List 36.
Raj zgubljen.
JL  osckan hrast leži na tleh, Dva pridna, mož in žena, Se trudita o njemu v speh? Zagojzda je vsajena. On s kicam bije tresk na tresk 9 In udri, udri, plesk na ptesk, Derva lete iz njene roke, Verstivši v sklade se visoke.
„0 Jeva! mati vsih nadlog! Začne tožliva Mina, Tvoj dar so žuli naših rok, Tvoj dar je bolečina. Sladak je jabelček, je res, Na mestu tvojim vonder jez Bi se ne bila kači vdala, Skušnjavki figo pokazala.*4
.»..Odam. Odam je pnoža stric,
Kaj ona? Luka pravi,
Odam je kriv, de kmeta kic,
Drevo in cepec davi.
Drugač bi ženo jez nažgal,
Klofute cvet za lih' ji dal,
Iz ust izbil ji dar malika,
In z njim se kakšen kos jezika."u
To čuje imeniten knez,
Grajšak na tistim vkraju ,
Smeje pristavi: „Skoda res,
De nista bila v raju!
Vse bolji bilo bi za nas,
Ne belil bi otrok nam las,
Ne bilo bi ne mit opravka,
Ne vojsk, ne pravd, ne tlak, ne davka."
,,Pa kaj se če? Pomoči ni. Iz kletke všel je tiček , Recimo rajši kako bi Se vama znižal griček. Ce bosta v sladnosti blaga Junaško se obnašala, Pustita rasti hrastovino In z mano pojdita v grajamo."
Grajšina, o besede cvet,
Besede slast velika!
Tvoj blesk, med rajske žarke štet,
Se mene včasi mika.
Naš Luka pa je mož kot ost?
In Mina vsa njegova kost;
Na hip razumi ta , de taka
Prememba sreče ni napaka.
In zadovoljna skoz in skoz Se vpotita iz tnala, Ne bila bi pečena gos Ju zdaj nazaj deržala. Ko prideta v grajšino res Po knežko se obnese knez, V šestino krasnih izb ju dene In s to besedo lepo sklene:
„Moj grad, ne rečem de je raj, Pa bolji je ko bajta, Terpljenje tu ne čaka vaj, Dovolj je vsiga, znajta! Ležala bosta mirno rah Na mehko gladkih vajšnicah, Tenčice, svile, prazne krame Bo kakor listja, kakor slame."
,,Kopune, torte za obed
Bo kuhar pridno pekel,
Na mizo vsak dan sedem skled
Postaviti bom rekel.
Ne bo pomanjkanja pijač,
Ne morskih rib, ne žlahtnih krač ,
Ob godili še dodati mislim
Divjačine salatam kislim."
„Le zadno skledo prepovem,
Prišla bo spoh pokrita,
Pri miru nej stoji, potem
Jo spet nazaj pošlita.
Ce mi prelomita pogoj ,
Vaj zapodim iz grada koj ;
En škrat je not — še vama znan je,
Ta razodene krivo djanje."
O temu zdaj prepiranje Bi bil rokav narobe ,
Kjer darovanim konju se Ne gleda zlo na zobe. In meni se po pameti Sestero skled gverljivo zdi; Ni ravno bati se omage, Ce bo beržanke dost in drage.
Postrežba ker zakoncama
Je bila vsa po volji,
Gotovo v raju, mislita,
Ni mogla biti bolji.
Jedi prinaša mlad lokaj ;
Kot ure zlate nov tečaj
Gre vse po redu gladko , lično ,
Od jutra do večera pično.
Le zadna skleda je spotik, Ta dvojco strašno peče; Kdor skusil je pohot in mik, Razumi kaj to reče, Razumi de v začetku se Braniti mika treba je. Odrašen hujši žge ko kuga, Le malo kdo potem ga vžuga.
In glej ! Pri mizi sedmi dan Fazana *) sta obrala, Zakrite sklede krov postran Pogleda Mina zala: „Ah , kako rada vedla bi Kaj pod pokrovam tim tiči ? Mi ni za jed, sim več ko sita, Le vedla bi zakaj je skrita."
,.,,Ki mnogo praša, zajde rad,"" Pristavi moder Luka, Gospodarica dobrih vad Pogosto v pisker kuka. ,,,,Zakaj je skrita, slepa stvar! Al ne poznaš gospode mar? Smeti in ljulko nam nakani, Za sebe zlate jedra hrani."u
,„,Daj , dvigni reno, vidla boš , Resnica se ne zlaže!
*) Fazan, žlahtna tica,
142
Nar l>olji kos obira mož,
In nama osle kaže.
En škrat je noter — ha, ha, ha!
Vsak trap, de škratov ni, že zna5
Ta prazna je , o tem ni dvombe ,
Odprite — djal bi Lah — so bombe!""
Tak' moder Luka govori,
In skledo rah primakne 5
Plen Mina vedogladnosti
Pod reno perste vtakne.
Pripogne glavo, kuka not,
Razmotrenju je rob napot,
Ter dviga, kuka, dviga, dvigne  —
Iz prazne sklede miška švigne.
In huš po izbi semtertje
Begljivka urno šterka,
Na noge zbaše dvojca se,
Za njo marljivo derka.
Lovi, lovi, dervi klobuk,
Iz kota zverče v kot — fuk, fuk
In Mini clo široko krilo
Ni v smešnim lovu k pridu bilo.
Obup in zdih in stisk in stok Napade dvojco bledo , Vse ksanje, mnenje, vitje rok Ne spravi miške v skiedo. Zdaj pride knez, razumi kvar, In sune nehvaležni par,
O groznim smehu vse družine, Zasramovaje iz grajšine.
Na tnalo Luka z Mino vštric
Prihodni dan koraka:
..Kaj zmisli vse si vrag — in škric  —
On zdihne  — pasja dlaka!
Ostala ta mi bo v opom,
Odama sodil več ne bom,
Sim skusil, de ni treba kače,
Pripraviti ob raj bahace."
J. Koseski.