeno za zadnje dejanje.
349 Raz 18:7
350 II Tes 2:3-4, 8-10, I Tim 4:1
351 univ. teološki naziv v ZDA, master of divinity 199

II: Babilonska naveza
Sedaj pa pojdimo še malo globlje v to zadevo o Petru. Kot že rečeno, v Indiji častijo pitre, prednike, tako kot to počno tudi šamani in spiritualisti, mediji, katoliki. Častijo pa tudi šaligram šilo, črno kamenje, ki predstavlja vrhovnega Boga v hinduizmu,
inkarnacije Višnuja. Muslimani tudi častijo črn kamen. Ne glede
na to, kje so, se morajo večkrat na dan prikloniti proti smeri, kjer se nahaja ta kamen. Tudi katoliki častijo črn kamen. Kje? Jezuiti so znani po svoji črni barvi oblačil. Jezuitski general pa je znan tudi kot črn papež, črn oče, črn pater, črn peter. V glavnem poslopju Združenih narodov, v mestu, imenovanem Veliko Jabolko, častijo kamen, ki se ravno tako zdi črn. Kamen se nahaja v t.i. sobi za
meditacijo, katere graditev je osebno nadzoroval tedanji sekretar Združenih narodov. V sobici stoji še slika s soncem in luno in palico, na katero je ovita ... kača. V fiziki slovi v zadnjem stoletju ena oseba kot najbriljantnejši um vseh časov. Kako je tej osebi
ime? Ein stein, en kamen. Einstein je bil oče, pater teorije relativnosti in ljudje so nad njo navdušeni, čeprav je napačna. Radi
citirajo, da je vse relativno. Ali je umor, prešuštvovanje dobro ali slabo? To je relativno ... pravijo in tako opravičujejo vsako svoje zlo dejanje. Kaj pa teorija evolucije? Charles Darwin in evolucionisti trdijo, da je naš oče, naš pater kamen ali skala. Dež je padel na kamenje in prišlo je do nekaj kemičnih reakcij in tako naj bi nastala prva celica, prvo bitje. V glasbi imamo Rolling stonse,
Kotaleče se kamenje, imamo rock and roll, seks, droge in rock and
roll. Ponovno skala in kotaliti se. Ime rock and roll pa naj bi
pomenilo tudi imeti seks, po možnosti nezakonski. Rock pomeni skalo pa tudi zibati se in roll, valiti se. Toda vaša skala ni naša
Skala, pravi Biblija.
352
352 Deu 32:31
200

II: Babilonska naveza
In to še ni vse. Naša brezbožna civilizacija, ki jo združuje ekonomija, pohlep, laži in posilstva in vojne ... dobiva svojo moč s petr-olom, kamenim oljem, z mrtvimi ostanki živali, ki so živele pred velikim potopom in ki sejejo svojo mrtvost tudi med nas.
Petrolu pa so dodajali svinec in vse človeštvo se je s tem strinjalo,
čeprav so vedeli, tako kot so vedeli to tudi že Rimljani, da je svinec zelo strupen. Eden izmed blažjih stranskih učinkov, ki jih ima na nas, je ta, da povzroča halucinacije, videnja, prisluhe. Toda
komu je bilo mar za to?! V krvi vsakega bitja so bile tako velike količine svinca. In še posebno v tem času, so ljudje začenjali imeti videnja, začenjali so slišati glasove ... in začeli so eksperimentirati tudi z drogami – v večjem obsegu kot kdajkoli prej. Ne trdim, da je to povzročil izključno samo svinec v petrolu, bencinu, toda bil je eden izmed dejavnikov, ki so k temu prispevali. S pomočjo petr-
ola smo ukradli prihodnost bodočim generacijam. Bravo, črni peter! A se gremo kartat črnega petra, gusarja?
201

II: Babilonska naveza
Še ena zanimiva stvar je omenjana v Bibliji. Biblija govori o ljudeh, ki kradejo in krivo prisegajo, krivo pričajo. To me spominja
na ljudi iz laodicejske cerkve. Opisan je velik vrč, v katerem je bila
zaprta ženska, pokvarjenost.
353
 In vrč je bil pokrit s svincem. In
odpeljali so jo v Šinarjevo zemljo, ki je Babilon, kjer se bo začela
razvijati v prihodnosti. Ali je zopet naključje, da petrol, nafta,
prihaja predvsem iz Babilona? Arabskih držav? Islamskih držav?
Nekateri ljudje pravijo: ta pokvarjenost je islam ... Prav imajo,
toda ne gre samo za islam. Islamski učenjaki so ohranili mnoga
starodavna rimsko-grška dela, ki bi bila sicer uničena in ta dela so prišla v srednjeveško Evropo, kjer so na tak način omogočila
začetek renesanse in moderne znanosti. Moderna umetnost in moderna znanost bi brez muslimanov, čarovnic in katolikov ne obstajala!
V ZDA prebiva predsednik v hiši, imenovani Bela hiša. In na
enem izmed dolarskih bankovcev je napisano nad Belo hišo: V
BOGA ZAUPAMO. Da, Bog ZDA živi v Beli hiši in Šamaš, bog
Sonca, ki izvira iz Babilona in okoliških držav, je bil presenetljivo čaščen v svojem templju, ki se je imenoval ... Bela hiša.
Kaj pa katoliška cerkev? Poglej si tale simbol, babilonski simbol, eden izmed mnogih, ki ga uporabljajo.
353 Zah 5:6-...
202

II: Babilonska naveza
Vsi ti petri prinašajo nad svet uničenje. In zanimivo za
pripomniti je, da v Vatikanu hranijo kip, ki ga obožujejo mnogi.
Kip predstavlja Apolona, boga Sonca, boga svetlobe, resnice,
glasbe, obilja ... Da, lahko bi že ugotovil, da Apolon prinaša lažno svetlobo. Njegova resnica je laž in njegova glasba je rock and roll varianta ter razne duhovne glasbe in njegovo obilje, napredek ...
no, svet je na poti k uničenju. Grki povezujejo njegovo ime z glagolom uničiti. In ponovno je zanimivo opaziti, da je Apolon omenjan v Bibliji kot angel brezna brez dna. To je omenjeno v Razodetju 9:11. Na številko 911 kličejo državljani ZDA, ko potrebujejo prvo pomoč, ko so v težavah. V Evropi uporabljamo drugo številko, ki kaže na isto osebo, ampak to je že druga zgodba.
Temeljni kamen za Pentagon, svetovno vojaško silo uničenja je bil položen ... 9.11. 1943.
354
354 11.septembra, zapis datuma je v ameriški obliki 203

