LETO II. ŠT. XI (N° 0011) DECEMBER / DICEMBRE 2016 OBČINSKA UPRAVA AMF RA PROJEKT VZPOSTAVITVE AMMINISTRAZIONE COMUNALE PROGETTO DI ATTUAZIONE Tel.: +386 (0)5 66 53 000 OBČINA ANKARAN COMUNE DI ANCARANO Jadranska cesta 66, p. p. 24 Strada dell’Adriatico 66, c. p. 24 6280 ANKARAN – ANCARANO Glasilo občine Ankaran / Gazzetta del comune di Ancarano 4 Vsakdo mora imeti občutek, da je spoštovan in ljubljen Ciascuno di noi ha bisogno di sentirsi rispettato e amato 8 Krajani s pobudami soustvarjajo prostorski razvoj občine I cittadini con le loro proposte contribuiscono all’evoluzione territoriale del Comune 28 Praznično vzdušje se stopnjuje Aumenta l’atmosfera festiva 2 Pregled dogodkov Rassegna degli eventi 28. oktober / 28 Ottobre Poklon dr. Alešu Beblerju Učenke in učenci osnovne šole so se ob dnevu spomina na mrtve poklonili dr. Alešu Beblerju. Še posebno čast so mu izkazali Naja Markežič, Gaja Pirjevec, Arlen Pobega, Živa Romih, Jakob Lev Bergoč, Ian Kerma ter Zarja Černe z recitalom pesmi Karla Destovnika - Kajuha in Nika Grafenauerja. Omaggio al dott. Aleš Bebler Durante le festività dei santi, le alunne e gli alunni della scuola elementare, hanno reso omaggio al dott. Aleš Bebler. Un omaggio particolare è stato dimostrato da Naja Markežič, Gaja Pirjevec, Arlen Pobega, Živa Romih, Jakob Lev Bergoč, Ian Kerma e Zarja Černe con la recita delle poesie di Karel Destovnik – Kajuh e Nik Grafenauer. e lo spettacolo del coro della Scuola elementare di Ancarano abbiamo aperto in grande stile la zona per gli eventi nel centro di Ancarano, che nel mese di Dicembre sarà sede di numerosi avvenimenti. 5. december / 5 Dicembre Mednarodni dan prostovoljstva Na dan, namenjen prostovoljstvu, sta predstavnici Rdečega križa Marija in Tjaša obiskali učence 3. razreda ankaranske šole in jim približali prostovoljstvo, njegov pomen in izzive. Od novembra do aprila prihodnje leto pa pomoč nudijo tudi prostovoljci v okviru projekta Trajnostni park Istra. Najraje pomagajo pri projektih, katerih namen je pomagati ljudem in imajo dolgoročne pozitivne vplive na naše kraje. Če bi potrebovali pomoč prostovoljcev, jih lahko kontaktirate preko e-naslova prostovoljci@ parkistra.com ali po telefonu na 051 212 921 oz. 040420 500. Giornata internazionale del volontariato Nella giornata dedicata al volontariato, le rappresentanti della Croce Rossa Marija e Tjaša hanno visitato gli alunni della III classe della scuola di Ancarano e gli hanno avvicinati al volontariato, il suo scopo e le sue sfide. Da Novembre fino all’Aprile dell’anno prossimo, numerosi volontari saranno a disposizione tramite il progetto Trajnostni park Istra (Parco sostenibile Istria). Daranno una mano in progetti tramite i quali, aiutando le persone, garantiranno anche un impatto positivo e duraturo sul nostro territorio. In quanto abbiate bisogno dell’aiuto dei volontari potete contattarli attraverso l’indirizzo e-mail prostovoljci@parkistra.com o al numero di telefono 051 212 921 o 040420 500. 17. december/ 17 Dicembre Luč miru iz Betlehema 17. november / 17 Novembre Sanacija cest Začela so se preplastitvena dela na Jadranski cesti, in sicer na odseku med avtobusnim postajališčem na Debelem rtiču in odcepom za Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič. Ricostruzione delle strade Sono iniziati i lavori per la spianatura della Strada dell’Adriatico, dalla fermata dell’autobus fino a Punta Grossa e lo svincolo per il Centro giovanile di villeggiatura e salute CRS di Punta Grossa. 3. december / 3 Dicembre Otvoritev Decembra v Ankaranu Z otvoritvijo drsališča, prižigom božičnih lučk in nastopom zbora Osnovne šole Ankaran smo slovesno odprli prireditveni prostor v središču Ankarana, kjer se bodo decembra zvrstile številne prireditve. Inizio del Dicembre 2016 ad Ancarano Con l’apertura della pista di pattinaggio, l’accensione delle luci natalizie Ankaranski skavti so pred župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja ljudem delili plamen Luči miru iz Betlehema. Letošnji moto dobrodelne akcije se glasi: Brez tebe me zebe. Zbrana sredstva bodo namenjena slovenskim družinam, ki so se zaradi nepredvidljivih in nesrečnih dogodkov znašle v stiski. S podarjenimi sredstvi bodo lažje stopile na pot primernega in kakovostnega življenja. Luce di pace da Betlemme Gli scout di Ancarano, davanti alla chiesa di San Nicola hanno distribuito la Luce di pace da Betlemme. Il motto del concorso di beneficenza di quest’anno recita: Senza di te sento freddo. I fondi raccolti saranno destinati alle famiglie slovene, che a causa di eventi imprevisti e sfortunati si trovano in difficoltà. Con i materiali donati potranno riprendere la strada verso una vita adatta e di qualità. Uvodnik Introduzione 3 Premislimo Ankaran in sooblikujmo skupno prihodnost / Riflettiamo su Ancarano per creare un futuro assieme Ankarančani živimo na enem najlepših in najbolj ohranjenih delov slovenske obale. Ta misel naj nas spremlja pri odločitvah v prihajajočih dveh letih, saj bodo te dolgoročno vplivale na razvoj naše občine. Priprava občinskega prostorskega načrta zahteva od nas oblikovanje odgovorov o naši prihodnosti. Prvič v zadnjih 40 letih imamo priložnost soodločati, kako bomo v prihodnje vrednotili naravo, ohranjali njeno raznolikost, cenili kulturno dediščino in kakšna bo kakovost bivanja v naši občini. Noi abitanti di Ancarano viviamo in una delle zone più belle e meglio conservate della costa slovena. Questo pensiero dovrà seguirci nelle decisioni che prenderemo nei prossimi due anni, in quanto influenzeranno a lungo termine lo sviluppo del nostro comune. La creazione del piano comunale per la progettazione territoriale richiede la creazione di soluzioni che riguardano anche il nostro futuro. Per la pima volta in 40 anni abbiamo la possibilità di codecidere come salvaguardare in futuro la natura, mantenere la sua diversità, dare valore al patrimonio culturale e alla qualità della vita nel nostro comune. Odločili smo se, da bomo svoje razvojne cilje sooblikovali z vključenostjo občank in občanov ali, kot to imenuje stroka, od spodaj navzgor. S tem smo se opredelili za najnovejši pristop k urbanističnemu načrtovanju, saj ne želimo, da bi se rešitve oblikovale enostransko, v zaprtih, interesnih kapitalskih in političnih krogih, kot se to pogosto dogaja. Pri prostorskem in razvojnem načrtovanju Ankarana bo treba upoštevati tudi marsikatera spoznanja. Prostor za širitev pristanišča na tem območju ni neomejen. Kakovostna kmetijska zemljišča in gozdovi so pomemben naravni vir in jih je kot take zelo težko nadomestiti. Ogrožene prebivalce v neposredni bližini pristanišča je treba ustrezno zaščititi, pristaniško dejavnost pa izvajati na ustreznejši in z vidika varovanja narave nesporen način. Morje je redka naravna dobrina, ki uživa v Republiki Sloveniji posebno ustavno-pravno zaščito. Priznati bo tudi treba, da so na območju Ankarana povzročili ogromno škodo posegi, osnovani na napačnih pristopih in odsotnosti prej navedenih spoznanj. Vsaj del povzročene škode je možno ovrednotiti, sanirati in simbolično povrniti prizadeti lokalni skupnosti ter naravi. Prepričani smo, da lahko naravne danosti in dejavnosti na našem območju polno živijo tako, da omogočajo vzdržen razvoj Ankarana, Valdoltre, Debelega rtiča in Lazareta. Gre za razvoj, ki vključuje potrebno širitev pristaniško-transportne dejavnosti, podjetništvo, kmetijstvo, turizem in pester razmah športno-rekreativnih ter zdravstveno-zdraviliških dejavnosti. Vladi Republike Slovenije in ostalim soodločevalcem ponujamo sodelovanje in pomoč pri načrtovanju skupne prihodnosti. Enako pričakujemo od svojih sogovornikov. Predlagamo poenotenje in uskladitev načrtovanja v pristojnosti države (DPN) ter načrtovanja v pristojnosti občine (OPN). Iskreno si želimo tvornega sodelovanja, kakršnega doslej žal nismo bili deležni. Tudi v nekdaj skupni občini nismo nikoli mogli učinkovito uresničevati lokalnih interesov in potreb. Dosedanji proces načrtovanja je pokazal, da znamo Ankarančani argumentirano in kulturno oblikovati svoja stališča, predloge in tudi kritike. Pričakujemo pa, da bo tudi Občina Ankaran, ki verodostojno in dosledno uresničuje voljo prebivalcev Ankarana, razumljena in sprejeta kot dobronamerni glasnik in zagovornik pravic narave ter prihodnjih generacij. Ti na območju Ankarana v preteklih desetletjih nikoli niso zmogli ali pa niso smeli imeti poštenega zaščitnika. Čas je, da imajo svoj glas. Zahvaljujem se vam za dosedanje prispevke in vas vabim, da se še naprej vključujete v vse oblike sodelovanja. Skupaj s sodelavkami in sodelavci vam želim vse dobro v prihajajočem letu. Iztok Mermolja, v. d. direktorja občinske uprave / direttore f. f. dell’amministrazione comunale Abbiamo deciso di raggiungere i nostri obiettivi futuri con la collaborazione dei cittadini e delle cittadine, o usando il termine tecnico, dal basso verso l’alto. In questo caso abbiamo deciso di adottare un approccio moderno per la pianificazione urbana, in quanto non vogliamo soluzioni unilaterali, confinate in strette cerchie di interessi capitalistici e politici, come spesso accade. Nella pianificazione territoriale e dello sviluppo di Ancarano, sarà necessario considerare molti fatti. Lo spazio per l’ampliamento del porto in questa zona non è illimitato. I terreni agricoli ed i boschi sono un importante fonte naturale, difficile da sostituire. E’ necessario proteggere i cittadini minacciati dalla vicinanza del porto, mentre le attività portuali devono venir svolte in modo più consono e senza conflitti per la salvaguardia della natura. Il mare è una rara ricchezza naturale che nella Repubblica slovena gode di protezione costituzionale e legale. Bisogna accettare che sul territorio di Ancarano sono stati effettuati interventi che hanno causato molti danni, poiché’ basati su approcci errati, non considerando i fatti già elencati. Parte dei danni possono venir valutati, riabilitati e riconsegnati simbolicamente alla comunità locale e alla natura. Siamo convinti che i beni e le attività naturali in questa zona possano fiorire, garantendo uno sviluppo sostenibile ad Ancarano, Valdoltra, Punta Grossa e Lazzaretto. Si tratta di uno sviluppo che include l’ampliamento necessario della rete portuale e di trasporto, l’imprenditoria, l’agricoltura, il turismo e il variegato settore delle attività sportivo-ricreative e di salute e benessere. Proponiamo al governo della Repubblica slovena e a tutti i diretti interessati di collaborare e di offrire l’aiuto necessario a pianificare un futuro assieme. Ci aspettiamo lo stesso da parte dei nostri interlocutori. Proponiamo l’unificazione e la regolamentazione dei progetti sotto la giurisdizione dello stato (PTN) e quelli di competenza del comune (PTC). Desideriamo sinceramente una cooperazione costruttiva, che fino ad ora non abbiamo avuto. Anche nel vecchio comune non siamo riusciti a venire incontro agli interessi e le necessità locali. L’attuale processo di pianificazione ha dimostrato che noi abitanti di Ancarano siamo in grado di argomentare e formulare i nostri punti di vista, le proposte e anche le critiche. Ci aspettiamo che anche il Comune di Ancarano, che realizza in modo concreto e coerente i desideri degli abitanti di Ancarano, sia considerato come una voce benevole, un sostenitore della natura e delle generazioni future. E‘ giunta l’ora che nel territorio di Ancarano, tutti coloro che negli ultimi decenni non hanno avuto la possibilità di avere un protettore onesto, ora trovino una voce. Vi ringrazio per tutti gli articoli inviati e vi invito a continuare ad unirvi a tutti i tipi di collaborazione. Assieme alle collaboratrici e ai collaboratori vi auguro il meglio per il nuovo anno. 4 Obrazi Ankarana I volti di Ancarano Vsakdo mora imeti občutek, da je spoštovan in ljubljen / Ciascuno di noi ha bisogno di sentirsi rispettato e amato »Problem je velik razpon med bogatimi in revnimi,« opozarja Marija Jereb, ki že vrsto let kot prostovoljka Rdečega križa pomaga najšibkejšim v naši družbi. / “Il problema sta nella grande differenza tra i ricchi e i poveri,” nota Marija Jereb, da anni volontaria della Croce rossa, che aiuta le persone più deboli della nostra società. (Foto: uredništvo / redazione) Marija Jereb je svoje življenje posvetila drugim. To jo osrečuje in žene naprej. Ljubezen do morja in jadranja ju je z možem pred 44 leti pripeljala z Gorenjske na Primorsko, najprej v Hrvatine, nato leta 1989 v Ankaran, kjer je bila do upokojitve zaposlena v krajevni skupnosti. S svojo predanostjo in izkušnjami je prava sogovornica za praznični pogovor o pomenu pomoči soljudem. Vseskozi ste kot prostovoljka dejavni pri Rdečem križu Slovenije, kjer v glavnem odboru zastopate obalno-kraško regijo. Bili ste tudi predsednica občinske organizacije RK Ankaran. Kaj vas žene naprej? Rada imam ljudi, jih spoštujem in »Gane te, ko gledaš otroke, ki mislim, da so prvi, prvič pridejo na morje, ali starejše, na katere je treba pomisliti v vsakem ko prvič doživijo vonj soli v zraku.