LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 20 Tesnjenje obstoje~ih lesenih oken in vrat za var~evanje z energijo Tudi v Sloveniji v zadnjih letih po vzoru razvitejših dr`av ~edalje ve~ pozornosti namenjamo u~inkovitejši rabi energije tako v gospodinjstvih kot v industriji. @e z nekaterimi razmeroma enostavnimi ukrepi je namre~ mogo~e znatno zmanjšati rabo energije, dose~i ekonomski prihranek in hkrati pove~ati bivalno udobje. Eden od njih je zatesnitev `e obstoje~ih, starih lesenih zunanjih oken in vrat, kar je zanimivo tako za stanovalce kot za upravljalce zgradb. Zunanja okna in vrata imajo veliko vlogo pri var~ni rabi energije v zgradbah. ^e so kakovostna, je transmisijska toplotna izguba (prehod toplote skozi okno) manjša, dobro tesnjenje pa z nadzorovanim prezra~evanjem veliko prispeva k zmajšanju konvekcijskih izgub (nekontroliran pretok zraka skozi pripire). Skozi vsak meter netesnih oken in vrat v eni ogrevalni sezoni uhaja do 40 kWh energije. ^e vgradimo kakovostna silikonska tesnila, lahko pri stroških ogrevanja prihranimo tudi do 20 odstotkov (oziroma ob enaki koli~ni porabljene energije dose`emo višjo temperaturo v prostoru), kar je še posebej pomembno takrat, kadar je površina oken glede na prostornino prostora velika. Z zmanjšanjem izmenjave zraka z 1,2 na 0,7-krat na uro lahko prihranimo pri hiši s prostornino 300 m³ letno okrog 3.200 kWh toplote oziroma do 330 l kurilnega olja. Tesnost oken in vrat lahko enostavno preizkusimo tako, da med krilo in okvir vstavimo list papirja. ^e ga pri zaprtem oknu z lahkoto izvle~emo, je tesnjenje slabo. Za trajno tes-nost okna so pomembni kakovost tesnila, oblika pripire, kakovost okvira, krila in okovja ter stiki med okvirom in zidom ter med krilom okna in zasteklitvijo. Do nekontroliranih toplotnih izgub pri netesnih oknih in vratih prihaja predvsem na stiku med krilom in okvirom, zato pri starih oknih in vratih, ki nimajo tovarniško vgrajenih tesnil, tesnimo ravno ta mesta (razli~na mesta vgradnje tesnil glede na vrsto okna). Seveda moramo pred vgradnjo tesnil oceniti, ali niso morda sama okna `e tako dotrajana, da bi jih bilo pametneje zamenjati. Pravilno dimenzijo tesnila lahko izberemo le, ~e poznamo širino re` za vsako posamezno okno. Med krilo in okvir na posameznih mestih namestimo gnetljivo maso, zapremo okno in po odtisu v masi ocenimo širino re`e. Ustrezna koli~ina tesnil je enaka seštevku obsegov oken, ki jih nameravamo zatesniti. Pri vezanih oknih mora biti tesnilo vgrajeno med okenskim okvirom in notranjim delom krila, s ~imer v veliki meri prepre~imo kondenzacijo na steklih. Pri dvojnih (škatlastih) oknih pa iz istega razloga zatesnimo samo notranji del okvira. Pri dobro tesnjenih oknih moramo zagotoviti redno in zadostno prezra~evanje, sicer je mo`no, da se bomo slabo po~utili, še posebej, ~e je v prostoru pe~ za plinsko eta`no kurjavo ali kamin. Na stenah neprezra~evanih, dobro tes- njenih prostorov se lahko zaradi pove~ane vla`nosti pojavi celo plesen. Silikonska tesnila Silikonska tesnila, ki jih brez lepljenja vgrajujemo v na novo vrezan utor v okenskem ali vratnem okviru, so najkakovostnejša kombinacija tehnologije in materialov za obnovo tesnjenja obstoje~ih lesenih oken in vrat. Taka vgradnja silikonskih tesnil je u~inkovita zaš~ita pred mrazom, vro~ino, prepihom, hrupom, prahom, vonjavami in rosenjem stekel, hkrati pa izboljša po~utje v prostoru. Nalo`ba v vgradnjo silikonskih tesnil se lahko skozi zmanjšane stroške ogrevanja povrne `e celo v prvi kurilni sezoni, poleg tega pa lahko ra~un za opravljeno storitev uveljavljamo kot olajšavo pri napovedi dohodnine. Tesnjenje starih oken in vrat je energetsko u~inkovita in predvsem enostavna rešitev takrat, ko zamenjava oken ni dovoljena ali mo`na (spomeniško varstvo, najemniška stanovanja, stanovanja v blokih). Vrednost investicije pa je v primerjavi s stroški, ki nastanejo pri zamenjavi oken, zanemarljiva. Tr`na cena vgradnje silikonskih tesnil je od 430 do 550 tolarjev za teko~i meter. Silikonska tesnila po svojih lastnostih prekašajo tesnila iz drugih materialov, saj - so odporna proti