II: Babilonska naveza
Naj se vrnem k Petru, pravemu Petru, ki ne prinaša uničenja.
Ko sem bral Biblijo, marsičesa nisem razumel. Npr. zakaj je Jezus dejal Petru, da ga je Satan hotel ...
355
 Sedaj razumem. Satan ima
vse Petre, toda apostola Simona Petra ni dobil :) In samo mimogrede ... v Vatikanu so postavili Petrov prestol, ki ga ni uporabil, kakor mi je znano, še noben papež. Mogoče čaka na
zadnjega Petra, ki bi znal biti Antikrist. Ne trdim, da bo kdo
kdajkoli sedel na tem prestolu, mi je pa zanimivo.
To pa ni edini uničevalec. V CERNu, v Švici, kjer imajo velikanski pospeševalnik delcev in kjer se igrajo z usodo sveta, so postavili kip gospodarja Šive, ki pleše svoj ples uničenja ob koncu sveta. Na kakšen način se igrajo z usodo sveta? Ob iskanju brezveznih delcev bi lahko v pospeševalniku nastale male črne luknje, ki bi lahko tudi rastle in pogoltnile naš planet in osončje.
Sprva so znanstveniki to zanikali, po nekaj mesecih pa so to 355 Lk 22:31-32
204

II: Babilonska naveza
odkrito priznali. Saj ne vedo, kaj delajo ... v pospeševalniku preizkušajo svoje teorije, ali so veljavne ali ne. Lahko so veljavne,
lahko niso. Kako morejo potemtakem z gotovostjo napovedovati izid svojih poskusov? Ne morejo, saj stopajo v neznano. Očitno je,
da lažejo. In tako imenovan "božji" delec, ki naj bi bil kriv za
nastanek vesolja in ki ga želijo ustvariti? Ali jih ni strah, da se bo z na novo ustvarjenim "božjim" delcem, začelo novo vesolje, našega
pa uničilo?
V Indiji predvsem neporočena dekleta častijo gospodarja Šivo,
da bi dobile dobrega moža. Kako ga častijo? Šiva lingam, ki pomeni Šivov spolni ud, postavijo v joni, to je v maternico, in vse skupaj oblivajo z mlekom, sokovi, medom in mislim, da celo s kravjim urinom. Ali se ti že svita? 
Kaj pa počnejo ortodoksni židje pred mestom, kjer je bil tempelj živega Boga? Ne priklanjajo se, ampak hkrati migajo s 205

II: Babilonska naveza
svojimi boki ... Če ti zaupam, da verujejo, da je Šakina, Božja
slava, moč, ženskega spola ... in da so to kupili tudi novodobni
kristjani, ki razlagajo, da je Sveti duh ženska... Koran govori o katoliški trojici: Bogu Očetu, Mariji in Jezusu... potem ti je lahko jasno, kaj židje počno ... Veliko katolikov pa so spolno privlačevali "Marijini" kipi ... 
206

II: Babilonska naveza
Kaj pa Vatikan? Ali je tudi v njem Šiva lingam, kamen modrijanov, ki povezuje sonce in maternico? Žensko jajčece bo
sprejelo spermo in Antikrist bo rojen ali Tammuz, ki je umrl in ki bo oživljen s pomočjo človeštva.
356
 Gospod Jezus, Božja beseda, je dal svoje življenje za nas in cerkev je bila rojena in ljudje so bili najdeni. Tammuz, Hudičeva beseda, je izgubljena beseda, ki jo iščejo vsi, še posebno pa prostozidarji, bo najdena s strani človeštva in k moči bo prišel z uničenjem zadnje cerkve, v času velike stiske. Tale Babilon se prav zares kurba.
Ne bom šel v podrobnosti na tem mestu, ampak tisti, ki časte Luno so krutejši od tistih, ki častijo Sonce in zvezde. Da, vem, da
dobivate nekaj s svojim čaščenjem, prav jasno mi je ... Tudi jaz 356 gre za toliko podrobnosti, ki jih tu sploh nisem omenjal, da ni 
mogoče, da bi šlo za naključja ali pa za moje subjektivno mnenje … 
več o tem sem povedal v okrog 5 urnem filmu Symbols and 
Prophecies 207

II: Babilonska naveza
sem kaj dobil in sramujem se tega. Kaj pa Biblija pravi o čaščenju Sonca in Lune in zvezd? Preberi si Devteronomij 4:15-19, 17:3,5,7
... Take stvari so bile kaznovane s kamenjanjem. Ezekiel je tudi
videl, kako so Leviti, svečeniki v Stari zavezi, častili sonce in zaradi tega kazali hrbet oz. zadnjo plat pravemu Bogu
357
 in Bog s tem seveda ni bil zadovoljen.
Biblija omenja Kraljico nebes in kako so ljudje zanjo pekli piškotke ...
358
 V katoliški tradiciji od nekje 6. stoletja, prej ne, hehe :) koja tradicija :) je to naziv njihove Marije. Videli smo, kako je Efez slika prvega cerkvenega obdobja, prve cerkve. Kaj misliš, da
je storil Satan? Tudi on je imel načrte z Efezom. V petem stoletju,
med tretjim cerkvenim obdobjem, je bil v Efezu koncil, zasedanje nikolajskih škofov. In na tem koncilu so se škofje odločili, da je Marija Mati Božja. To, da je Marija mati Božja je sicer res, ampak ne povsem. Duh Antikrista je tisti, ki pravi, da Jezus, Božja
beseda, ni prišel v mesu. Tako nam pove Janez.
359
 Torej, bodisi da
ni obstajal, bodisi da ni bil Božji Sin ali pa da ni bil resnični človek, ampak se je samo pretvarjal, da je. Marija je rodila
učlovečenega Boga, nosila je njegovo telo, sam Jezus Kristus pa je obstajal že pred Marijo. Če pa rečemo, da je Marija Mati Boga, ali to ne pomeni, da je nad Bogom? Da je obstajala pred Bogom? Ali to ne pomeni, da Jezus ni prišel v mesu? Obe te stvari sta od
Satana – to je duh Antikrista. Katoliki pa so šli še korak naprej, s tem da so jo začeli klicati Kraljica nebes.
Kraljica nebes je bil naziv Izis, Aštarte, Inane, Ištar, matere, ki je rodila otroka, ljubimke, ki se je žrtvovala za mrtvega Tamuza,
boginje seksa, vojne, ki se jo je častilo v velikonočnem času z 357 Ez 8:13-18
358 Jer 7:18
359 I Jn 4:3
208