« trenutku. V vsakem je potencial, saj ima vsak od nas svoje poslanstvo in svoj dar in ta dar deliti z drugim je najlepše. Od ljudi se učim. Kot je dejal že Valentin Vodnik, »človek je na svetu zato, da sebe in druge razveseli, radost deli in s tem pomaga sebi in drugim odgnati marsikatero žalostno urico.« Posebej rada delam z otroki. Ob mladih se počutim mlada. Izjemno sem ponosna na sodelovanje z Mladinskim zdraviliščem in letoviščem (MZL) Debeli rtič, ki je naš biser in ponos. Otroci in starejši, ki prihajajo prek različnih akcij v MZL, si tukaj za teden dni ustvarijo svoj svet zadovoljstva in sreče. Gane te, ko gledaš otroke, ki prvič pridejo na morje, ali starejše, ko prvič doživijo vonj soli v zraku. Njihov odziv te ne more pustiti ravnodušnega. Se je prostovoljno delo v teh letih kaj spremenilo? S kakšnimi izzivi se prostovoljci spopadate danes? Prostovoljstvo je v svojem poslanstvu ostalo enako, le prilagodili smo se času, ki ga živimo. Tako je pri nas doma in po svetu. V tej dobi hitrega Marija Jereb ha dedicato la sua vita agli altri. Questo la rende felice e la spinge avanti. L’amore per il mare e la vela l’ha portata, insieme al marito, 44 anni fa dalla Gorenjska nel Litorale, prima a Crevatini, poi, nel 1989, ad Ancarano. Qui ha lavorato, fino al pensionamento, nella comunità locale. Con la sua passione e l’esperienza di una vita, Marija è l’interlocutrice giusta per questa conversazione festiva sull’importanza del dare aiuto al prossimo. Come volontaria è sempre presente e attiva nell’ambito della Croce rossa Slovena; attualmente fa parte del comitato principale, come rappresentante della Costa e del Carso. E’ stata anche presidente dell’organizzazione comunale della Croce Rossa Ancarano. Cosa la spinge ad andare avanti? Rispetto la gente e voglio bene a tutti; ritengo che bisogna pensare alla gente in ogni momento. Ciascuno di noi ha un potenziale a propria disposizione, una missione da compiere, un dono da dividere con gli altri e questo è la cosa più bella. Imparo dalla gente. Per citare Valentin Vodnik: “L’uomo esiste per far felice se stesso e gli altri, per rallegrare la gente; in questo modo rende meno triste non solo la sua esistenza, ma anche quella degli altri.” Mi piace lavorare in particolar modo con i bambini. Con i giovani mi sento giovane. Sono particolarmente orgogliosa della collaborazione con il Centro di cura e vacanze a Punta grossa, la nostra perla e il nostro orgoglio. Sia i bambini che gli adulti, che passano qui una settimana di vacanza tramite varie iniziative, riescono a crearsi un proprio mondo di felicità. Ti commuovi, quando vedi i bambini per la prima volta al mare, quando vedi gli adulti che per la prima volta sentono il profumo del sale marino nell’aria. La loro reazione non ti può lasciare indifferente. È cambiato in qualche modo il volontariato in questi anni? Quali sono le sfide che voi, volontari, affrontate oggi? Il volontariato è rimasto lo stesso per quanto riguarda la sua missione; ci siamo soltanto adattati ai tempi in cui viviamo. Ed è così da noi, come anche Obrazi Ankarana I volti di Ancarano 5 razvoja je nastalo veliko novih programov, ki so dragoceni za premagovanje hudih stisk ljudi. Pojavila se je kopica bolezni, ki jih nekoč ni bilo. Srečali smo se z begunsko problematiko, kjer sta bila prostovoljstvo in prva pomoč izjemnega pomena. Velik problem je postala preobremenjenost ljudi, ki s seboj nosijo hude stiske, žalost in tudi kakšno nepotrebno zamero. Če znaš prisluhniti drugim, zmoreš odpustiti sebi in drugim, si razumen in dobrohoten do vseh živih bitij, potem je življenje dobro. Kdo v naši družbi potrebuje največ pomoči? Časi, ko smo zbirali zgolj oblačila, so minili, danes zbiramo tudi hrano. Veliko je ljudi z izjemno majhnimi dohodki in pokojninami, čedalje več je brezdomnih, osamljenih. Problem pa ni samo v pomanjkanju hrane, plačati je treba tudi položnice. Revščino je čedalje težje prepoznati, saj se ne kaže navzven. Ljudi je sram, da bi zaupali drugim. V Rdečem križu vedno znova opozarjamo, da je ta revščina odraz politike, ki se izvaja. Problem je tudi velik razpon med bogatimi in revnimi, ki ga je dovolil naš sistem. Odzvati se na stiske in tegobe ljudi, je zato naša zaveza. In vedno so na prvem mestu človek, njegovo dostojanstvo in varnost. Vsakdo mora imeti občutek, da je spoštovan in ljubljen. Vse našteto predstavlja velik izziv, s katerim se srečuje tudi naša občina in prepričana sem, da je na pravi poti. Že deseto leto vodite komisijo za prostovoljstvo in mlade člane pri Območnem združenju Rdečega križa Koper. Kako otroci sprejemajo prostovoljstvo? Opažam, da vse več otrok čedalje bolj spodbudno sprejema prostovoljstvo. Novembra smo bili tudi v 5. razredu ankaranske osnovne šole. Kako krasne misli so napisali otroci na tej delavnici. Delo z otroki razneži in te potrdi v prepričanju, da je prostovoljstvo ena velika dobra stvar. V teh desetih letih smo obiskali okoli 10.000 otrok. To mi je v veselje in ponos. Marsikateri od teh otrok je danes odrasel in prostovoljec. Je darovalec krvi, bolničar v ekipi prve pomoči ali prostovoljec pri drugih dejavnostih. Otroci so majhni, a delajo velike korake. Razumejo, kako je, če si osamljen ali žalosten, zato skušajo po najboljših močeh in na najboljši način pomagati. Že stisk roke, objem jim veliko pomeni. So v tem prazničnem času ljudje bolj radodarni, bolj pripravljeni pomagati? Mislim, da se vsak pri sebi bolj sprašuje, kaj lahko stori za drugega, kako bi lahko osrečil sebe in druge. Ljudje so po duši zelo dobri in menim, da jih stiska drugih gane. Čeprav to eni pokažejo na tak, drugi na drug način, nekateri to skrivajo v sebi. Mislim pa, da se dobrota neguje in širi. Z vzgojo mladih bomo lahko zelo veliko naredili. Prepričana sem, da smo še vedno zelo humani, topli in človeški, kar se vidi tudi ob izrednih dogodkih. Kdor dela dobro, me uči, biti dober. Kaj pa si v tem prazničnem času želite vi? Da bi bili ljudje bratu brat. Da bi znali deliti in darovati, a ne samo v materialnem smislu. Želim nam, da bi se znali družiti, se nasmejati, dati roko, se objeti in da bi vse leto trajali ta solidarnost, povezanost in optimizem, da skupaj zmoremo. In še nekaj si želim: da bi se znali pozdravljati. Že stik ali nasmeh ti lahko polepšata dan. Kot nam je s pesmijo na srce položil Tone Pavček: »Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne v žepu ali pod palcem zaklad. Sreča je, če se delo dobro opravi in če imaš nekoga rad.« Uredništvo / Redazione Če želite tudi vi pomagati, lahko stopite v stik s prostovoljskimi organizacijami v vaši regiji. Več informacij o Rdečemu križu, Območno združenje Koper, lahko dobite na telefonski številki (05) 62 78 112. Več o delu in akcijah Škofijske Karitas Koper pa lahko izveste na (05) 33 00 233. Volendo dare un aiuto anche voi, contattate le organizzazioni di volontariato della vostra regione. Ulteriori informazioni sulla Croce rossa, associazione territoriale Capodistria, al numero telefonico (05) 62 78 112. ulteriori informazioni sul lavoro e iniziative della Caritas Parrocchiale Capodistria al numero (05) 33 00 233. nel resto del mondo. Stiamo vivendo in un’epoca di rapido sviluppo e sono stati creati molti nuovi programmi, con cui si possono superare le gravi difficoltà della gente. Ci sono molte malattie, che una volta non esistevano. Poi c’è la problematica dei profughi e qui l’importanza del pronto soccorso e del volontariato è stata immensa. Un altro problema è il peso che grava sulla gente comune: è troppo indaffarata, si trova in gravi disagi, è triste e qualche volta soffre a causa di risentimenti inutili. Se si è capaci di ascoltare gli altri, si può perdonare se stessi e gli altri, si è sensibili e generosi verso tutte le creature viventi ed è a questo punto che la vita diventa bella. Chi, nella nostra società, ha più bisogno di aiuto? I tempi, quando la raccolta di beni di prima necessità si limitava ai vestiti, sono finiti e oggi abbiamo anche dei cen- “Ti commuovi, quando vedi i tri di raccolta di viveri. bambini per la prima volta al C’è sempre più gente con paghe e pensioni mare, quando vedi gli adulti che minime, cresce il nuper la prima volta sentono il promero dei senzatetto e di persone che sof- fumo del sale marino nell’aria.” frono di solitudine. Il problema non è solo la mancanza di viveri, bisogna anche pagare le bollette. E la povertà è sempre più difficile da riconoscere, poiché non si mostra all’infuori; la gente si vergogna di segnalare la propria povertà agli altri. Noi, membri della La Croce Rossa, ricordiamo spesso che questa povertà è il risultato della politica attuale. La differenza tra i ricchi e i poveri è in crescita continua; il problema è che il nostro sistema permette che questo succeda. Noi ci impegniamo a reagire davanti ai disagi e alle angosce della gente. Mettiamo sempre al primo posto l’uomo, la sua dignità e la sua sicurezza. Ciascuno di noi deve sentirsi amato e rispettato. Tutto ciò rappresenta una sfida importante, una sfida che viene affrontata con impegno anche dal nostro comune; penso che questo sia la strada giusta. E’ già da dieci anni che è a capo della Commissione per il volontariato e i giovani membri della Associazione regionale della Croce Rossa di Capodistria. Come vedono i bambini il volontariato? Noto, che aumenta il numero di bambini, che sono sempre più aperti verso il volontariato. A novembre siamo stati in quinta classe della scuola elementare di Ancarano. Gli scolari, che hanno preso parte al laboratorio, hanno scritto dei pensieri bellissimi. Lavorare con i piccoli ti commuove e ti convince che il volontariato è una gran bella cosa. In questi dieci anni abbiamo visitato circa 10.000 bambini e di ciò sono contenta e orgogliosa. Parecchi di questi bambini, ormai cresciuti, sono diventati volontari. Qualcuno è donatore di sangue, un altro fa l’infermiere nella squadra del pronto soccorso, altri ancora fanno i volontari in altre attività. I bambini sono piccoli, ma i loro passi sono grandi. Capiscono la solitudine e la tristezza e cercano di trovare il modo migliore per aiutare al massimo il prossimo. Per loro, una stretta di mano, un abbraccio, sono cose molto importanti. La gente è più generosa in questo periodo e più propensa ad aiutare? Penso che ciascuno di noi si chieda, cosa può fare per l’altro, come accontentare se stesso e gli altri. La gente è molto buona nel proprio cuore e credo che si commuova di fronte alle altrui angosce. Naturalmente non tutti lo mostrano allo steso modo, alcuni non lo mostrano affatto. Penso che la bontà si stia espandendo. Educando i giovani, si può fare molto. Sono convinta che siamo ancora molto accoglienti e umani il che si vede anche agli eventi imprevisti. Chi fa del bene, mi insegna ad essere buona. E che cosa desidera in questo periodo festivo, Lei? Che tutti gli uomini diventino fratelli. Che sappiano dividere e donare e non solo nel senso materiale. Auguro a tutti noi di saper socializzare, ridere, stringersi la mano, abbracciarsi e che tutto l’anno sia all’insegna di solidarietà, connessione e ottimismo, che ce la possiamo fare. Un’altra cosa vorrei: che sapessimo salutarci. Un contatto, un sorriso, possono renderti la giornata più bella. Per citare Tone Pavček: “La felicità non è nella testa, né nella lontananza e tanto meno nella tasca, la felicità non è il tesoro nel pugno. La felicità è quando si fa del bene e quando si ama qualcuno.” 