vremenskim vplivom, ozonu, son~nim `arkom, atmosferski poluciji, svetlobi in staranju; so trajno elasti~na, dimenzijsko in barvno stabilna, odporna na pregibanje in stiskanje ter prilagodljiva vsaki obliki in velikosti rege; so neprepustna za vodo, tesnijo vse površine in so kompatibilna z vsemi konstrukcijskimi materiali, imajo izjemno dolgo `ivljenjsko dobo in ne potrebujejo nikakršnega vzdr`evanja; - v temperaturnem podro~ju od -60 do +250 °C se ne zlepijo, ne otrdijo in ne razpokajo, temve~ ohranijo vse svoje lastnosti (plasti~na in nekatera gumena tesnila namre~ ob nizkih temperaturah otrdijo). Ker so silikonska tesnila izredno kakovostna, proizvajalci zanje zagotavljajo nekajletno garancijo ob normalnih pogojih uporabe, kar pomeni, da jamstvo ne velja za prebarvana ali prelakirana tesnila ter za kemi~no in mehansko povzro~ene poškodbe. Doma~ proizvajalec silikonskih tesnil (Rosil s.p. iz Ljubljane) nudi kar desetletno jamstvo za svoja tesnila, ki so tudi preizkušena po predpisanih standardih. Silikonska tesnila zaradi svojih izrednih lastnosti niso primerna le za obnavljanje tesnjenja starih oken in vrat, tem-ve~ tudi za izdelavo stavbnega pohištva. Velikokrat projektanti ali arhitekti celo predpišejo uporabo silikonskih tesnil pri izdelavi novih oken in vrat, še posebej v tujini. Doma je opazen premik k uporabi silikonskih tesnil v izdelavi novega stavbnega pohištva predvsem pri zasebnih proizvajalcih. Tesnila, ki jih vgradimo brez lepljenja, imajo pred samolepilnimi izvedbami ve~ prednosti. Samolepilna tesnila so LES wood 50 (1998) 1-2 Znanje za prakso 21 precej neobstojna, saj se pod vplivom vlage, vremenskih in temperaturnih sprememb ter ~istilnih sredstev s~asoma odlepijo. Samolepilna tesnila ote`ujejo vzdr`evanje oken, saj tesnil praviloma ne smete prebarvati ali prelakirati, torej bi jih morali odlepiti oziroma odtrgati. Vgrajena tesnila pa ob vzdr`evanju oken enostavno vzamete iz utora (predhodno jih ozna~ite) in jih po opravljenem delu vstavite nazaj. Monta`a tesnil Monta`a silikonskih tesnil (izdelava utorov in vgradnja tesnil) je hitra, ~ista in brezprašna, vendar jo mora opraviti strokovnjak. Monter z ro~nim rezkalnikom izdela v okenski ali vratni okvir 3 mm utor in vanj brez lepljenja vstavi tesnilo ustrezne dimenzije. Rezkalnik je s cevjo povezan z gospodinjskim sesalcem, ki sproti odsesava izrezkane delce. Monter lahko dnevno vgradi tudi do 100 in ve~ teko~ih metrov tesnil, kar je odvisno od obsega nujno potrebnih dodatnih opravil, ki ob monta`i tesnila in po njej zagotavljajo normalno delovanje oken in vrat (morebitna demonta`a in monta`a okenskih in vratnih kril, nastavitev in morebitna zamenjava poškodovanega okovja, kakovost obstoje~ega stavbnega pohištva in okovja, vrsta lesa in premaza). @e nekaj let lahko tesnjenje obstoje~ih oken in vrat z vgrajevanjem silikonskih tesnil v novo vrezkan utor naro~ite tudi pri nas, saj je na podro~ju celotne Slovenije `e precej usposobljenih strokovnjakov za tovrstno storitev. Subvencije dr`ave za tesnenje oken in vrat Lani je tesnjenje oken in vrat kot ukrep u~inkovitejše rabe energije v gospodinjstvih prvi~ promocijsko in finan~no podprla tudi dr`ava oziroma Agencija RS za u~inkovito rabo energije (AURE). V akcijo tesnjenja je bilo vklju~enih 941 gospodinjstev, vgrajenih pa je bilo skupno 46.600 teko~ih metrov tesnil (v povpre~ju 49,5 m na gospodinjstvo). Po zni`anih, akcijskih cenah je bilo dodatno vgrajenih še okvirno 15.000 teko~ih metrov nesubvencioniranih tesnil. Zaradi velikega zanimanja ljudi in ekonomske upravi-~enosti ukrepa AURE tudi letos sofinancira zatesnitev oken in vrat v pribli`no 400 gospodinjstvih (v višini do 10.000 tolarjev na posamezno gospodinjstvo). Akcijo, ki se je pri~ela 29.1.1998 in traja do porabe sredstev, tudi letos vodi firma ROSIL s.p., izvajajo pa njeni pooblaš~eni monterji. Tistim prosilcem, ki bodo ostali brez subvencije, bo izvajalec del v ~asu akcije tudi letos omogo~il vgradnjo tesnil po akcijskih cenah (20 % ni`je od rednih tr`nih cen). [e je ~as, da preverimo, ali naša okna in vrata dobro tesnijo. mag. Anita ŠKOF Rosil d.o.o.