II: Babilonska naveza
zajčki in jajčki.
360
 Povezana je tudi z boginjo Demeter – deo – bog,
meter – isti koren kot mater – ona je znana kot Mati Božja, Mati Zemlja. To je katoliška Marija in ne biblijska, prava Marija.
Marija je bila posebna žena, toda v prvih cerkvah se je ni častilo ali čestilo, češčilo? ali kakor temu že pravijo katoliki dandanes. Ona ni odrešenica sveta niti soodrešenica, kakor je katoliška cerkev oz. njena tradicija, hihi :) začela učiti v zadnjem stoletju, dveh. In zanimivo pri katoliški zgodbi je, da naj bi bila
vzeta v nebo s telesom. Kje naj bi se to zgodilo? V Efezu. Kako to vedo? Ena katoliška nuna iz 18. ali 19. stoletja je imela videnja in duhovi so ji narisali v njenem umu točno mesto, kjer naj bi živela
Marija, predno naj bi bila vzeta v nebo. Seveda Biblija o tem ne pravi ničesar. Grška, vzhodnorimska cerkev, oz. tradicija pa
govori, da je Marija umrla v Jeruzalemu in zato častijo ali češčijo :) njen grob v Jeruzalemu. Najbolj facasti so katoliki, ki romajo k njenem grobu v Jeruzalem, potem pa še v Efez, kjer častijo, češčijo, čestijo :) mesto, kjer naj bi bila Marija v telesu,
živa vzeta v nebo. Oh, ljudje, kje imate pamet?! In srce? Kako sovražite resnico in ljubezen in Boga in njegovo modrost! Da, kdo
ima prav in kdo narobe? Oboje je težko istočasno pravilno, razen če je Marija umrla v Jeruzalemu in potem bila oživljena, odšla v Efez in tam bila vzeta v nebo, ne da bi kdajkoli umrla ... hm ...
Kaj pa pravi Biblija še o Efezu? Tam je bil en tempelj, eno izmed sedmih čudes antičnega sveta, veliki tempelj Diane ali Artemide. Ljudem v Efezu je Diana prinašala veliko dobička,
Diana, katere slika je padla iz neba ali od Jupitra.
361
 Biblija pravi o 360 Katoliško-protestantsko veliko noč, Easter, ne zamenjuj s pasho, 
židovskim praznikom – povečini se ju niti ne praznuje na isti dan 361 Apd 19:24-28, 35
209

II: Babilonska naveza
Luciferju: »Kako si padel iz neba, o, Lucifer, sin jutra.«
362
 Samo še ena podobnost ... pa vseeno. Ker ljudje potem, ko so postali kristjani niso več častili idolov, kipov, je bil dobiček ogrožen. In
tako so tisti ljudje, ki so ljubili denar, postali besni in so hoteli preganjati kristjane. Šlo se jim je za malikovanje, zasužnjenje človeštva, za denar, želeli so goljufati ljudi in bili so žejni krvi.
Diana je bila boginja lune, ampak nekateri pravijo, da Efeška
Diana ni bila. Kar pa je znano, je, da je imela veliko prsi, kar je kazalo na to, da je mati vseh. Ali opaziš povezavo s katoliško Marijo, Materjo in Kraljico nebes? In ta Marija povezuje muslimane in katolike, saj je sedaj hišica, katero je videla nemška
nuna v videnju in v kateri naj bi Marija preživela svoja zadnja leta
na Zemlji, katoliško-islamsko romarsko svetišče.
Katoliki v splošnem mislijo, da so svetejši in modrejši od npr.
Pavla. Pavel zadeve v Efezu ni rešil s kompromisom niti ni začel ubijati vsakogar, ki je bil proti kristjanom, ki je celo kristjane ubijal. Ne! Kristjani so bili tisti, ki so bili vedno preganjani.
Katoliki pa bi bodisi pobili poganske Efežane ali pa bi našli še elegantnejšo rešitev – dejali bi malikovalcem: »Veste kaj? Naredite kipec malega deteta in ga postavite poleg Diane in tako boste dobili denar tako od poganov kot od kristjanov? Ali ni to čudovito?« Da, za nekoga, ki ga Bog ne briga, je to čudovita
"rešitev". Toda to ni bilo sprejemljivo ne za Pavla in ne za
kateregakoli drugega kristjana tistega časa in tiste, krščanske vere,
iz krščanske resnične tradicije. Rimska tradicija je pa druga
zadeva.
Katoliški sveti Dominik, ni vedel, kako okrepiti vero v ljudeh.
Tako pravi ena zgodba. Ti ljudje imajo vedno več različnih zgodb
in če razkrinkaš eno, potem te zabijejo – saj ni bilo tako. Če želiš 362 Iz 14:12
210

II: Babilonska naveza
razkrinkati še drugo, pa prenehajo s poslušanjem. Večina ne želi slišati resnice. Torej, Dominik ni bil kar nek katolik. Povzdignili so ga v svojega svetnika. In katolik kot katolik se ni spomnil, da bi
odgovor poiskal v Božji besedi.
363
 Ne, na pomoč se je obrnil k duhu, ki si pravi Devica Marija in ta naj bi mu dala rožni venec in svojo recitacijo, mantro.
364
 Tudi ona se ni spomnila na Biblijo. No,
ponovno – teoretično se je spomnila, praktično pa ne. Vzela je en del iz Biblije, ki govori o veliki njej in o malem detetu. Ona je velika, Jezus majhen. Drugi del mantre pa je plod njene domišljije in posvečen izključno njej, materi božji, domnevni rešiteljici človeštva pred krutim bogom, kakor ga vidijo katoliki in ostali satanisti.
365
Velika je Diana Efeška, Božja mati, ali mati Jezusa, kakor jo imenuje Koran in vedno manjši in manjši je postajal Jezus v očeh takšnih ljudi. Jezus je molil k Bogu Očetu, ni poveličeval samega
sebe in prav tako je molila Marija, ki tudi ni poveličevala sebe,
kakor to počne katoliška "Marija". Marijina prava molitev je zapisana v Bibliji in v tej molitvi se razodene povsem drugačen duh, duh prave Marije.
366
 
Jezusov rojstni dan kristjani niso nikoli praznovali. Celo datum njegovega rojstva v Bibliji ni zabeležen, torej to ni tako 363 Rim 10:17, Gal 3:2
364 Biblija svari pred ponavljanjem čarobnih obrazcev, manter, Mt 6:7, 
toda 1000 let kasneje je ta "Marijin" duh dejal, da je njeno 
ponavljanje drugačno ponavljanje...
365 Sveta Marija, mati božja, prosi za nas grešnike … kaj pa je narobe z 
Jezusovo daritvijo na križu? Zakaj se obračati preko Marije na Jezusa
ali na Boga Očeta? Zakaj njo povzdigovati kot odrešenico? Bog Oče 
in Jezus sta usmiljena in človek se lahko direktno obrne nanju, ne pa 
na posrednike!
366 Lk 1:46-55
211