6 Moja občina Il mio comune Občani tokrat vložili 220 predlogov / I cittadini hanno inoltrato 220 richieste O proračunskih sredstvih, namenjenih investicijam v Občini Ankaran, že drugo leto zapored odločate občani s svojimi pobudami. Do začetka decembra ste tako na občinsko upravo naslovili 220 dodatnih predlogov, ki smo jih že vključili v proračun za leto 2017. Svoje predloge so prvič podali tudi učenci Osnovne šole Ankaran. Ob ustanovitvi nove, mlade občine, smo se odločili, da bomo del sredstev iz proračuna razporejali nekoliko drugače, kot je to običajno v Sloveniji. In sicer tako, da o porabi soodločate občanke in občani. Sami namreč veste, kaj najbolj potrebujete, katere investicije so za skupnost najnujnejše, in pogosto tudi, kako poiskati najprimernejše rešitve. Tak sistem razporejanja dela proračunskih sredstev se imenuje »participativni proračun« in ga po svetu poznajo že četrt stoletja. V Občini Ankaran smo se zanj odločili med prvimi pri nas in zanj namenili največji del proračuna v Sloveniji, participativnost pa bomo ohranili tudi v prihodnje. Soodločate o sredstvih za investicije Občanke in občani s svojimi predlogi in pobudami razporejate tisti del proračuna, ki je namenjen investicijam, in ostane po financiranju vseh dejavnosti občine, določenih z zakonom, med katere spadajo financiranje javnih zavodov, društev in ostalih organizacij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Ankaran, ter sredstva za delovanje občinske uprave in občinskih zavodov. E’ per il secondo anno di fila che voi cittadini decidete a riguardo delle risorse del bilancio, destinate agli investimenti nel Comune di Ancarano. Fino al mese di Dicembre avete inoltrato all’amministrazione comunale 220 richieste, che sono state già incluse nel bilancio del il 2017. Anche gli alunni della Scuola elementare di Ancarano hanno inoltrato per la prima volta le loro proposte. Con la costituzione del nostro nuovo giovane comune, abbiamo deciso di disporre dai fondi del bilancio di Ancarano diversamente da come è solito in Slovenia. Nel nostro caso siete stati voi cittadini a codecidere sul suo uso. Sapete meglio di chiunque altro di cosa avete bisogno, quali investimenti sono più necessari alla comunità e da soli sapete trovare le soluzioni migliori. Questo sistema di disposizione delle risorse dei fondi viene denominato ‘’bilancio partecipativo’’ ed è conosciuto nel mondo da un quarto di secolo. Nel Comune di Ancarano siamo stati i primi ad introdurre questo metodo e vi abbiamo investito la maggior parte del bilancio, paragonando tutta la Slovenia e ci impegneremo a mantenerlo anche in futuro. Codecidete sulle risorse negli investimenti Voi concittadini e concittadine, con le vostre proposte e iniziative decidete di quella parte del bilancio che è destinata agli investimenti. Questo e’ cio’ che rimane dopo aver coperto tutti i finanziamenti delle attività comunali definite da legge, delle quali fanno parte i finanziamenti degli enti pubblici, delle associazioni e delle altre organizzazioni, delle quali è fondatore o cofondatore il Comune di Ancarano e non escludendo i fondi per il lavoro dell’amministrazione comunale e degli enti comunali. Partecipativa quasi la metà del bilancio Dopo i finanziamenti dettati da legge, rimane del bilancio del Comune di Ancarano la parte per gli investimenti, che ammonta a circa il 50% del bilancio comunale. Sul consumo di questi fondi, anche quest’anno, avete deciso voi concittadini e concittadine di Ancarano. Con le iniziative, che preparate in collaborazione con i vicini, gli amici e la comunità, assieme abbiamo individuato i problemi più urgenti e ci accorderemo per risolverli. Per la preparazione e la valutazione delle proposte, che raccogliamo durante tutto l’anno, saranno a disposizione dei cittadini e delle cittadine i servizi professionali (strokovne službe). V proračun 2016 smo prvič vgradili pobude občank in občanov. Med 420 pobudami je bil tudi projekt na fotografiji: Projekt 17 – Javna kopališča. Za proračun 2017 smo prejeli 220 novih pobud. / Nel bilancio del 2016 abbiamo incluso per la prima volta le proposte dei cittadini e delle cittadine. Tra le 420 inoltrate c'era anche il progetto nella foto: Progetto 17 - Spiagge pubbliche. Per il bilancio del 2017 abbiamo ricevuto 220 nuove richieste (Foto: Miha Cernić) Participativnega približno polovica proračuna Po financiranju vseh z zakonom določenih dejavnosti ostane v proračunu Občine Ankaran investicijski del, ki predstavlja približno 50 odstotkov občinskega proračuna. O porabi teh sredstev ste tudi letos odločali občanke in občani Ankarana. S pobudami, ki jih pripravite v sodelovanju s sosedi, prijatelji ali širšo skupnostjo, skupaj prepoznavamo najbolj pereče probleme in se dogovarjamo, kako jih bomo rešili. Za pripravo in ovrednotenje predlogov, ki jih zbiramo vse leto, bodo občankam in občanom še naprej na voljo občinske strokovne službe. Il Consiglio comunale decide in base alle proposte, la quota dei fondi di investimento ovvero la lista di attività per il bilancio annuale e l’insieme dei progetti nel piano del programma di sviluppo. Nel bilancio del Comune di Ancarano per l’anno 2016 abbiamo integrato più di 420 proposte inoltrate degli abitanti di Ancarano. Alcune sono state già attuate e concluse, il resto verrà spostato al 2017. Le attività simili sono state suddivise in 37 progetti, che formanola maggior parte del Piano del programma di sviluppo del Comune di Ancarano. Per l’anno 2017 ci avete inoltrato 220 nuove proposte, che i servizi professionali comunali (Strokovne občinske službe) hanno esaminato, valutato e inserito nel bilancio per il 2017. Dalle proposte ai progetti Con la vostra partecipazione alla disposizione del bilancio stiamo migliorando la qualità della vita nel nostro territorio, siccome decidete Moja občina Il mio comune 7 Občinski svet določi na podlagi predlogov točen delež investicijskih sredstev oziroma nabor aktivnosti za proračunsko leto ter sveženj projektov v načrtu razvojnih programov. V proračun Občine Ankaran za leto 2016 smo tako vgradili več kot 420 pobud prebivalcev Ankarana. Nekatere smo že izvedli in zaključili, druge bomo prenesli v leto 2017. Aktivnosti smo oblikovali v 37 projektov, ki tvorijo levji delež Načrta razvojnih programov Občine Ankaran. Za leto 2017 ste nam posredovali novih 220 pobud, ki so jih strokovne občinske službe pregledale in obdelale ter jih že vgradile v proračun za leto 2017. Od pobude do projekta Z vašo udeležbo pri oblikovanju proračuna izboljšujemo kakovost življenja v našem kraju, saj tako odločanje za naložbe veliko bolj natančno in korektno odgovarja na potrebe skupnosti. Proces občane vključuje na vseh točkah – od zaznavanja potreb, oblikovanja predlogov in konkretnih projektov pa vse do sprejemanja odločitev, kateri projekti so prednostni. Vključevanje tudi mladih V vodstvu Občine Ankaran spodbujamo aktivno sodelovanje in vključevanje vseh deležnikov v razvojno načrtovanje. S tem si prizadevamo za gradnjo bolj humane družbe, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin. Pomemben mejnik je pri pripravi participativnega proračuna za leto 2017 predstavljalo vabilo Osnovni šoli Ankaran, da s svojimi predlogi in pobudami sooblikuje naš skupni razvoj. Župan Gregor Strmčnik in podžupanja Barbara Švagelj sta 1. decembra 2016 obiskala učenke in učence 7., 8. in 9. razreda naše šole, predstavila pripravo občinskega proračuna ter učencem razdelila obrazce za pobude. Prejeli smo več kot 32 zelo zanimivih pobud, ki so zdaj vgrajene v proračun Občine Ankaran za leto 2017. Med drugim so si učenci zaželeli osvetljeno šolsko igrišče, na katerem bi lahko igrali nogomet, košarko ali odbojko tudi v zimskih popoldanskih urah ter ob poletnih večerih. Predlagali so tudi razmislek o možnosti postavitve zabaviščnega oz. vodnega parka v Ankaranu. Vključevanju mladih v načrtovanje in oblikovanje naše lokalne skupnosti posvečamo posebno skrb, zato smo veseli iskrenega in dobrega odziva naših otrok, ki že dobro vedo, česa si želijo v Ankaranu. Mag. Aleks Abramović, Predsednik Odbora za razvoj in investicije Občine Ankaran / Presidente del Comitato per lo sviluppo e gli investimenti del Comune di Ancarano Letos so pobude za oblikovanje participativnega proračuna prvič podajali tudi učenci Osnovne šole Ankaran. / Quest'anno per la prima volta anche gli alunni della Scuola elementare di Ancarano hanno consegnato le loro proposte per la creazione del bilancio partecipativo. (Foto: Občina Ankaran / Comune di Ancarano) sugli investimenti molto più dettagliatamente e rispondete concretamente ai bisogni della comunità. Il processo include i cittadini in tutti i punti – dal riconoscimento dei bisogni, la formazione delle richieste e dei progetti concreti fino a decidere la priorità dei progetti. Coinvolgimento dei giovani Nell’amministrazione del Comune di Ancarano promuoviamo la collaborazione attiva e l’inclusione di tutti i diretti interessati del piano di sviluppo. Con ciò desideriamo creare una società più umanitaria, basata sul rispetto dei diritti e delle libertà umane. Un passo importante verso la preparazione di un bilancio partecipativo per il 2017 è stato l’invito agli alunni della Scuola elementare di Ancarano di collaborare inoltrando le loro proposte e le loro iniziative per co-creare il nostro futuro assieme. Il 1. Dicembre 2016, il sindaco Gregor Strmčnik e la vicesindaco Barbara Švagelj, hanno visitato gli alunni della VII, VIII, IX classe della nostra scuola, dove hanno illustrato la preparazione del bilancio comunale e distribuito i formulari per le proposte. Abbiamo ricevuto 32 proposte molto interessanti, che fanno parte ora del bilancio del Comune di Ancarano per l’anno 2017. Tra di queste c’è il desiderio di avere un campo sportivo illuminato, dove poter giocare a calcio, pallavolo o pallacanestro anche nei pomeriggi invernali e durante le sere estive. Hanno proposto anche l’idea della costruzione di un parco di divertimenti acquatico ad Ancarano. Diamo molta importanza all’inclusione dei giovani nella progettazione e nella creazione della nostra comunità locale, per questo siamo felici della reazione sincera a positiva dei nostri ragazzi, che già sanno cosa vogliono ad Ancarano. Participativni proračun ima številne prednosti Il bilancio partecipativo ha molti aspetti positivi Sistem participativnega proračuna izvaja že več kot 1.500 mest ali delov mest, pa tudi nekaj provinc in zveznih držav po svetu. Izvajajo ga tako v majhnih lokalnih skupnostih kakor tudi v metropolah, kot so New York, Berlin, London in Rim. Raziskave kažejo, da so boljši rezultati tam, kjer večji delež proračuna sooblikujejo prebivalci. Svetovna banka in Organizacija združenih narodov sta ugotovili, da soodločanje o porabi proračunskih sredstev: - zelo omeji korupcijo in vpliv škodljivih interesov na izbiro prednostnih investicij, - bistveno dviguje kakovost življenja v občini ali mestu, - znižuje socialne in razvojne razlike med različnimi predeli skupnosti in - pospešuje gospodarsko rast. Il sistema del bilancio partecipativo è stato adottato in più di 1500 città o provincie in molteplici nazioni in tutto il mondo. E’ stato adottato sia da piccole comunità locali che dalle grandi metropoli come New York, Berlino, Londra e Roma. Le ricerche dei suoi effetti dimostrano, che i risultati sono migliori là dove la distribuzione della maggior parte del bilancio viene co-decisa dagli abitanti. La banca mondiale e l’Organizzazione delle Nazioni Unite hanno riscontrato che la co-decisione sul consumo dei fondi del bilancio: - limita fortemente la corruzione e l’influenza degli interessi negativi per dare spazio agli investimenti prioritari, - alza fortemente la qualità della vita nel comune o nella città, - diminuisce le differenze sociali e di crescita tra i diversi settori della comunità e - aumenta la crescita imprenditoriale (gospodarska rast). 8 Moja občina Il mio comune Krajani s pobudami soustvarjajo prostorski razvoj občine / I cittadini con le loro proposte contribuiscono all’evoluzione territoriale del Comune V novembru so v Ankaranu potekale delavnice in prvi javni posvet o prostorskem razvojnem scenariju Občine Ankaran. Krajani lahko pobude o prostorskem razvoju naše občine vlagajo še do konca decembra 2016. A novembre ci sono stati laboratori e un convegno pubblico riguardo lo scenario dell’evoluzione territoriale del Comune di Ancarano. Le proposte dei cittadini possono essere inoltrate fino alla fine di dicembre 2016. V začetku novembra sta v okviru priprave prostorskega razvojnega scenarija Občine Ankaran potekali najprej dve delavnici. Na prvi so v sodelovanju z Züriško visoko šolo za aplikativne znanosti – ZHAW in Fakulteto za arhitekturo Univerze v Ljubljani sodelovali člani širše projektne skupine s predstavniki občine in prostorskega načrtovalca, podjetja Locus. Na delavnici smo temeljito proučili štiri predstavljene scenarije in jih združili v Osnutek prostorskega razvojnega scenarija Občine Ankaran. Ta vključuje vse kakovostne predloge iz štirih scenarijev, hkrati pa podpira razvojno vizijo občine. All’inizio di novembre ci sono stati due laboratori riguardo lo scenario dell’evoluzione territoriale del Comune di Ancarano. Al primo laboratorio in collaborazione con l’Istituto superiore di scienze pratiche di Zurigo (ZHAW) e la Facoltà di architettura dell’Università di Lubiana hanno preso parte i membri del team progettuale con i rappresentati del Comune e della ditta Locus, il pianificatore territoriale. Sono stati attentamente studiati i quattro scenari e messi poi insieme nella Bozza dello scenario dell’evoluzione del territorio del Comune di Ancarano. Questa include le migliori proposte dei quattro scenari e allo stesso tempo sostiene l’evoluzione della visione del Comune. Potrebna bo vpetost države Na drugo delavnico smo povabili ključne gospodarske in javne deležnike. Udeležili so se je predstavniki Luke Koper, Adrie Ankaran, Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za obrambo – 420. mornariški divizion in Rdečega križa Slovenije – Mladinskega zdravilišča in letovišča Debeli rtič. Na delavnici smo predstavili prostorski razvojni scenarij ter želeli ugotoviti, ali je scenarij skladen ali pa se morebiti razhaja s strategijami, načrti in usmeritvami teh deležnikov. Ugotovili smo, da je sicer velika pripravljenost za konstruktivno sodelovanje, hkrati pa, da se bodo morala v prostorske odločitve vključiti ustrezna ministrstva oziroma vlada zaradi vloge slovenske države v njihovem lastništvu. Občani s številnimi predlogi 22. novembra smo v prostorih Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič priredili tudi prvi javni posvet, ki se ga je udeležilo več kot 200 občank in občanov Ankarana. Iztok Mermolja, v. d. direktorja Občinske uprave in vodja projekta priprave Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Ankaran, je krajanom predstavil postopek in časovni okvir priprave OPN. Povabil jih je, da se v čim večji meri vključijo v proces in podajo pobude ter tako vplivajo na boljšo kvaliteto življenja v Ankaranu. Mag. Tadej Glažar, izredni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, je krajanom predstavil že prej omenjene štiri možne koncepte razvoja Ankarana. Največji poudarek je bil na predstavitvi pete, združene, različice – osnutka prostorskega razvojnega scenarija Občine Ankaran. Sarà necessaria l’inclusione dello Stato Al secondo laboratorio hanno preso parte gli agenti del settore economico e pubblico; rappresentanti di Luka Koper, Adria Ankaran, Ospedale ortopedico di Valdoltra, Ministero dell’interno, Ministero della difesa – 420° divisione della Marina Militare e Croce rossa Slovena – Centro di cura e di vacanze Punta Grossa. E’ stato presentato lo scenario dell’evoluzione territoriale del comune, poiché’ si è voluto determinare se è compatibile con strategie, piani e direzioni di questi agenti. E’ stato constatato che è presente una grande voglia di collaborazione costruttiva, ma allo stesso tempo è necessario includere nelle decisioni territoriali anche i relativi ministeri interessati ossia il governo stesso per via del possesso dell’immobile statale nel comune. Numerose proposte dei cittadini Il 22 novembre è stato organizzato il primo convegno pubblico nell’aula del Centro di cura e di vacanze Punta grossa al quale erano presenti più Prvega javnega posveta o osnutku prostorskega razvojnega scenarija Občine Ankaran se je udeležilo več kot 200 Ankarančank in Ankarančanov. / Al primo convegno pubblico riguardo lo scenario dell’evoluzione territoriale del Comune di Ancarano erano presenti più di 200 cittadine e cittadini di Ancarano.(Foto: uredništvo / redazione) Moja občina Il mio comune 9 di 200 cittadini di Ancarano. Il direttore f. f. dell’Amministrazione Comunale e capo del progetto del Piano regolatore comunale del Comune di Ancarano (PRC) Iztok Mermolja ha presentato la procedura e i termini dei preparativi del PRC. Ha invitato i presenti di prendere parte nel processo e inoltrare le proposte e cosi contribuire a una migliore qualità della vita ad Ancarano. Tadej Glažar, mag., professore associato alla Facoltà di architettura dell’Università di Lubiana ha presentato ai cittadini le già menzionate quattro varianti dello sviluppo di Ancarano. Ha sottolineato soprattutto la quinta alternativa, quella che include le prime quattro – la Bozza dello scenario dell’evoluzione del territorio del Comune di Ancarano. »Z Ankaranskim prostorom sem se spoznal že pred 20 leti. V tem času je dejavnost Luke ekspandirala, tako je Ankaran izgubil kar nekaj površin. Po drugi strani pa veliko narisanega na urbanističnih načrtih ni bilo realiziranega, kar se je izkazalo za prednost,« se spominja izr. prof. mag. Tadej Glažar. / “Con il territorio di Ancarano sono venuto in contatto 20 anni fa. In questi anni l’attività della Luka si è espansa a tal punto che Ancarano ha perso parecchio del proprio territorio. Dall’altro canto molte cose segnate sui piani urbanistici non sono state realizzate, il che si è dimostrato come vantaggio,” ricorda professore associato Tadej Glažar, mag. (Foto: uredništvo / redazione) Občanke in občani, ki imajo sedaj prvič možnost, da sodelujejo in soodločajo pri prostorskem razvoju Občine Ankaran, so na posvetu podali številne koristne predloge. »Po dolgih letih se počutim spet človek, član te družbe, tako kot bi se morali počutiti vsi v Sloveniji. Ta naša majhna celica, ki je zaživela zadnja leta, stopa na pravo pot in bo pokazala tudi drugim, kako naj se dela v demokraciji,« je na posvetu dejal Ankarančan Viljem Pucer. Krajani so med drugim izpostavili, naj se v postopku sprejemanja OPN nameni posebna skrb prebivalcem, ki živijo na stiku s pristaniščem, in se jim tako zagotovi boljša kakovost življenja. »Želel bi, da bi se s krajani, ki živijo na Rožniku in okolici ter v Sončnem parku, posebej pogovarjali o njihovem zavarovanju, varnosti in degradaciji zemljišč. Da bi tudi mi videli v razvojnem scenariju in kasneje OPN perspektivo,« je ob tem poudaril Edelman Jurinčič. Izpostavili so tudi potrebo po večji zaščiti Debelega rtiča in priobalnega pasu ter manjši uporabi okolju škodljivih sredstev za zaščito rastlin pri kmetovanju. Občani so pozdravili zamisli o ureditvi kolesarskih poti, ki imajo lahko dolgoročen potencial za turistični razvoj občine. Poudarili so potrebo po ureditvi nepravilnega parkiranja avtomobilov na pločnikih in prehodih za pešce ter s tem zagotavljanju varnosti pešcev, še posebej otrok na poti do šole. Prav tako so občani izrazili željo po večji skrbi za starejše, saj se tudi v Ankaranu prebivalstvo stara. Občani imajo možnost podajanja pobud za vnos v osnutek OPN še do 31. decembra 2016, obrazci pa so na voljo na spletni strani Občine Ankaran http://obcina-ankaran.si/ ali v prostorih občinske uprave (Regentova 2). V procesu priprave OPN bo aprila 2017 še en javni posvet, o čemer bomo občane pravočasno obvestili. OPN naj bi po načrtih Občina Ankaran sprejela konec leta 2018. »Razvojni scenarij predvideva optimalno število prebivalcev, do nekje 5.000. Ta številka omogoča vzdržen razvoj občine, racionalno gradnjo ter vzdrževanje infrastrukture. Pomembno je, da bo gradnja uporabila objekte, ki niso dovolj izkoriščeni ali so celo zapuščeni. Prav tako naj bo uporabljen koncept gostejše gradnje. Pri tem ne govorim o nebotičnikih, ampak o strnjenih, vrstnih hišah. Tak način gradnje je tudi sicer za Istro tradicionalen. Ankarančanom polagam na srce, naj v procesu sprejemanja OPN v prvi vrsti zasledujejo javne cilje in javni interes, šele nato svoj osebni interes. Tiste skupnosti, ki so uspele zasledovati tak način vodenja, so bile zelo uspešne,« je na javnem posvetu dejal mag. Tadej Glažar, izredni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani. I cittadini hanno avuto per la prima volta la possibilità di collaborale e decidere riguardo l’evoluzione territoriale del Comune di Ancarano, perciò hanno dato numerose proposte. “Dopo tanti anni mi sento di nuovo uomo, membro di questa società, come dovrebbero sentirsi tutti in Slovenia. Questo nostro piccolo nucleo, rianimatosi negli ultimi anni, si sta avviando sulla strada giusta e mostrerà agli altri come agire in democrazia,” ha commentato il cittadino Viljem Pucer. I cittadini hanno tra l’altro suggerito che si dovrebbe, nella procedura del PRC, enfatizzare di più il problema degli abitanti che vivono al confine con il porto per assicuragli una migliore qualità della vita. “Vorrei che gli abitanti della via Roseto e del Sončni park avessero la possibilità di discutere in sede privata con il Comune la sicurezza e degradazione del territorio. Perché anche noi vedessimo una perspettiva nello scenario di evoluzione e di conseguenza nel PRC,” ha ribadito Edelman Jurinčič. E’ stata esposta anche la necessità su una protezione maggiore di Punta grossa e costa adiacente, nonché’ di un minore uso di pesticidi nocivi alla coltivazione. I cittadini hanno salutato la proposta della pista ciclistica che ha un potenziale a lungo termine per quanto riguarda lo sviluppo del turismo nel comune. Hanno sottolineato la necessità di sistemazione dei parcheggi abusivi e cosi assicurare ai pedoni, specialmente ai bambini, un percorso sicuro fino a scuola. E’ stato espresso anche il desidero di una maggiore assistenza agli anziani visto l’età avanzata dei cittadini. I cittadini hanno la possibilità di inoltrare le proposte per la bozza del PRC fino al 31 dicembre 2016. I moduli sono a disposizione sulla pagina web del Comune di Ancarano www://obcina-ankaran.si o nell’Amministrazione Comunale (via I. Regent 2). Ad aprile 2017 è in programma un altro convegno pubblico riguardo il PRC, di cui sarete debitamente avvisati. Il PRC sarà come previsto adottato verso la fine dell’anno 2018. Občina Ankaran / Comune di Ancarano “Lo senario dell’evoluzione prevede un numero ottimale di cittadini, sui 5.000. Questo numero rende possibile lo sviluppo sostenibile del comune, un’edilizia razionale e la manutenzione dell’infrastruttura. E’ importante usufruire degli edifici non usati nel modo ottimale o persino abbandonati. Bisogna che si passi al concetto di edificato più denso. Non si parla di grattacieli ma di case a schiera, che rappresenta un modo tradizionale di edificato in Istria. I cittadini dovrebbero seguire per quanto riguarda l’adozione del PTC gli obbiettivi pubblici e l’interesse pubblico e solo dopo gli interessi propri, siccome’ le comunità che hanno seguito questo metodo si sono evolute con successo,” ha commentato Tadej Glažar, mag., professore associato alla Facoltà di architettura dell’Università di Lubiana. 10 Moja občina Il mio comune Z urejanjem prostora v Ankaranu na pravi poti / Ristrutturare il territorio di Ancarano per seguire una via corretta Profesor Max Bosshard, ki je na Züriški visoki šoli za uporabne znanosti (ZHAW) vodil Center za urbano krajino. / Professore Max Bosshard, che all’Istituto superiore di scienze pratiche di Zurigo (ZHAW) ha guidato il centro per il territorio urbano. (Foto: uredništvo / redazione) Švicarski profesor Max Bosshard iz Züriške visoke šole za uporabne znanosti (ZHAW) je pred štirimi leti skupaj s svojimi študenti ter profesorji in študenti ljubljanske Fakultete za arhitekturo dodobra prečesal Ankaran. Plod njihovih raziskav so štirje koncepti možnega razvoja Občine Ankaran, ki so se sedaj prelevili v združeni prostorski razvojni scenarij. Za Amforo smo ga povprašali o načinu prostorskega planiranja v Sloveniji in tujini ter vtisih o Ankaranu. V Sloveniji niste prvič, katere projekte ste s svojimi sodelavci že izvedli pri nas? Slovenijo že dobro poznam, izvedli smo dva večja projekta. Pri prvem smo se s študenti v Vipavski dolini ukvarjali z vprašanjem, kako zagotoviti trajnostni razvoj z vključevanjem kmetijstva in turizma. Posebnost območja je veliko praznih dvorcev oziroma gradov, zato smo predlagali obnovo Lanthierijevega dvorca, ki danes gosti novogoriško Visoko šolo za vinarstvo in vinogradništvo. Drugi projekt smo izvedli v naselju Strojna na Koroškem, kjer smo evidentirali okoli 20 kmetij, ki bi se lahko povezale s turistično dejavnostjo. Predlagali smo dodatno infrastrukturo za turiste, kot so sprehajalne poti, na drugi strani pa dodelavo in razvoj posebnosti oziroma posebnih produktov te regije. Kako vi, kot nekdo od zunaj, vidite Ankaran? Kakšne so njegove posebnosti? V proces prostorskega razvoja smo se vključili neposredno. Prečesali smo vsak kotiček v Ankaranu ter se zares poglobili v vsako zadevo. S tega vidika smo seveda imeli nekoliko drugačen vpogled kot povprečen turist. Ankaran ima tri značilnosti, ki po mojem mnenju tvorijo njegovo identiteto. V prvi vrsti ima Ankaran poseben pomorski značaj, saj je obdan z morjem. Drugi značajski poseg je nastal v začetku 20. stoletja, ko so na tem območju zgradili zdravilišča. Ne nazadnje pa mu dajejo Negli ultimi quattro anni, Max Bosshard professore all’Istituto superiore di scienze pratiche di Zurigo (ZHAW), in collaborazione con i professori e gli studenti della Facoltà di architettura di Lubiana, ha setacciato approfonditamente il territorio di Ancarano. Il risultato delle loro ricerche ha dato frutto a quattro concetti sul possibile sviluppo del Comune di Ancarano, che si sono evoluti in un unico progetto di sviluppo del territorio. Per questo numero dell’Anfora gli abbiamo fatto alcune domande sui tipi di progettazione in Slovenia e all’estero e su quelli adottati ad Ancarano. Non è la prima volta che vi trovate in Slovenia, quali progetti avete condotto con i vostri collaboratori qui da noi? Conosco bene la Slovenia, abbiamo condotto due grandi progetti. Nel primo, in collaborazione con gli studenti della Vale del Vipacco, ci siamo occupati della questione di garantire uno sviluppo sostenibile del territorio, unendo agricoltura e turismo. Le particolarità di questa area sono i numerosi manieri ovvero castelli abbandonati, perciò abbiamo proposto la ristrutturazione del maniero di Lanthieri, che oggi ospita la Scuola superiore per la viticoltura e l’etnologia di Gorizia. Il secondo progetto è stato organizzato nel paese di Strojna nella provincia di Carinzia, dove abbiamo evidenziato 20 attività agricole che hanno la possibilità di collegarsi al turismo. Abbiamo suggerito una nuova infrastruttura turistica, come ad esempio i sentieri da passeggio ed in più la promozione delle particolarità ovvero dei prodotti tipici di questa regione. Potendo dare un opinione obbiettiva, siccome venite da fuori, come vedete Ancarano? Quali sono le sue particolarità? Ci siamo inseriti direttamente nel processo di progettazione territoria- Moja občina Il mio comune 11 poseben pečat tudi kmetijske površine. V Ankaranu je poleg omenjenega še ena stvar, morda bolj politične narave. V Švici se namreč mesta in vasi združujejo, sodelujejo skupaj. Tukaj pa smo imeli situacijo, ko se je Ankaran razšel s Koprom. Ta proces je bil za nas, z akademskega vidika, zelo zanimiv in hkrati priložnost, da premislimo Ankaran kot skupnost. Kaj je z vidika varovanja naravnih danosti oziroma varovanja okolja najbolj pomembno pri prostorskem načrtovanju? Arhitekti na prostor ne gledamo samo z vidika rabe površine, za nas je najpomembneje imeti vizijo prostora. Pri tem pa je pomembno začrtati meje javnega in zasebnega ter vzpostaviti ravnovesje med njima. Pogosto je namreč interes zasebnega, torej želja po gradnji in pozidavi, zelo močen. Zato so za zavarovanje naravne krajine pogajanja z zasebnimi deležniki lahko zelo zahtevna, vendar nujna. Kako bi ocenili proces prostorskega planiranja v Ankaranu do sedaj? Rezultat vseh procesov do sedaj je odličen. Strokovnjaki smo predlagali štiri koncepte. Bistvene točke teh konceptov so se sedaj prelevile v peto različico, sintezo konceptualnih predlogov ter pričakovanj deležnikov. Kot arhitekti in profesorji ne odločamo, »V Sloveniji to ni ravno običajno. kateri scenarij naj se realizira. Naše delo Občine po navadi najprej objavije, da pričnemo z razjo predlog prostorskega načrta pravo v lokalni skupnosti, kaj bi lahko bilo in šele nato imajo ostali deležna nekem območju v prihodnosti. Glavni niki, predvsem krajani in gosponamen tega procesa darske družbe, možnost dajanja je bil torej preveriti, kakšni so potenciali pripomb. V Švici pa je proces od in kvalitete v kraju ter jih nato skupaj z spodaj navzgor, kot se izvaja v vsemi deležniki pre- Ankaranu, bolj običajen, tako v tvoriti v Občinski večjih mestih kot tudi manjših.