II: Babilonska naveza
pomembno. Toda kasneje so nikolajci dejali, da bodo začeli praznovati njegov rojstni dan 25. decembra. V grščini in latinščini in verjetno tudi v hebrejščini za števila niso imeli posebnih znakov,
ampak so uporabljali črke. En možen sistem je sledeči (angleška
abeceda): A predstavlja 1, B predstavlja 2, … I predstavlja 9, J 10,
K 20, L 30, … S 90, T 100, U 200 itd. Hebrejščina ima malo drugačno abecedo, ampak princip je isti. In tako vsaka črka, vsaka
beseda predstavlja število. Če vzameš črke iz besede Satan (napisano v hebrejščini) in jih pretvoriš v številke in pri tem uporabiš hebrejsko abecedo, potem s pomočjo opisanega postopka,
gematrije, številke sešteješ in dobiš število 359. In zanimivo pri tem je, da je božič 359 dan v letu. Čigav koledar sledi ves svet?
Rimski. Koledar pontifeksa maksimusa Julija Cezarja, katerega je reformiral papež, pontifeks maksimus Gregor XIII s svojim zmajem v svojem grbu. In ves svet uporablja njegov koledar, ves svet sledi zmaju.
Preberi si Ezekiela 8, kako Bog govori o gnusobah, o čaščenju Sonca, kako ženske jokajo za Tamuzom, kako so deželo napolnili z
nasiljem in primerjajo to z babilonsko-rimsko kulturo, verstvom,
civilizacijo ...
Božič se praznuje z drevesom, ki se zdi živo, a je mrtvo. In
drevesce so ponavadi okraševale izključno ženske. Drevo so okraševale z rdečimi kroglastimi okraski, ki so podobni jabolkom,
ali s svečami, ki so predstavljale razsvetljenje, vedenje, spoznanje.
In na vrh drevesa so postavile obelisk, na vrhu katerega je bila
običajno velika zvezda, ki predstavlja angela, kot že vemo. Ali te to ne spominja na drevo spoznanja dobrega in zlega? Sadež, darilo,
ki ga je obljubil Satan? Eva je vzela sadež, za katerega mnogi okultisti pravijo, da je bilo jabolko. In pod drevesom je mali kipec,
ki naj bi predstavljal Jezusa. Velika zvezda, velik Satan, velik 212

II: Babilonska naveza
Božiček in majhen Jezus. Kaj pa vidijo otroci? Kaj jih učimo? Kaj je zanje pomembnejše? Rojstvo Jezusa, Odrešenika vsega sveta, ki nam je dal darilo večnega življenja ali so za njih pomembnejša
patetična Božičkova darila? Božiček, ki v spremstvu rogatih zveri,
leti po zraku.
367
 V hiše se prikrade skozi dimnik in konča v pepelnatem ognjišču.
368
 In ko so otroci zadosti stari, jim njihovi starši povedo, da so se jim lagali vsa ta leta, ker jih imajo radi?!
Laž je dobra?! Ne bi rekel: otroci so prizadeti, toda koga to briga?
Zakaj jim lagati in jim škodovati? Družimo se z lažjo, toda laž ni od Boga resnice. Satan je oče laži. In kakšne misli rojijo otrokom po glavi? »Če so mi lagali o velikem, čudovitem Božičku... potem je tudi mali, nepomemben Jezušček laž... toda to me ne briga, jaz sem ljubil Božička... VSE je LAŽ!« To misel zasadimo v njih!
Ena izmed prvih oseb, ki je postala kot Jezus v očeh ljudi, je bil t.i. sveti Frančišek iz Asizija. Znan je po svoji Hvalnici stvarstva
ali Sončevi pesmi. V tej pesmi, ki je mimogrede pokvarjena kopija
psalma 148, teoretično slavi Boga, a praktično slavi Stvarstvo.
Tudi sam naslov v slovenščini je mogoče razumeti na dva načina:
stvarstvo slavi Boga ali pa Frančišek slavi stvarstvo in posredno
njenega stvarnika, Boga. Če pesem preberemo, vidimo, da
Frančišek slavi stvarstvo. In da, ljudje ljubijo to pesem in sovražijo psalm 148. V svoji pesmi Frančišek slavi celo smrt kot svojo sestro. To ti tudi nekaj pove o njem.
Frančišek je organiziral prvo sceno Jezusovega rojstva, žive jaslice, kjer so ljudje igrali, se pretvarjali, da so Jožef, angeli,
devica Marija, Jezus... To je Bogu gnusoba. A igra, pretvarjanje se tu ni končalo. Frančišek je bil prva oseba, ki je prejela stigmate ali t.i. Kristusove rane, kakor jim pravijo. In to zaseje v ljudi misel, da
367 Satan je princ moči zraka in je tudi zver 368 Satan bo vržen v ognjeno jezero 213

II: Babilonska naveza
je Frančišek pomagal Kristusu pri odrešenju na križu, mar ne? To je bogokletno, povsem satanistično, sovražno evangeliju. In
Frančišek je tudi podpiral rimskega škofa, imenovanega papež, kot vrhovno avtoriteto cerkve. Ali je Frančišek končal v peklu ali v nebesih? Tega ne vem, saj nisem sodnik. Vem pa, da je storil veliko gnusnih, Bogu sovražnih dejanj tekom vsega svojega
življenja in če se ni spreobrnil... bi prav lahko končal v peklu. In
mimogrede, on je katoliški zavetnik živali, zveri. V eni prigodi je pokazal, da je hudobni volk, zver, dobra, ljudje pa hudobni. Hrano,
ki bi jo lahko dal kakšnemu lačnemu detetu, saj je bilo v tistih časih veliko lačnih, je raje podelil z volkom, kakor se spomnim te zgodbe.
Nekateri ljudje pravijo in se čudijo, da temu ne more biti tako,
saj: »Pa tako božji in ponižen je bil...« Ah, ko bi le brali Biblijo, bi
poznali sledeči verz, namenjen kristjanom: »Ni čudo. Sam Satan se preobleče, zamaskira v angela luči. Zatorej ni velika stvar za
njegove služabnike, da se zamaskirajo v služabnike pravičnosti,
katerih konec bo po njihovih delih.«
369
Frančišek je bil tudi inspiracija Ignaciju Loyoli, ustanovitelju jezuitov. Kot pravi angleška Wikipedija: sledil je vzgledu
duhovnih vodij, kot je bil Frančišek Asiški.
370
 Izkusil je videnje duha, ki se imenuje Devica Marija in duha, ki naj bi bil dete Jezus.
In "Marija" je postajala vedno močnejša in močnejša. Koliko največjih katoliških templjev je posvečenih Mariji in koliko Jezusu? Največja je posvečena prvemu "papežu": Bazilika Svetega
Petra. Največjo so papeži posvetili sami sebi, tako rekoč. Toda tudi
tu se skriva Marija. Bazil je kralj, bazilika pa? Lahko bi rekli, da je bazilika kraljica. Kraljica njihovega svetega Petra pa je v 369 II Kor 11:14-15
370 following the example of spiritual leaders such as Francis of Assisi.
214