« prostorski načrt. Je takšen proces prostorskega planiranja, kot se ga izvaja v Ankaranu, običajen? V Sloveniji to ni ravno običajno. Občine po navadi najprej objavijo predlog prostorskega načrta in šele nato imajo ostali deležniki, predvsem krajani in gospodarske družbe, možnost dajanja pripomb. V Švici pa je proces od spodaj navzgor, kot se izvaja v Ankaranu, bolj običajen, tako v večjih mestih kot tudi manjših. Obstajajo seveda tudi drugi načini, nekatera mesta objavljajo javne natečaje za arhitekte in urbaniste ter na tak način iščejo oziroma preverjajo ideje, ki jih potem implementirajo v prostorske načrte. Uredništvo / Redazione le. Abbiamo setacciato ogni angolino di Ancarano, approfondendo ogni questione. Da questo punto di vista abbiamo ottenuto una visione ben diversa da quella di un semplice turista. Secondo me Ancarano possiede tre particolarità che formano la sua identità. Come primo Ancarano possiede un particolare carattere costiero in quanto circondato dal mare. Il secondo intervento particolare è stato creato agli inizi del XX secolo, quando in questa zona sono stati costruiti i centri di salute. Oltre a tutto ciò, Ancarano possiede un’altra cosa, forse più di natura politica. In Svizzera, ad esempio le città ed i paesi tendono all’unione e alla collaborazione. Qui abbiamo avuto una situazione, dove Ancarano ha deciso di dividersi da Capodistria. Questo processo, osservato da un punto di vista accademico, è stato per noi molto interessante e contemporaneamente un’opportunità per riconsiderare (re-thinking in inglese) Ancarano come comunità. Dal punto di vista della salvaguardia dei beni naturali ovvero della protezione ambientale, cos’è importante considerare nella progettazione territoriale? Noi architetti non guardiamo alle superfici solo dal punto di vista di consumo degli spazi, per noi è più importante avere una visione degli spazi. E’ importante delineare i confini tra pubblico e privato e instaurare un equilibrio tra i due. Solitamente gli interessi personali, cioè quelli di costruzione e muratura sono molto forti. Perciò per garantire la salvaguardia dei territori naturali, le trattative con i soggetti interessati possono essere complesse ma necessarie. Come valutereste il processo di progettazione territoriale di Ancarano effettuato fino ad ora? Il risultato di tutti i processi effettuati >> In Slovenia non è proprio usufino ad ora è eccel- ale. I comuni di solito pubblicano lente. Noi come professionisti abbiamo una proposta di progettazione proposto quattro territoriale e solo successivaconcetti. I punti cardine di questi concet- mente i diretti interessati, soti si sono evoluti in una quinta versione, prattutto i cittadini e le aziende una sintesi concethanno la possibilità di fare ostuale delle proposte e delle aspettative servazioni a riguardo. In Svizzera dei diretti interessati. Come architetti e invece il processo e invertito, dal professori non siamo basso verso l’alto, così come ad noi a decidere quale scenario verrà realiz- Ancarano. Sia nelle grandi città zato. Il nostro comche nei piccoli paesi è più comupito è quello di dare inizio nella comunità ne questo tipo di approccio. << locale ad un dibattito sul futuro di questa area. Lo scopo principale di questo processo è stato quindi verificare quali sono i potenziali e le qualità del territorio, collaborando con i soggetti interessati per trasformare le idee proposte in un Piano comunale di progettazione territoriale. Il processo di progettazione del territorio, che si sta svolgendo ad Ancarano, potrebbe definirsi usuale? Na novembrskih prostorskih delavnicah, na podlagi katerih se je oblikoval združeni prostorski razvojni scenarij Občine Ankaran (na platnu), je sodeloval tudi profesor Max Bosshard. / Durante i laboratori di lavoro territoriale, in base ai quali è stato creato lo scenario collettivo di evoluzione territoriale del Comune di Ancarano (sulla tela), ha collaborato anche il professore Max Bosshard. (Foto: uredništvo / redazione) In Slovenia non è proprio usuale. I comuni di solito pubblicano una proposta di progettazione territoriale e solo successivamente i diretti interessati, soprattutto i cittadini e le aziende hanno la possibilità di fare osservazioni a riguardo. In Svizzera invece il processo e invertito, dal basso verso l’alto, così come ad Ancarano. Sia nelle grandi città che nei piccoli paesi è più comune questo tipo di approccio. Esistono anche altri metodi, alcune città pubblicano concorsi pubblici per gli architetti e gli urbanisti ed in questo modo cercano o considerano le idee, che vengono poi implementate in progetti territoriali. 12 Moja občina Il mio comune Na Regentovi začeli z urejanjem parkirišča / Cominciati i lavori per la sistemazione del parcheggio in via I. Regent V zadnjih mesecih se v Občini Ankaran pospešeno posvečamo projektom, ki so povezani s prometom. Med pomembnejšimi je tako urejanje parkirišča na Regentovi ulici. Potekala pa so tudi dela v okviru drugih razvojnih projektov, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. Projekt 2: Osnovna šola – vrtec Ankaran Bliža se konec prvega šolskega polletja in naš vzgojno-izobraževalni zavod se razvija s polno paro. O tem pričata tudi lični publikaciji, ki ste ju prejeli pred ne davnim in predstavljata ključne informacije o delovanju zavoda. Delo seveda ni zaključeno. Urediti je treba še okolico šole, da bo prijazna malčkom, šolarjem, staršem in drugim. Obnoviti je treba tudi razsvetljavo v telovadnici, namenjeni tako šolarjem kot drugim, ki iščejo prostor za izvajanje športnih aktivnosti. Spomnimo tudi, da zavod nujno potrebuje svojo kuhinjo, kjer bodo otrokom pripravljali vedno sveže in zdrave obroke. Najprej pa je treba zagotoviti primerne pogoje, kar je tudi ena od aktivnosti, ki trenutno potekajo v okviru projekta. Projekt 4 Športno-rekreacijski park Sv. Katarina (ŠRP) Pri Sv. Katarini smo v preteklih mesecih sprožili postopek odstranitve nedovoljeno deponiranih plovil. Akcija je za enkrat uspešna, saj je bilo do zdaj odstranjenih kar nekaj plovil. Tamkajšnjo infrastrukturo smo sicer že do določene mere sanirali, vendar je končen cilj celostna ureditev zadevnega območja. Zastavljenemu se vse bolj bližamo, saj se zaključuje postopek priprave projektne dokumentacije za osnovno komunalno opremljanje in vzpostavitev pogojev za kakovostnejše izvajanje športnih aktivnosti. Postopek javnega naročanja se bo začel predvidoma še ta mesec. Negli ultimi mesi il Comune di Ancarano si sta impegnando di più nei progetti riguardanti il traffico. Tra i più importanti è la sistemazione del parcheggio in via I. Regent. Lavori in altri progetti sono presentati nelle pagine seguenti. Progetto 2: Scuola elementare - asilo Ancarano Si sta avvicinando la fine del primo semestre e il nostro ente educativoistruttivo sta andando a gonfie vele. Ne sono testimoni le due pubblicazioni, che avete ricevuto a casa non molto tempo fa, contenenti informazioni chiave sull’andamento dell’ente. Il lavoro non è concluso, naturalmente. Bisogna sistemare ancora l’esterno della scuola e renderlo accogliente per bambini, scolari, genitori e altri in cerca di un campo sportivo. Ricordiamo anche che l’ente ha bisogno di una propria mensa, dove preparare pasti sempre freschi e sani per i ragazzi. Come prima cosa è necessario provvedere alle condizioni adeguate; i lavori sono già in corso nell’ambito del progetto. Progetto 4 Parco sportivo-ricreativo a Santa Caterina (PSR) Negli ultimi mesi è cominciata a S. Caterina la procedura per la rimozione delle imbarcazioni ormeggiate abusivamente. L’iniziativa ha avuto successo e fino ad ora sono state rimosse parecchie imbarcazioni. L’infrastruttura della zona è stata quasi completamente sanata, l’obiettivo finale comunque è la ristrutturazione completa della zona. Siamo sempre più vicini all’nostro obiettivo, difatti si sta concludendo la procedura per la preparazione della documentazione del progetto riguardo l’infrastruttura comunale e le condizioni adeguate per le attività sportive. La procedura per il bando pubblico comincerà, come previsto, già questo mese. Progetto 5: Ambulatorio medico di Ancarano Come già menzionato nell’Anfora precedente, i due ambulatori, medico e dentistico, cominceranno con le loro attività nel padiglione C dell’Ospedale ortopedico Valdoltra, l’anno venturo. I lavori di sistemazione e installazione delle attrezzatture nell’ambulatorio medico sono conclusi, in quello dentistico sono ancora in corso i lavori di adattamento. Sarete avvisati nel mese di gennaio 2017 dell’apertura degli ambulatori e sulla procedura della scelta del nuovo medico. Progetto 6 Assistenza agli anziani Na območju ŠRP Sv. Katarina uspešno poteka odstranitev nedovoljeno deponiranih plovil. Priprava projektne dokumentacije za dokončno obnovo celotnega območja pa je v sklepni fazi. / Nella zona PSR S. Caterina sono in corso, con successo, i lavori di rimozione delle imbarcazioni ormeggiate abusivamente. La preparazione della documentazione del progetto per la completa ristrutturazione della zona è nella fase finale. (Foto: Aljaž Kužner) Il primo passo verso una migliore qualità della vita degli anziani è stata la sistemazione della struttura polifunzionale per la socializzazione in via F. Bevk. Adesso bisogna pensare al contenuto e a dare alla struttura un’anima. La signo- Moja občina Il mio comune 13 Projekt 5: Zdravstvena ambulanta Ankaran Kot smo že poročali v prejšnji Amfori, bosta v C paviljonu Ortopedske bolnišnice Valdoltra naslednje leto začeli delovati ambulanta splošne medicine in zobozdravstvena ambulanta. Urejanje in opremljanje splošne ambulante je zaključeno, v zobozdravstveni pa se še izvajajo adaptacijska dela. Občani boste v januarju 2017 obveščeni o tem, kdaj bosta ambulanti začeli delovati, ter o postopku izbire novega zdravnika. Projekt 6: Skrb za starejše Prvi korak k dvigu kakovosti življenja starejših občanov je bila ureditev večnamenskega prostora, ki smo ga za druženje dobili na Bevkovi ulici. Dati pa mu je treba še vsebino in mu vtiDo nove poletne sezone bomo uredili turistično-gostinske objekte pri Sv. Katarini in na plaži Debeli rtič. Idejne zasnove sniti dušo. Marija Dumanič, zunanja strokov- so že v pripravi. / Prima dell’inizio della nuova stagione saranno sistemate le strutture turistico alberghiere a S. Caterina na sodelavka Oddelka za družbene dejavnosti, e sulla spiaggia Punta grossa. I concetti di base sono in preparazione. (Foto: uredništvo / redazione) Odsek za starejše na Občini Ankaran, prosi za vašo pomoč. Z anketo, ki jo boste v poštne nabiralnike prejeli v krat- ra Marija Dumanič, collaboratrice esterna del Reparto attività sociali, kem, sporočite svoje želje in potrebe, ponudite svojo pomoč in znanje, Sezione anziani presso il comune di Ancarano, chiede il vostro aiuto. Fra zaupajte stiske posameznikov ter posredujte informacije o pomoči, ki poco riceverete a casa un questionario da compilare. In questo modo ci jo nekateri med nami potrebujejo. Le tako bomo lahko skupaj reševali comunicherete i vostri desideri e esigenze, offrirete il vostro aiuto e la voprobleme in ustvarili pogoje, da bo naša občina prijazna in zgledna, tako stra conoscenza, confiderete i disagi dei singoli cittadini e ci informerete za starejše in vse nas, kot za obiskovalce, pa tudi za tiste, ki si bodo pri sul bisogno di aiuto di alcuni concittadini. Solo così riusciremo a risolvenas še ustvarili dom. re i problemi e a creare le condizioni giuste per un comune accogliente e bello. Projekt 7: Dom družbenih dejavnosti Progetto 7 Casa delle attività sociali Dom družbenih dejavnosti so si prvič ogledali predstavniki društev, ki ga bodo uporabljala za svoje aktivnosti. Na sestanku smo se pogovorili o namenu doma in naslednjih korakih. Trenutno je v pripravi popis potreb za ureditev osnovne opreme. Med tem pa lahko društva že začasno uporabljajo prostore. Pripravljata se pravilnik o uporabi prostorov ter idejna zasnova za drugo fazo, ki vključuje ureditev prostorov za enoto vrtca Delfino blu, otroškega igrišča, parkirnih mest in zimskega vrta. I rappresentanti delle associazioni hanno visitato per la prima volta la Casa delle attività sociali, dove avranno i propri spazi. All’incontro si è parlato dello scopo e dei passi ancora da fare riguardo la Casa. Attualmente si sta catalogando le cose necessarie per la sistemazione dell’arredamento principale. Comunque si può già da adesso usufruire dell’ospitalità della Casa. Sono in via di preparazione il regolamento sull’uso dei locali e la bozza per la seconda fase, che comprende la sistemazione di un’unità dell’asilo Delfino blu, , un campo da giochi per bambini, dei posti parcheggio e un giardino d’inverno. Progetto 8 Strutture turistico alberghiere I preparativi per la nuova stagione estiva sono già in corso; tra le altre cose si stanno preparando i concetti di base riguardo la sistemazione delle zone e le condizioni per avviare i locali di ristoro presso S. Caterina e sulla spiaggia Punta grossa. Cogliamo quest’occasione per avvisarvi che il bar sulla spiaggia di Valdoltra rimarrà chiuso fino a primavera, rimangono comunque a disposizione dei visitatori le toilette. V Domu družbenih dejavnosti so nekatera društva začasno že začela s svojimi aktivnostmi. / Nella Casa delle attività sociali alcune associazioni hanno già cominciato con le proprie attività. (Foto: Aljaž Kužner) 14 Moja občina Il mio comune Projekt 8: Turistično-gostinski objekti Progetto 9 Trasporto pubblico di persone Priprave na novo poletno sezono so se že začele, med drugim pripravljamo idejne zasnove za ureditev območij in pogojev za zagon lokalov pri Sv. Katarini in na kopališču Debeli rtič. Ob tem vas tudi obveščamo, da bo lokal v Valdoltri do pomladi zaprt, sanitarije pa so obiskovalcem še vedno na voljo. Le attività concernenti la sistemazione del traffico pubblico ad Ancarano sono negli ultimi mesi dirette verso l’organizzazione del tragitto sicuro dei bambini a scuola. Siamo consci del grave problema del traffico pubblico ad Ancarano, grave specialmente per i genitori dei bambini in età scolare. Il comune affronta questo problema in modo approfondito e in collaborazione con i revisori autorizzati. In base all’elaborato e in collaborazione con i cittadini saranno attuate misure per garantire la sicurezza sulle strade e nel tempo anche un trasporto adeguato per gli scolari. Projekt 9: Javni potniški promet Aktivnosti pri urejanju javnega potniškega prometa v Ankaranu so v zadnjih mesecih usmerjene v organizacijo varnega prevoza otrok v šolo. Zavedamo se, da je javni potniški promet v Ankaranu še ni urejen po pričakovanjih občanov, še posebej staršev šoloobveznih otrok. Tega projekta se občina loteva temeljito in v sodelovanju z licenciranim presojevalcem varnosti cest. Na podlagi elaborata in ob sodelovanja občanov bomo tako izvedli ukrepe za zagotovitev varnih poti ter v nadaljevanju tudi ustreznega prevoza za šolarje. Projekt 11: Komunalna ureditev območja Dolge njive Za dokončno ureditev komunalne infrastrukture na območju Dolgih njiv smo v Občini Ankaran začeli z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. To bo pridobljeno predvidoma v letu 2017. Zemljišča z območij, predvidenih za izvedbo komunalne infrastrukture Dolge njive, so že uvrščena v Načrt razpolaganja (nakupov) s stvarnim in finančnim premoženjem Občine Ankaran, ki je sestavni del proračuna občine za leto 2017. Projekt 18: Javna parkirišča in mirujoči promet (Parkirišče Regentova) Urejanje javnih parkirišč in mirujočega prometa bo zahtevalo veliko naporov in nekoliko več časa. Eden zahtevnejših korakov bo zagotovo ureditev mirujočega prometa v zgornjem naselju. V začetku leta 2017 bodo izpeljane delavnice – srečanja s predstavniki Cahove, Mahničeve, Tomažičeve, Larisove, Frenkove, Kocjančičeve, Bevkove in Vlahovičeve ulice, na katerih bodo predvideni ukrepi za ureditev mirujočega prometa predhodno temeljito preučeni in usklajeni. Progetto 11 L’infrastruttura comunale del territorio di Dolge njive Per la regolazione conclusiva dell’infrastruttura comunale sul territorio di Dolge njive, il Comune di Ancarano ha cominciato a elaborare la documentazione del progetto per ottenere il Permesso di Costruire. Questo, probabilmente, sarà ottenuto nel 2017. I territori della zona, previsti per la regolazione dell’infrastruttura di Dolge njive, sono già annoverati nel Piano di disposizione (acquisti) del patrimonio reale e finanziario del Comune di Ancarano, che è parte integrante del bilancio comunale per l’anno 2017. Proggetto 18 Parcheggi pubblici e traffico stazionario (Parcheggio in via I. Regent) La regolazione dei parcheggi e del traffico stazionario richiederà tanti sforzi e un po’ di tempo in più. Uno dei passi più difficili sarà la sistemazione del traffico stazionario nell’ abitato di sopra. All’inizio del 2017 ci saranno dei laboratori-incontri con i rappresentanti delle vie I. Cah, R. Mahnič, P. Tomažič, M. Laris, F. P. Frenk, V. Kocjančič, F. Bevk e V. Vlahovič, ai quali si studieranno e adatteranno i provvedimenti previsti dal comune per la regolazione del traffico stazionario. Non molto tempo fa è stato sistemato il parcheggio in via Srebrnič. A causa di una situazione caotica, che si protrae ormai da trent’anni, anche gli inquilini della palazzina con più appartamenti in via I. Regent, No 8, 9 e 10, hanno numerosi problemi. Per ovviare al problema del parcheggio, si è cominciato con i lavori il 12 dicembre. Subito si è provveduto a un parcheggio temporaneo. Allo stesso tempo era in corso la riparazione del passo carrabile per gli abitanti della Strada per S. Brigida e si passava Nedavno je bilo urejeno parkirišče na Srebrničevi ulici, zaradi neurejenih razmer, ki se vlečejo že 30 let, pa imajo številne težave tudi stanovalci večstanovanjskega poslopja na Regentovi ulici 8, 9 in 10. Da bi uredili tamkajšnje parkirišče, smo zato 12. decembra začeli z deli. Najprej je bilo urejeno začasno parkirišče, hkrati pa je potekala osnovna sanacija vozne poti za stanovalce Poti na Brido kot predpriprava na drugo fazo. Ta je namenjena ureditvi parkirišča ob stanovanjskem bloku. Ob cesti pred blokom bo na levi in desni strani tlakovanih ter označenih 56 novih parkirnih mest. Dodatno bodo urejeni novi cestni in vrtni robniki. Primerno urejene bodo tudi zelene površine ob parkirišču. Z ureditvijo parkirišča bomo stanovalcem na Regentovi ulici omilili stisko s parkiranjem. / La sistemazione del parcheggio in via I. Regent allevierà i disagi degli abitanti nel parcheggio. (Foto: Aljaž Kužner) Moja občina Il mio comune 15 Izvajalec projekta, katerega ocenjena vrednost znaša 106.552,48 evra skupaj z DDV, je bil izbran z javnim naročilom. Sedem podjetji je pravočasno oddalo ponudbe, vrednosti izvedbe del pa so se gibale od 87.338,10 do 110.086,93 evra brez DDV. così alla seconda fase e cioè alla sistemazione del parcheggio adiacente la palazzina. Su ambo i lati della strada davanti alla palazzina ci saranno sul selciato 56 nuovi posti parcheggio delimitati da strisce bianche. In aggiunta saranno sistemati nuovi bordi stradali e quelli degli orti. Saranno adeguatamente sistemate anche le zone verdi adiacenti il parcheggio. L’esecutore del progetto, il cui importo stimato è 106.552,4 Euro, IVA inclusa, è stato scelto tramite il bando pubblico. Sette ditte hanno inoltrato le loro offerte entro il termine previsto. Gli importi stimati dell’esecuzione oscillavano tra gli 87.338,10 IVA esclusa e i 110,086,93 IVA esclusa. Prejete ponudbe za ureditev parkirišča na Regentovi ulici 1 2 3 4 5 6 7 Ponudnik Znesek v EUR brez DDV Grafist, d. o. o. 87.338,10 Godina d. o. o. 89.621,94 Finali obala, d. o. o. 96.985,64 ASFALTI Ptuj d. o. o. 100.158,89 CPK, d. d. 102.858,77 GP Krk, d. d. s partnerjem CBE d. o. o. 108.999,32 E-Gradnje, d. o. o. 110.086,93 Občina se mora skladno z Zakonom o javnem naročanju pri izbiri izvajalca držati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Kot nalaga zakon, je Občina Ankaran morala izbrati podjetje Grafist, d. o. o., ki je oddalo cenovno najugodnejšo ponudbo. Izvedbo samega projekta bo nadzirala družba Studio Galeb, d. o. o. Poleg uradnega nadzornika pa smo na Občini imenovali še lastnega oglednika gradbišča, našega občana gospoda Ivana Krapeža, dipl. ing. grad. z licenco Gradbene zbornice Slovenije, ki ima pooblastilo, da ščiti in uveljavlja interese Občine Ankaran med izvedbo projekta na terenu. Krapež svoje delo za Občino Ankaran opravlja brez plačila, kot prostovoljec. Stanovalce Regentove ulice 8, 9 in 10 vljudno prosimo, naj vozila do zaključka projekta puščajo na začasnem parkirišču, po kočanih delih pa bodo zelene površine povrnjene v prvotno stanje. Vse udeležence v prometu, mimoidoče in stanovalce prosimo za razumevanje in potrpežljivost, ob enem pa vas pozivamo, da v okolici gradbišča pazite na svojo in na varnost drugih, predvsem otrok. Projekt 23: Sanacija državne ceste (Škofije – Lazaret) V novembru je bila izvedena preplastitev odseka med avtobusnim postajališčem na Debelem rtiču in Mladinskim zdraviliščem in letoviščem RKS Debeli rtič, predhodno pa na odseku pri Sončnem parku. V 2017 sta predvideni še dve preplastitvi, in sicer na odseku pri križišču z Železniško cesto in v naselju. Hkrati s preplastitvijo je predvidena ureditev levega zavijalnega pasu za Železniško cesto, trajnejša ureditev krožišča v centru Ankarana in ureditev dodatnega osvetljenega prehoda za pešce pri gostilni Ankaran. Urejena bo tudi povezava med pločnikom v Sončnem parku in kolesarsko potjo proti Kopru, postavljene pa bodo tudi dodatne opozorilne table »Vi vozite«. Občina Ankaran / Comune di Ancarano Offerte ricevute per la sistemazione del parcheggio in via I. Regent 1 2 3 4 5 6 7 Ditta offerente Importo in Euro IVA esclusa Grafist, d. o. o. 87.338,10 Godina d. o. o. 89.621,94 Finali obala, d. o. o. 96.985,64 ASFALTI Ptuj d. o. o. 100.158,89 CPK, d. d. 102.858,77 GP Krk, d. d. s partnerjem CBE d. o. o. 108.999,32 E-Gradnje, d. o. o. 110.086,93 Il Comune deve, in accordo con la Legge sul bando pubblico, scegliere l’esecutore in base ai principi di economicità, efficacia ed efficienza. La legge ha così imposto la scelta della Grafist, s.r.l., che ha inoltrato l’offerta più conveniente. L’esecuzione del progetto sarà supervisionato dalla società Studio Galeb, s.r.l. Oltre al supervisore autorizzato, il Comune ha nominato il nostro cittadino Ivan Krapež, ingegnere in edilizia e con la licenza della Camera per l’edilizia Slovena, come supervisore effettivo. L’ ingegner Krapež è stato delegato dal Comune con il compito di proteggere e far valere gli interessi del Comune di Ancarano durante l’esecuzione del progetto sul posto. L’ingegner Krapež svolgerà questo compito per il Comune di Ancarano gratuitamente. Gli abitanti della via I. Regent, No 8, 9 e 10 sono gentilmente pregati di lasciare le macchine nel parcheggio temporaneo fino alla conclusione del progetto. Finiti i lavori, le zone verdi saranno riportate allo stato di prima. Tutti i partecipanti del traffico, i passanti e gli abitanti sono pregati di capire la situazione e di essere pazienti. Allo stesso tempo facciamo appello a tutti di stare attenti nelle vicinanze del cantiere edile e di badare alla propria ma anche alla sicurezza altrui, specialmente a quella dei bambini. Progetto 23: Riparazione della strada maestra (Rabbuiese –Lazzaretto) A novembre è stato messo un nuovo strato di asfalto sul tratto stradale tra la fermata a Punta grossa e il Centro di cura e vacanze CRS Punta grossa, ancora prima è stato sistemato il tratto stradale di fronte a Sončni park. Nell’anno 2017 sono previste ancora due riparazioni della Strada dell’Adriatico, una all’incrocio con la Strada della Ferrovia e una nel centro del paese. Allo stesso tempo saranno sistemati la corsia per girare a sinistra sulla Strada della Ferrovia, la rotonda nel centro e il passaggio pedonale illuminato davanti all’osteria di Ancarano. Sarà sistemata anche la connessione tra il marciapiede e la pista ciclabile verso Capodistria a Sončni park e saranno installati altri segnali elettronici, rilevatori di velocità, “Lei guida”, Odločbe NUSZ januarja Le decisioni IUTE a gennaio Davčna uprava RS sporoča, da bodo odločbe za Nadomestila uporabe stavbnega zemljišča (NUSZ) izdane v drugi polovici januarja. Zavezanci z odmero do 200 EUR bodo zneske poravnali v dveh obrokih, zavezanci z odmero nad 200 EUR pa v štirih. L’ Amministrazione finanziaria RS ha annunciato che le decisioni riguardo l’indennizzo per l’uso del terreno edificabile (IUTE) saranno rilasciate nella seconda metà di gennaio. I contribuenti con la valutazione fino a 200 euro potranno pagare in due rate e quelli con la valutazione sopra i 200 euro in quattro. 