II: Babilonska naveza
katolicizmu njihova Marija. Od 28 največjih katoliških templjev,
jih je 19 posvečenih "Mariji", 2 "Petru", 1 Pavlu (še iz časa
Konstantina), 1 Jožefu, 1 Janezu Krstniku, 3 nekim "svetnikom", 1
Trojici, 1 "Sveti družini", 1 "Svetemu" Srcu. Vsota vseh je več od
28, to pa zato, ker so nekatere cerkve posvečene več kot eni osebi.
Koliko jih je posvečenih Jezusu? Koga časti ali češčijo katoliki?
V tistem času je bilo zgrajeno tudi svetišče Naše Gospe Matere Guadalupe. Devica, mlado dekletce, se je pokazalo enemu Indijancu in zahtevalo, da se njej v čast zgradi svetišče. Pristojni škof je zahteval dokaz, da je bila to res Marija in zato je ta
prikazen dala Indijancu sliko, sliko iz nebes. Ali že vidiš? Efez,
Diana? Katere slika je padla iz neba? Ali vidiš luno na sliki?
 Katoliki trdijo, da gre za žensko iz Razodetja, ki je po njihovem mnenju Marija, ki rojeva, toda temu ne more biti tako.
Če bi to bila Marija in samo Marija in izključno samo Marija,
215

II: Babilonska naveza
potem prerokba, celotno poglavje postane nesmiselno. Gre za
Izrael in v tem primeru ima prerokba veliko več smisla.
371
 Ampak tu se skriva še kaj več. Simboli imajo več pomenov. To je vse, kar bom zaenkrat dejal o tej prerokbi. In ali opaziš mandorlo?
Mandorla ali mandelj po italijansko predstavlja določen del ženskega telesa. Slovenci namesto besede mandelj uporabljamo besedo češplja. Upam, da sedaj veš, o čem je govora. In
muslimani? Teoretično poklekajo samo pred Alahom, praktično pa
se priklanjajo črnemu kamnu, ki je tudi padel z neba in je zanimive oblike, mar ne?
Nekateri pravijo, da se je isti kamen oz. del istega meteorita
častilo tudi v antičnem Rimu. Šlo naj bi za kult Velike Matere, ki naj bi Rim obranila pred hudo katastrofo. Črni kamen, črni peter.
Če koga zanima kaj več o tem, lahko najde kaj več v približno pet urnem filmu, ki sem ga naredil, z naslovom Symbols and
Prophecies.
371 Raz 12:1, Gen 37:9-10
216

II: Babilonska naveza
Kaj pa še eno zelo pomembno Marijino svetišče? Lourd? Ali vidiš tu mandorlo? Kaj pa čudež v Fatimi, kjer naj bi Sonce plesalo? In danes, nedaleč od nas, se nahaja svetišče, kjer se Marija
pogovarja z določenimi ljudmi. Medžu gorje. Med gorami, med
gorje gredo naivni ljudje! To svetišče prinaša veliko denarja in Rimska cerkev še preiskuje, oz. je preiskovala, če so prikazni Božje ali ne. V času ko sem naredil film, katerega prevod je v bistvu to poglavje, se še niso odločili. Ena izmed sester,
Emanuela,
372
 je bila zelo inspirirana s sporočilom "Marije", ki je dejala: »Molite me, da bom lahko pomagala vam in drugim.«
373
Hm... To je dejansko isto sporočilo, ki ga širi Satanova cerkev,
katero je ustanovil Anton LaVey, ki pravi: »Jaz sem sam svoj odrešenik.« Molilo naj bi se k Mariji in na ta način bi odrešil sebe
in druge. Ti si Odrešenik. To je tako satansko sporočilo, ampak ker svetišče prinaša veliko denarja in ker ljudje ljubijo sporočilo in čudeže … pa kaj, saj gre za vero, a ne? Nima veze, v kaj verjameš,
važno je, da nekaj verjameš! To je popularen rek današnjega časa,
toda Biblija ne pravi tako.
Sicer pa, da! Ljudje molijo k Ištar, saj je njen ljubi Tamuz mrtev in ne sliši. Jezus pa je učil prositi Boga Očeta v njegovem,
Jezusovem imenu. Tako Bog Oče kot tudi Jezus slišita! In sta
živa :) 
Vse dandanes teži k sporočilu, da smo mi sami svoji odkupitelji, odrešitelji, mi smo nad Bogom. Mi smo kakor bogovi
– to je Satanovo sporočilo, Satanova dobra novica, Satanov 372 Emanuel – Bog z nami, eno izmed imen Jezusa Kristusa
373 To ni citat, pa vendarle – iz sporočil, ki sem jih raziskal, dobi človek takšno sporočilo... npr. 25. nov 1991: Molite, da bi vam pomagala. 
Potrebujem vaše molitve.
217

II: Babilonska naveza
evangelij. Sliši se dobro, a vodi v uničenje. Gre za lažno luč,
katero ljudje veselo sledijo.
Biblija pravi: »In veliki zmaj je bil vržen ven, tista stara kača,
imenovana Hudič in Satan, ki je prevaral ves svet.«
374
 Ves svet, ves svet... tudi mene, tudi mene je prevaral, a sedaj vidim!
Laodicejska cerkev je slepa, misli pa, da vidijo in da vedo vse.
Trdijo, da vedo, kaj se bo zgodilo, predno se bo Jezus vrnil, oni poznajo datume, vse, in množice to obožujejo. Jaz pa sem previden in čuječ, tako kot nam svetuje tudi Jezus.
375
 
Da, ljudje, ki se ne bojijo Boga, ga ne razumejo. Modrost se prične z Božjim strahom.
376
 Oni pa želijo poznati točen datum in vsako podrobnost... Želijo vedeti, kaj se dogaja v svetu in to primerjajo s svojo domišljijo in s svojo razlago prerokb. Toda to ni sporočilo Jezusovega nasveta nam in zaradi tega bodo zgrešili njegov prihod.
Jezus primerja svoj prihod s prihodom gospodarja v eni izmed
prilik. Vprašam te: kateri služabnik se zanima izključno ali mu je zelo, zelo, zelo pomemben točen gospodarjev prihod? Dobri
služabnik ali slabi? Dobri služabnik se predvsem zanima za to, da
skrbi za gospodarjevo imetje in ime. Zanima ga, kaj je gospodarju všeč, kaj si želi – to je njegova glavna skrb.
377
 Kaj pa slabi
služabnik? Njemu pa je mar samo za svojo lastno voljo, željo, ne pa za gospodarjevo in ker s tem ne želi predčasno prenehati, ga
zanima točen datum in ura, saj želi prevarati gospodarja, da je tudi
374 Raz 12:9
375 Mt 25:13, Mr 13:35, Mt 24:42
376 Ps 111:10, Prg 1:7, 9:10, 15:33, Job 28:28
377 Mt 24:46
218