16 Moja občina Il mio comune Skrb za starejše v naši občini / Assistenza agli anziani nel nostro comune V Ankaranu smo začeli izvajati program skrbi za sta- Ad Ancarano è in corso il programma dell’assistenrejše občane. Predstavitev dejavnosti je potekala v za agli anziani. La presentazione del programma si è začetku decembra. svolta all’inizio di dicembre. V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Ankaran priselila večina prebivalstva, ki je v zadnjih letih počasi dočakala konec svoje delovne aktivnosti. Negativna politika, ki jo je vrsto let izvajala sosednja občina, je terjala tudi svoj davek. Precej mladih je našlo zaposlitev izven Ankarana in se tudi odselilo. Tu smo ostali starejši, ki zdaj potrebujemo pomoč pri vsakodnevnih aktivnostih. Občina Ankaran skladno z načrtom razvojnih programov začenja z izvajanjem programa skrbi za starejše občane. Sklop aktivnosti, ki jih načrtujemo v naslednjih letih, smo poimenovali »SKRB ZA STAREJŠE«. Gre za organizacijo celovite oskrbe, pokrivanja potreb in dviga kakovosti bivanja starejših oseb, ki predstavljajo skoraj tretjino vseh prebivalcev občine. »Skrb za starejše« 8. decembra je bilo v prireditvenem šotoru uvodno srečanje, na katerem smo se seznanili z navedenim programom. Srečanje je s pozdravnim govorom odprl župan, ki je orisal smernice programa in zavezanost občine k celovitemu reševanju problematike starejše populacije. Poudaril je, da staranje ne sme biti breme, temveč priložnost za širjenje znanj in izkušenj v medgeneracijskem sodelovanju. Nadaljevala je Marija Dumanič, ki jo je občina zadolžila za izvajanje programa. Pojasnila je, da bo za začetek pripravljena anonimna anketa, s pomočjo katere bomo lahko oblikovali nabor potreb in želja posameznikov. Prostovoljci bodo obiskali vse starejše občane in jim pomagali pri izpolnjevanju vprašalnika. Vse prisotne je pozvala, naj jim zaupajo svoje težave, kajti le tako jih bo mogoče rešiti. Društvo upokojencev Ankaran La maggioranza della nostra popolazione, trasferitasi ad Ancarano negli anni settanta e ottanta, ha negli ultimi anni raggiunto la soglia della pensione. La politica negativa, svolta per anni dal vicino comune, ha come conseguenza un tributo pesante. Molti giovani hanno trovato lavoro fuori dal comune e molti si sono trasferiti. Gli anziani, siamo rimasti e abbiamo bisogno dell’aiuto quotidiano. Il comune di Ancarano ha cominciato, in accordo con il piano dei programmi di sviluppo, a svolgere il programma dell’assistenza agli anziani e le attività future sono denominate “ASSISTENZA AGLI ANZIANI”. Si tratta di un’organizzazione di cura globale con lo scopo di soddisfare le esigenze degli anziani e migliorare la qualità della loro vita. Gli anziani rappresentano ormai quasi un terzo di tutti gli abitanti del comune. “Assistenza agli anziani” Nell’ambito della presentazione del funzionamento del programma, ci siamo incontrati per la prima volta l’otto dicembre nella tenda spettacoli, e abbiamo parlato del sopra menzionato programma. L’incontro è stato aperto dal sindaco, che ha delineato gli orientamenti del programma e ribadito l’impegno del comune nei confronti della problematica degli anziani. Ha asserito che la vecchiaia non deve essere un peso, bensì un’opportunità per allargare gli orizzonti, condividere le esperienze e impegnarsi per una collaborazione intergenerazionale buona. Dopo ha preso la parola la signora Marija Dumanič, delegata dal comune a svolgere il programma. Come prima cosa i volontari visiteranno tutti gli anziani e si farà un sondaggio, in base al quale si potrà creare un elenco di esigenze e desideri delle singole persone. La signora Dumanič ha invitato tutti i presenti a condividere i propri disagi, poiché solo in questo modo i problemi potranno essere risolti. Kot predsednik Društva upokojencev Ankaran sem tudi sam pozdravil navzoče in predstavil naš program. Društvo upokojencev je v letu 2016 zelo razvilo svojo dejavnost. Program »STAREJŠI ZA STAREJŠE« je si- Zvečer smo med drugim prisluhnili pevskemu zboru Društva upokojencev Ankaran. / La sera abbiamo ascoltato il Coro dell’Associazione pensionati Ancarano. (Foto: Miha Crnič) Moja občina Il mio comune 17 Associazione pensionati Ancarano Come presidente dell’Associazione pensionati Ancarano, ho anch’io salutato i presenti e delineato il nostro programma. L’attività dell’associazione si è sviluppata molto nell’anno 2016. Il programma “ANZIANI PER ANZIANI” ha subito una frenata, poiché non abbiamo ricevuto un nuovo elenco con nomi di anziani da visitare. All’incirca 160 membri riceveranno prima delle feste i nostri auguri insieme a un regalino. Quest’anno abbiamo fatto alcune, alquanto riuscite escursioni e cresce il numero di gente interessata. Anche le passeggiate settimanali, guidate da Milan Stepan, contano numerosi interessati. Kuharske trike smo spoznavali z Emilijo Pavlič. / I trucchi del cuoco con Emilija Pavlič. (Foto: Miha Crnič) cer letos nekoliko zastal, saj nam ni uspelo dobiti novega seznama starostnikov, ki bi jih morali obiskati. Okoli 160 članom bomo pred novim letom tudi voščili s priložnostnim darilcem. Letos pa smo imeli kar nekaj uspešnih strokovnih ekskurzij, ki se jih udeležuje vedno več ljudi. Tudi tedenski sprehodi, ki jih vodi Milan Stepan, so dobro obiskani. Uspešno deluje tudi naš pevski zbor, ki je prav na tem srečanju izbral svoje novo ime - Zbor Ulika Ankaran. S pridobitvijo občinskih sredstev bomo svoje aktivnosti še razširili. Veselimo se tudi nove pridobitve – Doma družbenih dejavnosti, ki bo zaživel s pomočjo vseh sodelujočih. Tudi v domu starostnikov je lahko lepo V nadaljevanju programa je direktorica Doma ob Savinji, Celje, Bojana Mazil Šolinc predstavila delovanje njihovega doma starejših občanov, ki pokriva širšo celjsko regijo. Dom je sodobno opremljen in primeren za celodnevno bivanje starostnikov. Stanovalci imajo na razpolago enosobne ali dvosobne apartmaje, skupne kuhinje in družabne prostore za preživljanje prostega časa. Dom ponuja tudi oskrbo za starostnike, ki pridejo le občasno, vključno s prevozom v dom in nazaj. Poskrbljeno je za vso potrebno zdravstveno in ostalo nego, ki jo stanovalci potrebujejo. Prikaz delovanja doma je bil tako nazoren in podroben, da smo si tudi mi zaželeli nekaj podobnega. Ob koncu uradnega dela prireditve je beseda znova pripadala županu. Pred več kot 200 obiskovalci je ponovil svojo zavezo o skrbi za starejše in predstavil možnosti, ki jih imamo. Poskrbeti moramo, da starostnik čim dlje ostane v lastnem stanovanju. Njegov dom moramo opremiti tako, da postane varovano stanovanje. Omogočiti mu moramo vso pomoč, ki jo potrebuje - od oskrbe na domu do dostave hrane in ostalih potrebščin. Omogočiti mu moramo prevoz v trgovino ali k zdravniku, poskrbeti za ogrevanje, mu dati občutek varnosti, predvsem pa omogočiti socialne stike. Program se lahko izvaja vzporedno s sprejemanjem Občinskega prostorskega načrta. Kasneje pa se lahko vanj umesti tudi Dom starejših občanov. Župan je pozval k aktivnemu sodelovanju pri najavljeni anketi, ki bo osnova za delovanje programa »SKRB ZA STAREJŠE«. Naša občina je naš dom in tu se moramo počutiti prijetno. Kulinarično in kulturno obarvan preostanek večera Po uradnem delu dogodka nas je s svojimi kulinaričnimi nasveti razveselila Emilija Pavlič. V živo smo lahko spremljali, kako pripravlja svoje specialitete. Pred nami je zamesila in spekla miške, pečen krompir in pripravila testo za dišeče kruhke. Proti večeru pa smo prisluhnili petju Moškega pevskega zbora Cirila Kosmača Koper, pevskega zbora Društva Pod borom in pevskega zbora Društva upokojencev Ankaran – Zbor Ulika Ankaran pod vodstvom zborovodje Mirana Zadnika. Iz grl naših pevcev je čudovito zadonela tudi ankaranska himna. Po letih, celo desetletjih mrtvila v Ankaranu zdaj ponosno stopamo v novo ustvarjalno obdobje medsebojnega druženja in sobivanja. Seveda je ustvarjanje prijaznega okolja odvisno predvsem od nas občanov. Funziona bene anche il nostro coro, che è stato battezzato proprio in quest’ occasione con il nome di Coro Ulika Ancarano. Con i mezzi aggiuntivi del comune riusciremo ad espandere la nostra attività. Una altra novità che ci fa felici è la Casa delle attività sociali che si animerà con l’aiuto di tutti gli interessati. Anche in casa di riposo per anziani può essere bello In seguito, la direttrice della casa di riposo per anziani, Dom ob Savinji, Celje, Bojana Mazil Šolinc, ha presentato le attività della loro casa di riposo per anziani, che copre la vasta regione di Celje. La casa è moderna e adatta alla permanenza giornaliera degli anziani. I residenti hanno a loro disposizione appartamentini con una o due camere, cucine comuni e strutture di socializzazione, dove passare il tempo libero. La casa di riposo offre assistenza anche agli anziani che risiedono solo saltuariamente e provvede al loro tragitto. Inoltre provvede all’assistenza medica e alle altre esigenze degli anziani. La presentazione dimostrativa della casa Dom ha suscitato in noi il desiderio di averne anche noi una così. Le parole di commiato le ha espresse il sindaco. Davanti a più di duecento persone ha ribadito il proprio impegno riguardo l’assistenza agli anziani e ha presentato le opzioni a nostra disposizione. E’ necessario provvedere che l’anziano resti il più a lungo a casa propria. E questa deve essere arredata in tal modo da diventare una casa protetta. Dobbiamo soddisfare tutte le sue esigenze, dall’assistenza a casa, alla distribuzione dei pasti giornalieri e altre cose di primaria necessità. Quando necessario, portarlo dal medico, provvedere al riscaldamento, dargli il senso di sicurezza e aiutarlo a socializzare il più possibile. Il programma può svolgersi indipendentemente dall’adozione del Piano territoriale del Comune. La Casa di riposo per anziani può, eventualmente, essere inserita dopo nel Piano. Il sindaco ha invitato a collaborare a svolgere il sondaggio, che fungerà da base per il funzionamento del programma “ASSISTENZA AGLI ANZIANI”. Il nostro comune è casa nostra e qui dobbiamo sentirci bene. Gastronomia e cultura hanno reso colorata il resto della serata Dopo la parte ufficiale dell’evento, ci ha rallegrati la signora Emilija Pavlič con le sue ricette. Ci ha fatto vedere come prepara le sue specialità. Davanti ai nostri occhi ha impastato e fritto le frittole, cotto le patate e impastato gli ingredienti per i saporiti panini. Verso la sera abbiamo avuto la possibilità di ascoltare il Coro maschile Ciril Kosmač di Capodistria, il Coro dell’Associazione Sotto il pino e il Coro dell’Associazione pensionati di Ancarano - Coro Ulika Ancarano, diretto dal maestro Miran Zadnik. L’inno di Ancarano risuonava meravigliosamente forte dalle gole dei nostri cantanti. Dopo anni, anzi decenni di passività possiamo adesso ad Ancarano entrare nella nuova era creativa della socializzazione e della convivenza. La creazione di un ambiente amichevole dipende soprattutto da noi cittadini. Zoran Markuža, Predsednik Društva upokojencev Ankaran / Presidente dell’Associazione pensionati Ancarano 18 Moja občina Il mio comune Prva redna seja stalnih delovnih teles občinskega sveta / Prima seduta ordinaria degli Organi di lavoro permanenti del Consiglio Comunale A fine ottobre i presidenti degli OrgaKonec oktobra so predsedniki ni di lavoro permanenti del Consiglio delovnih teles Občinskega sveta Comunale hanno convocato la prima Občine Ankaran sklicali svojo seduta ordinaria. Quest’ultima era prvo redno sejo. Ta je bila poimportante, siccome il direttore, f. f., membna predvsem zato, ker sta dell’amministrazione comunale Iztok v. d. direktorja občinske uprave Mermolja e il responsabile per i proIztok Mermolja in vodja projekgetti Aljaž Kužner, hanno presentato tov Aljaž Kužner članom odbola situazione attuale dei piani riguardo i rov in komisij predstavila stanje programmi di sviluppo (PPS). Inoltre, il načrtov razvojnih programov Sindaco Gregor Strmčnik ha informa(NRP). Župan Gregor Strmčnik to i membri dei comitati e delle compa je podal informacije o tem, kako potekajo priprave proraču- Glavne teme seje so bili razvojni programi in proračun občine za prihodnje leto. / I missioni riguardo la preparazione del temi principali della seduta erano i programmi di sviluppo e il bilancio di previsione bilancio di previsione per l’anno 2017. I na za leto 2017. Člani odborov in per l'anno prossimo. (Foto: Občina Ankaran / Comune di Ancarano) komisij so na seji prejeli seznam membri presenti hanno ricevuto anche izvršnih članov, ki so se prijavili za sodelovanje v posamičnem odboru. l’elenco di membri esecutivi, iscrittisi per la collaborazione con comitati individuali. Na drugi redni seji, ki je potekala decembra, so bili člani odborov in komisij seznanjeni z Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zem- Alla seconda seduta ordinaria, dicembre 2016, i