II: Babilonska naveza
on dober služabnik.
378
 Tudi če tak služabnik pozna točen datum in uro gospodarjevega prihoda, bo gospodar videl, kaj je počel.
Gospodar – človek se še da prevarati – Bog pa se ne da. In takšni ljudje bodo povsem nepripravljeni, ko bo Jezus Kristus prišel.
Zatorej bodite čuječi, pozorni. Skrb naj vam bo predvsem, da
ste dobri služabniki in vse bo v redu. Ko Gospod pride, bo videl,
da ste dobri služabnik in tega si tu želim – da vam pokažem vse slabe stvari, ki jih počnete, da bi se lahko začeli bati Gospoda, da
bi vas bilo lahko sram, da bi se spreobrnili in da bi postali dobri
služabnik. Kakor je mene doletela sodba pred sodbo in nisem se dobro počutil – to želim dati tudi vam, da boste pripravljeni na
pravo sodbo.
Tako naj nas ne skrbi pretirano, ali se bo Jezus Kristus vrnil leta 17213 našega štetja ali danes. Bodimo mu zvesti, tega naj si želimo. Toda kakor jaz vidim stvari, smo zelo blizu dnevu njegovega prihoda: nekaj dni, tednov, mesecev, let, desetletij največ, toda obstaja mala verjetnost, da se vendarle motim, pa kaj potem? Želim mu slediti, želim mu biti zvest, dokler sem živ. In
tudi če umrem pred njegovim prihodom, njegovega veličastnega
prihoda ne bom zamudil, saj bom skupaj z drugimi oživljen tisti dan. In to želim tudi tebi.
379
 Kaj pa ostali? Ostali bodo oživljeni po koncu milenijskega kraljestva in nekaj jih bo ostalo živih, nekaj pa
ne, saj bodo deležni druge smrti.
380
 Biti oživljen po koncu kraljestva ni najboljše, kar te lahko doleti. Najboljše je, da si tam,
ob njegovem prihodu, začetku :)
378 Mt 24:50-51
379 Raz 20:6
380 Raz 20:12,14-15
219

II: Babilonska naveza
Jaz in ti lahko umreva že to sekundo – ali sva pomirjena z Gospodom? To vprašanje naj te vodi in ne točen čas tega in onega...
220

II: Zaključne misli Zaključne misli Bog je spregovoril :) Pa ne toliko v tem poglavju in v mojem življenju, kot v Bibliji in kot v življenju milijonov kristjanov. Kliče vse – kdo želi slišati njegov glas? Njegov glas, njegovo sporočilo,
ki lahko spremeni naše želje, naše življenje, ki nam lahko pokaže,
kakšni zakrknjeni kriminalci smo, ki nam lahko pokaže resnico,
nas vodi v strah in nato v zavedanje, da nam je dana še ena
priložnost, pomilostitev ... Da, sodba pred sodbo je tako čudovita ... kako rad bi to delil z vsakim!
A večina raje sliši laž: bodisi, da so dobri v svojem bistvu ali pa
da so nepopravljivi pokvarjenci ... Kdo pa želi slišati resnico? Kdo
želi ljubiti? Ljudje ljubimo denar in zaradi tega slej ko prej prekolnemo ljudi, slej ko prej se pokaže, da ima denar večjo vrednost za nas kot človek. In ko tak človek, kot sem bil tudi jaz,
ki sem se kot otrok tresel, ko sem prešteval nekaj sto nemških mark in dinarjev ... in ko tak človek vidi človeka, kaj vidi v njem?
V njem vidi denar. O denarju premišljuje, ga sanja, se veseli, ko se kopiči in ga boli, ko izgineva ...
In drugi ljudje ljubijo pohoto. Spolnost je čudovita, če ljubiš ljudi – če pa ljubiš spolnost in sovražiš ljudi, pa je uničevalna.
Poznam to silo, le kdo je ne pozna?! Močna je, pa vendar je ljubezen močnejša! In marsikdo zaradi pohote ogrozi življenje ljudi: koliko je spolnih bolezni ... toda to je za nas normalno ...
Normalno je žrtvovati druge svoji boginji pohote. To vsakdo
razume ... Vsakdo bi me potolažil, če bi sejal s svojimi genitalijami smrt in uničenje. Dejali bi: »To je človeško, se zgodi ... Saj imaš rad to in to osebo, toda pohota je bila močna in si se "ljubil" še s to osebo, ki pa je imela to in to bolezen ...« Dejstvo pa je, da dokler 221

II: Zaključne misli je pohota naš vladar, naš bog, naš cilj, s katerim vrednotimo življenje in dokler je pohota naš smisel življenja, do tedaj bomo žrtvovali in sovražili ljudi, katerih vrednost bomo povsem razvrednotili – imamo jih za spolne objekte, stvari, potrošno robo ...
In drugi ljudje ljubijo delo svojih rok. Tudi jaz sem užival v delu svojih rok in svoje glave. In spet – ko pogledamo, kaj je rezultat našega dela: uničena narava, uničena glava ... če bi res ljubili ljudi, bi s tem prenehali. Če bi res ljubili resnico, potem bi si več ne lagali, a kaj ko smo sovražniki resnice in ljubezni ... In si gradimo svoj spomenik, a jaz v našem delu vidim nagrobnik, ki bo
pokopal vse živo. 
222

II: Zaključne misli Da, če bi zares koga ljubil, ali ne bi iskal odgovora na
vprašanje: kaj bo, ko bo eden od naju umrl? Ali se bomo še videli?
Ali je to konec? Odgovor je tako preprost, a glede na to, koliko sem moral preiskati, koliko neumnih argumentov za življenje po smrti in proti njem sem slišal, lahko rečem samo: večine ne zanima. O, da – zanima jih denar, seks z vsem, kar leze in gre,
njihovo strupeno delo in misli ... mogoče sem ter tja koga zanima
223
Spomenik človeški veličini, njegovemu intelektu, srčnosti,
jaz pa v tem vidim nagrobni kamen Mountain of garbage in Bantar Gebang with some excavator, 
Wikipedia, 22Kartika, CC BY-SA 3.0

II: Zaključne misli tudi, kaj bo s to in to osebo ... pa vendar ne toliko, da bi zares iskal odgovor, ki bi ga sicer hitro našel ...
Bog pa nam ponuja ljubezen, ki ljubi vse ... celo tiste, ki jo sovražijo ... Da, ko spregovorim o resnični ljubezni, se ljudem začne trgati in praktično nihče ne želi razumeti. Resnična
ljubezen? »Ni resnice!« zakričijo in začnejo tolči po njej. In
ljubezen? Ponovno začnejo kričati ... Prav vse bi naredili, da bi
uničili že samo idejo na resnično ljubezen ... Do resnične ljubezni vodita dve poti: ljubezen do resnice in ljubezen do ljubezni ... Brez resnice ni resnične ljubezni in brez ljubezni ni resnične ljubezni...
Če bi ljubil vsaj eno od njiju, bi te ta ljubezen hitro pripeljala do
resnične ljubezni …
Kako je videti resnična ljubezen? Poglejmo si najprej lažne ljubezni. Ljudje ljubijo denar. Ali jim denar vrača ljubezen? Ne.
Vse svoje življenje ga zbirajo, misleč, da so njegovi gospodarji – pa vendar – kdo je tisti, ki gospoduje nad kom? Ali ne dirigira
denar življenja svojim zbirateljem? Ali takšni ljudje niso sužnji, ki želijo verjeti, da so gospodarji? Ti ljudje živijo v laži in pripravljeni so žrtvovati veliko ljudi zavoljo mrtvih stvari ...
denarja ali stvari, ki jih lahko kupi denar: hrana, avtomobili, slava,
spolnost, čaščenje, dela – več denarja imaš, več lahko "narediš"...
Želiš verjeti, da počneš dobre stvari, a s svojim služenjem svojemu bogu, bogu denarja, zaničuješ življenje. Mogoče to ni takoj vidno,
vsaj tebi ne ... pa vendar se to slej ko prej pokaže v tvojem življenju – tega ne moreš skriti.
Lažni bog te vedno prinese naokrog s tvojim lastnim privoljenjem. Naj naštejem samo še nekaj laži. Denarju zaupaš, v denar veruješ, da ti bo pomagal v času stiske in da te bo varoval.
Kaj pa se v resnici zgodi? Več denarja ko imaš, v večji nevarnosti si, saj ljudje, ki ljubijo denar, razmišljajo dan in noč samo o tem,
224

II: Zaključne misli kako ga takšnim, kot si ti, vzeti – na lep ali na grd način. Za denar so pripravljeni tudi ubijati!
Lažni bog, ki je omejen, zato vedno pripelje do nasilja nad
ljudmi. Nikoli ne prinese pravega miru. Njegov mir je samo en:
dokončno uničenje v vanj verujočega človeštva.
Nekdo časti lepoto ženske kot svojo boginjo. In tudi to je omejen bog. Če mu ženska ne more vračati tega, kar od nje želi, če ona npr. "ljubi", jo privlači drug moški ali ženska, kaj potem stori marsikateri "zaljubljenec"? »Brez nje ne more živeti,« si misli. Ali postane poklapan, brez smisla v življenju, ali si vzame življenje ali pa ogrozi življenje svojega "boga". Verovati v minljiv smisel življenja, pomeni slej ko prej ostati brez smisla življenja. In kako se s tem spoprimejo ljudje? Sanjajo o tem, da bi oba istočasno umrla, po možnosti v spanju.
Vsi ti lažni bogovi, po katerih vrednotimo življenje, ki so naš smisel življenja: lepota, denar, moč, zdravje, dolgost življenja,
položaj v družbi, priljubljenost med ljudmi, intelekt, razne sposobnosti ... razvrednotijo pravega Boga, Boga življenja in resnice in ljubezni in modrosti in zaradi tega slej ko prej privedejo do uničenja.
Ob pogledu na slike smetišč, naših spomenikov, ki se širijo po vsem svetu, mi pride na misel naslednje vprašanje: »Brez katere stvari nisi mogel živeti? Katero stvar iz tega kupa si zares nujno potreboval?« Ljudje pravijo, da ne morejo živeti brez strupenih proizvodov, ki izvirajo iz njihovih bolnih umov in src. A tudi z njimi ne morejo. Takšne ljudi čaka dokončno uničenje v vsakem primeru. Bog pa zaenkrat še ponuja pomilostitev … Še bi se lahko spreobrnili, še ni prepozno. Še ni prepozno za sprejeti usmiljenje,
seme ljubezni in začeti živeti tako, da bi ne škodovali ne sebi, ne 225

II: Zaključne misli drugim, živeti tako, da bi ne kradli prihodnosti in zdravja
prihodnjim generacijam, svojim otrokom, katere podkupujemo s strupenimi stvarmi in jih skušamo prepričati, da nam je mar za
njih!
Tudi jaz sem bil tak... vernik v dela človeških rok, dela
pokvarjenih človeških umov in src, a bolezen je ozdravljiva. Kdo
želi biti ozdravljen? Kdo želi resnično ljubiti? Sedem dolgih let sem bil bolj ko ne tiho. Objavljal sem knjige, filme, pesmi,
objavljal na FB... in bil ignoriran, veliko ljudi, še posebno bližnjih,
me je velikokrat nadrlo ko psa... sem ter tja pa sem pri kom le videl, da se ga je sporočilo dotaknilo. Ne toliko kot mene, žal, ne toliko kot mene. V sedmih dolgih letih bi lahko vsi postali boljši od mene... pa žal tega ne vidim. Nihče ni prišel do mene, rekoč:
»Milan, a veš, kako ljubim ljudi? Ko pomislim nanje, na njihov dih, na njihov utrip srca, na njihov pogled, na eno samo njihovo čudovito celico... začnem jokati od sreče... Nikogar ne sovražim,
nikomur ne želim, da bi umrl ali da bi se mu kaj slabega zgodilo...
podobno kot nisem želel, da bi se denarju, katerega sem ljubil, kaj zgodilo, sedaj tako čutim do ljudi. In premišljujem 24/7, kako naj jim dam resnično ljubezen, kateri se tako upirajo... tako me boli,
Milan, ko jih vidim, kako kričijo eden na drugega, kako zaničljivo govorijo eden o drugem, ko se varajo in ogrožajo življenje svojega
bližnjega, kako sami sebe zastrupljajo z raznimi drogami, kako zelo sovražijo življenje, resnico, ljubezen... kako hudo mi je to gledati... dajva, zmoliva, prosiva skupaj Očeta, da bi bila vsaj še ta
in ta oseba rešena suženjstva grehu in da bi sprejela ljubezen...
Včasih sem govoril: ne da se... ampak resnica je, da nisem želel.
Še pet minut na dan nisem premišljeval o tem, kako naj živim, da
bi bilo moje življenje komu v blagoslov... sedaj razmišljam...
uporabljam um, ki mi je bil dan... in moje srce končno čuti, čuti za
druge! Kako čudovito je: kriminalec, kot sem jaz, plačnik, je dobil 226

II: Zaključne misli še eno priložnost... Ne bom je zapravil... naj ti bom zvest Bog do
konca... Hvala ti, hvala ti, hvala ti... Da, sedaj ljubim. Ljubiti ne pomeni dobro se počutiti... Ljubiti pomeni tudi, da me boli, ko nekdo uničuje meni ljubljene stvari in osebe. In ljudje uničujejo sami sebe, ves svet in pljuvajo po tebi, Gospod... Do kdaj Gospod
boš še potrpežljiv, do kdaj Gospod? Včasih sem želel živeti v miru... in takšno življenje sem imel za ljubeče – a to ni ljubezen,
saj ljubiti mir, pomeni sovražiti vse, kar ogroža tvoj mir... Sedaj pa
ljubim ljudi, resnico, ljubezen, tebe Gospod... zaradi tega lahko ljubim vse ljudi, saj so ustvarjeni po tvoji podobi, so tvoja slika...
pokvarjena... in verjamem, da se da vsaka od teh slik popraviti, če si le tega želi... Ti to zmoreš, Gospod... Nič na nas in v nas ni lepega... Edini razlog, zakaj ljubim ljudi, je ta, da so ti do neke mere podobni... in kako lepi so šele tisti, ki so sprejeli tvojo ljubezen?!... Hvala ti, hvala...« In jaz bi odvrnil: »Amen, hvaljen Jezus na vekov veke, amen...«
Tega nisem doživel in zato čutim, da moram jaz spregovoriti...
biti neke vrste vodja, čeprav si tega ne želim več. Biti voditelj je namreč slabo... Če si slab voditelj, potem vodiš ljudi v uničenje – če si dober, ti nihče ne želi slediti in vsi se spravijo na tebe – ampak to je bila pot mojega Gospodarja, Jezusa Kristusa – on me je potegnil iz teme, mi dal novo priložnost – in naj mi pomaga, ker ga ne želim izdati...
Ljudje brez srca želijo spremeniti druge, jim vsiliti svojo voljo.
Drugi so za vse krivi... Takšni ljudje ne želijo priznati svoje krivde
in se spreobrniti. In za takšne ljudi bodo pravi kristjani vedno
barabe in krivi za vse... Občasno kažejo s prstom na to in to tajno organizacijo, za katero je sploh vprašanje, ali obstaja... a ko so soočeni z resnično ljubeznijo v pravem kristjanu, potem jih 227

II: Zaključne misli povečini združi skupno sovraštvo do resnice, do ljubezni in začnejo udrihati po Jezusovem sledilcu.
Jezusov sledilec pa ne želi prisiliti nikogar v nič. Kdor želi, naj pride, in vse mu bo dano... Kdor trpi v svoji ljubezni do denarja,
kateri mu obljublja varnost, hkrati pa je zaradi njega ogroženo njegovo življenje... kdor trpi v svoji ljubezni do denarja, pohote,
do svojih del, ki mu ne morejo vračati ljubezni... naj pride in pokazal mu bom njegovo pokvarjeno naravo in laži, s katerimi sem se nekoč tudi sam družil... Kakor sem opazil, bi ljudje dali vse, da
bi se to skrilo... za to so pripravljeni plačati ogromno denarja,
narediti vse... za pravo zdravilo pa... ni takšnega navdušenja... Jih je pa strah: aha, potem bom izgubil oblast nad seboj... joj, saj je nikoli nisi imel... Suženj denarja, svojega guruja... laži in zla...
Dobro je biti previden, da... ampak ti nisi previden.
In dokler je v tebi ponos, v tebi prava ljubezen ni dozorela in vse, kar boš storil, bo prekleto. Lahko se ti bo zdelo v redu, ampak Božjega blagoslova nad tvojimi deli in nad tvojim življenjem ne bo... Tudi to vedi...
Ta svet ogrožata dve stvari: svet, ljudje ogrožajo sami sebe in s tem so pomirjeni. To je normalna stvar, pravijo. Da, uničujemo se in ves svet – to tako pač je. Opravičujejo vsako gnusno dejanje. In
druga stvar, ki ogroža ta svet pa je: resnična ljubezen. Moram priznati, da je tudi mene malo strah, da bom izgubil kontrolo nad
seboj... ker čutim, kot da me bo razneslo... čutim, da če pustim ljubezni, da raste, da ne bom več dolgo na tem svetu – vsi se bodo
spravili name... Da... ampak moje življenje ima vrednost, ima
smisel le v ljubezni... In razmišljam o tem, kako bom zapustil ta
svet... Najraje bi umrl pod točo metkov – da bi moje telo tudi na ta
način rešilo življenje sočloveka... kogarkoli že – lahko tudi koga,
ki me sovraži... To mi je želja... ali bo uresničena in kdaj in kako – 228

II: Zaključne misli tega ne vem... Vem pa, da želim misliti, delati za ljubezen, za ljudi
in tudi umreti – želim žrtvovati sebe za resnično ljubezen, kot se je tudi ona žrtvovala za mene pred 2000 leti in ki mi je odprla oči in ušesa in mi dala videti svojo – to je njeno – moč, oz. njegovo :)
229

III. mali bogovi so padli na glavo

V tem delu sem nameraval na kratek in preprost način pokazati našo nespamet na številnih področjih življenja. Ker je praktično vse, kar počnemo, narobe, je to kljub vsemu obsežno delo, ki se ga
bom mogoče lotil v prihodnosti.
231

IV. tako naj bi bilo
232

V četrtem delu sem nameraval povedati kaj več o tem, kaj Biblija pravi o zdravju in kako naj bi živeli. Navodila so tako zelo preprosta, da sem celo jaz dolgo časa mislil, da Bibliji nekaj manjka, pa ji ne. Življenje je preprosto, resnica je preprosta, laž pa
naredi vse skupaj izredno komplicirano. Življenje, kot nam ga je namenil Bog, ni težko – Bog naredi praktično vse; če pa mi želimo biti Bog, potem pa … da, čakajo nas težave in težave in težave.
Marsikaj od tega, kar sem nameraval napisati v tem delu,
prihaja do vedno več ljudi, s tem da, je to, kar ljudje dobijo,
zapakirano skupaj z lažjo, a tistega, ki ljubi resnico, bo že Bog
vodil k sebi. A razmisliti in zapisati vse, kar lahko človek ve o zdravju in življenju je zamudno delo in ne morem ga izpeljati. Moj čas se izteka. Sedem let sem deloval praktično brez človeške podpore. Malo je boleče, ko vidim, kaj vse so skrivali ljudje,
koliko milijard ljudi po nepotrebnem trpi in za to še plačujejo raznovrstnim prevarantom, ki jim v imenu dobrega škodijo ...
Ampak kaj morem, če sovražijo resnico? Tistemu, ki sovražijo resnico – kdo lahko pomaga takšnemu? Marsikomu bo tisti duh, ki ga je pravil v godljo, tudi navidezno pomagal, in marsikdo bo
navdušen... Žal... Zelo si želim, da ljudje ne bi trpeli in da ne bi bili prevarani ter da ne bi izgubili svoje duše, ampak … preko njihove volje ne morem iti. Kar želijo, to dobijo …
Sicer pa... glavno stvar sem predstavil: upanje v pravega Jezusa
Kristusa, odrešenika. Na koncu in že na začetku je to tisto, kar nam preostane in čudovito je in zelo preprosto! Karkoli lahko mi sami naredimo za svoje zdravje in svoje življenje je praktično nič...
Tolikšna je naša moč in tolikšna je njegova :) Tako da nisem nikogar prikrajšal, če tretjega in četrtega dela nisem uspel spisati.
Glavno, da, glavno sem povedal :)
233