membri dei comitati e ljišča v Občini Ankaran. Pomembna točka pa je bila tudi predstavitev delle commissioni sono stati informati riguardo il Decreto sull’indennizproračuna občine za leto 2017. Odbori in komisije so imeli na obeh sejah zo per l’uso del terreno edificabile nel Comune di Ancarano. Un punto tudi čas, da so se v ožjem krogu pogovorili o nadaljnjih dejavnostih. importante dell’ordine del giorno era anche la presentazione del bilancio di previsione per l’anno 2017. Alle due sedute i comitati e le commissioni Občina Ankaran / Comune di Ancarano sono riusciti inoltre a discutere tra loro sulle attività future. Nadaljujejo se sestanki o koncesijski dajatvi Luke Koper / Continuano le discussioni sul tributo di concessione della Luka Koper Kot je znano, je Mestna občina Koper (MOK) ob ustanovitvi Občine Ankaran začela problematizirati način delitve koncesije, ki jo Luka Koper v obliki odškodnine plačuje lokalnim skupnostim, prizadetim zaradi opravljanja luške dejavnosti. Na Ministrstvu za infrastrukturo tako potekajo usklajevalni sestanki med Občino Ankaran, MOK in ministrstvom glede spremembe vladne uredbe, ki določa način izračuna koncesijske dajatve Luke Koper. Sprememba, kot jo zagovarja MOK, da se dajatev občinam izračuna zgolj na podlagi števila prebivalcev, je za Občino Ankaran nesprejemljiva. Prostor, ki ga zaseda Luka Koper, ji je v uporabo predala lokalna skupnost, ki na tem ozemlju posledično ne more izvajati drugih dejavnosti. Edini strokovno nesporen način delitve koncesijske dajatve je zato njena delitev glede na površino prostora, ki se mu je v dobro Luke odpovedala posamezna občina. Občina Ankaran ne nasprotuje povečanju koncesijske dajatve za MOK, vendar ne na račun in škodo Občine Ankaran. Dogovor o morebitni spremembi delitve koncesije naj bi bil sklenjen v začetku prihodnjega leta, o čemer vas bomo ustrezno obvestili. Občina Ankaran / Comune di Ancarano Come noto, il Comune Città di Capodistria (CCC) ha cominciato a creare problemi riguardo il modo della divisione della concessione, quando è stato costituito il Comune di Ancarano. La concessione viene pagata alle comunità locali come indennizzo per le attività portuali. Sono in corso al Ministero per l’infrastruttura incontri, tra il Comune di Ancarano, il CCC e il ministero, sul coordinamento riguardo il cambiamento del decreto che regola il metodo di calcolo del tributo di concessione della Luka Koper. Il cambiamento, difeso dal CCC e secondo il quale i tributi vengono calcolati in base al numero di cittadini, non è condiviso dal Comune di Ancarano. Il terreno, occupato attualmente dalla Luka Koper, è stato concesso a quest’ultima in uso dalla comunità’ locale che di conseguenza non può svolgere altre attività in quest’area. Dogovori o koncesijski dajatvi Luke koper naj bi se zaključili do konca leta ali pa v začetku prihodnjega. / L’accordo sulla divisione della concessione sarà preso alla fine di quest’anno o all’inizio dell’anno prossimo. L’unico, tecnicamente incontrastabile, modo di condividere i tributi di concessione è quindi la divisione in termini di superficie, concessa in uso da singoli comuni a favore della Luka Koper. Il comune di Ancarano non esclude un aumento del tributo di concessione al CCC, ma non a scapito e danno del Comune di Ancarano. L’accordo su un possibile cambiamento della divisione della concessione sarà preso all’inizio del prossimo anno. Sarete debitamente avvisati. Naša razmišljanja Le nostre riflessioni 19 Zavest ljudi in njihov odnos sta ključna za urejanje prostora / La coscienza della gente e il suo rapporto rappresentano la chiave per la regolamentazione del territorio Diplomiran arhitekt in študent urbanistike Gašper Skalar Rogič že vrsto let soustvarja prostorski razvoj naše občine. Rojenega Ljubljančana na Ankaran veže posebna vez – tu je namreč preživljal večino svojega prostega časa. Mladega arhitekta s svežim in najnovejšim znanjem smo prosili, da za Amforo poda svoj pogled na urejanje prostora v naši občini. V proces prostorskega preurejanja občine sem se vključil, ker naš prostor potrebuje spremembe in strokovnjake, ki v njemu prepoznamo potencial. Ker gre za urejanje domačega prostora in okolja, je delo prežeto s čustveno noto. Po drugi strani pa je prednost v dobrem poznavanju okolja, navad in potreb ljudi ter v poistovetenju s problemi, s katerimi se v tem prostoru soočamo. L’architetto e studente di urbanistica Gašper Skalar Rogič aiuta da anni a creare lo sviluppo territoriale del nostro comune. Nato a Ljubljana, è legato ad Ancarano per aver trascorso qui la maggior parte del suo tempo libero. Abbiamo chiesto al giovane architetto, con una conoscenza contemporanea e innovativa, di dividere con noi la sua visione riguardo la regolamentazione del territorio nel nostro comune. Ho deciso di prendere parte al progetto della regolamentazione del territorio nel comune, poiché il nostro territorio necessita di cambiamenti e di professionisti che sappiano riconoscere il suo potenziale. Trattandosi della regolamentazione del territorio in cui viviamo, tutto il lavoro è impregnato di emozioni. Dall’altra parte questo è un vantaggio perché si conosce bene il territorio stesso, le abitudini e le esigenze della gente e ci si identifica con gli stessi problemi. Proces prostorskega načrtovanja je v prvi vrsti usklajevaLa procedura del piano territoriale nje skupnih (občih) in osebesige come prima cosa un accordo di nih (parcialnih) interesov. Gašper Skalar Rogič je intenzivno sodeloval že s Krajevno skupnostjo Ankaran leta 2012 Osebne interese je možno v okviru Odbora za okolje in prostor. Leta 2014 je skupaj s študenti in profesorji Zuriške interessi comuni e personali (parziali). brzdati zgolj z jasno izraže- visoke šole za aplikativne znanosti – ZHAW sodeloval pri izvedbi urbanistične delavnice, ki Gli interessi personali possono essere nim in javno oblikovanim je nakazala možne smeri razvoja Ankarana. / Gašper Skalar Rogič ha collaborato intensi- frenati solo con una chiara e pubblica skupnim interesom. Tega vamente con la comunità locale di Ancarano nel 2012 nell'ambito del Comitato per l'ambi- prevalenza dell’interesse comune. Queente e il territorio. Nel 2014 ha collaborato insieme agli studenti e ai professori dell’Istituto dosežemo z vključevanjem superiore di scienze pratiche di Zurigo (ZHAW) nell’esecuzione del laboratorio urbanistico, sto risultato può essere raggiunto se includiamo il pubblico nella procedura javnosti v sam proces načr- che ha segnalato le potenziali direzioni di sviluppo di Ancarano. (Foto: Manuel Kalman) stessa del piano, con la condivisione e tovanja, kar obsega tako soalla sensibilizzazione della gente. Negli anni precedenti abbiamo già coodločanje kot tudi ozaveščanje ljudi. V Ankaranu smo v preteklih letih s takšnim procesom začeli, kar se že odraža v kvaliteti prvih osnutkov minciato con questa procedura e i risultati si mostrano nella qualità delle prime bozze della regolamentazione del territorio. urejanja prostora. Pokazali smo, da lahko ohranjanje narave, razvoj kulturne krajine, družbene infrastrukture in programov ter kvalitetna lokalna ekonomija sobivajo na tem prostoru. Velik pomen smo prepoznali v kulturni in naravni dediščini, ki morata biti spoštovani tudi tako, da sta vključeni v družbene in ekonomske procese. Abbiamo fatto vedere che la preservazione della natura, lo sviluppo dell’ambiente culturale, l’infrastruttura e i programmi pubblici e l’economia locale efficacie, possono convivere. Beni culturali e naturali sono molto importanti, perciò dobbiamo rispettarli e includerli nelle procedure socioeconomiche. Potrebno je poudariti, da bo kljub dobremu začetku prostorskega urejanja naš prostor zaradi ugodne lege ob morju tudi v prihodnje deležen intenzivnih pritiskov. Velik izziv tako ostajajo usmerjanje in regulacija gradnje na območjih poselitve ter preprečevanje in sanacija razpršene gradnje. Posledice tovrstnega razvoja v prostoru se namreč kažejo v slabši družbeni strukturi in dvigu cen, s tem pa posredno v odseljevanju mladih v že tako stari družbi. Zatorej moramo ohranjati izhodišča, kot smo jih kot skupnost oblikovali, in dosledno realizirati rešitve, ki jim sledijo. È necessario ribadire che nonostante i promettenti inizi riguardo la regolamentazione, il nostro territorio subirà anche in futuro intense pressioni, causa la posizione favorevole della vicinanza del mare. Una sfida importante è la direzione e la regolamentazione dell’edilizia sui terreni edificabili, nonché la prevenzione e il risanamento urbano dell’edilizia sparsa. Le conseguenze di un tale sviluppo sul territorio sono una cattiva struttura sociale e prezzi alti, il che porta alla migrazione dei giovani in una società già vecchia di per sé. Quindi bisogna preservare le premesse che ce le siamo poste e formate e realizzare le soluzioni che seguono. Gašper Skalar Rogič 20 Naše gospodarstvo La nostra economia Prvi v Ankaranu ponudili dostavo na dom / I primi che ad Ancarano hanno offerto il servizio a domicilio V središču Ankarana je lokal, kjer se trudijo, da ustrežejo slehernemu gostu. Restavracija Bandima ima zato široko ponudbo različnih jedi, svojim strankam pa pridejo naproti tudi tako, da jim najljubše jedi dostavijo na dom. Nel centro di Ancarano è situato un locale dove si impegnano a servire ogni singolo cliente. Il ristorante Bandima offre un’ampia scelta di piatti, inoltre vengono incontro ai clienti più fidati offrendo il servizio a domicilio dei loro piatti preferiti. Andrej Trobec, il proprietario, ci ha confidato che ha deciso di aprire un ristorante in quanto durante la crisi economica, periodo in cui è nata l’idea, il settore della ristorazione era uno dei pochi a non soffrirne. All’apertura della Bandima ha contribuito anche il fatto che Trobec possiede già un locale, in più il suo lavoro lo appassiona fortemente. Ha scelto Ancarano in quanto qui è di casa e vive in sintonia con la località, ha notato inoltre che il centro di Ancarano non offre alcuna valida alternativa gastronomica. Il complesso inutilizzato nel centro cittadino ha quindi rappresentato un nuovo capitolo imprenditoriale. La sfida è stata grande, soprattutto per l’acquisizione del permesso di costruzione, per il quale ha aspettato cinque anni. Sono loro a valutare le nuove ricette V podjetju je trenutno zaposlenih dvajset uslužbencev, pomaga pa tudi nekaj študentov. / Nella ditta sono impiegate venti persone, una mano viene data anche da qualche studente part-time. (Foto: Nina Jurinčič) Andrej Trobec, lastnik lokala, nam je zaupal, da se je odločil za odprtje restavracije, saj je bilo gostinstvo v času, ko se je rodila poslovna ideja, eno redkih gospodarskih področij, ki ni bilo v krizi. K odprtju Bandime pa je pripomoglo tudi to, da je imel Trobec v lasti že en gostinski lokal in da v svojem delu uživa. Odločil se je za Ankaran, ker je tukaj doma in živi s krajem, pa tudi zato, ker je ugotovil, da v središču Ankarana ni bilo nobene prave kulinarične ponudbe. Zaprt poslovni prostor v središču naselja je bil zato kot nalašč za novo poslovno poglavje. Izziv je bil velik, predvsem zaradi težav pri pridobivanju gradbenega dovoljenja. Nanj so čakali kar pet let. Nove recepte najprej preizkusijo sami Preden je Bandima lahko odprla svoja vrata, je bilo treba odgovoriti še na vprašanje, kaj bodo ponujali na svojem jedilniku. Ker so bili začetki težki, so se odločili, da ponudbo razširijo in tako zadovoljijo vsakega gosta. Kaj bo na jedilniku, določata kuharja, Trobec jima namreč popolnoma zaupa. Primeren recept izberejo tako, da jed najprej vsi pokusijo in nato zbirajo ideje, recept pa sproti prilagajajo. Pri izbiri sestavin pazijo, da uporabljajo čim več lokalnih. Ponuditi želijo preproste jedi, zato se izogibajo nedomačim začimbam. Danes so v Bandimi z obiskom zadovoljni. Poleg široke ponudbe nudijo tudi dostavo na dom, ki je bila pozitivno sprejeta med domačini. Trobec je še povedal, da je danes delo preprosto, potrebna pa je bila vztrajnost in prav to je tisto, kar potrebuje vsak, ki razmišlja, da bi odprl svoj lokal. Tistim, ki si stvari preveč ženejo k srcu ali so preveč občutljivi, pa svetuje, naj morda razmislijo o kakšnem drugem poslu. Prima di aprire le porte della Bandima, è stato necessario decidere quali pietanze offrire nel menù. Siccome gli inizi sono stati difficili, hanno deciso di ampliare l’offerta e di soddisfare ogni cliente. L’offerta del menù viene decisa dai cuochi in cui Trobec ha completa fiducia. Le ricette vengono assaggiate da tutto il personale, in seguito vengono raccolte le idee e se necessario le ricette vengono adeguate volta per volta. Nella scelta degli ingredienti viene data precedenza ai prodotti locali. Desiderando offrire piatti semplici evitano spezie troppo esotiche. Nel ristorante sono molto soddisfatti del numero delle visite. Oltre ad un’ampia scelta di piatti offrono anche il servizio a domicilio, che è stato accolto positivamente dai cittadini. Trobec ha aggiunto, che oggi il lavoro procede senza problemi, ma è stato necessario insistere a lungo. Ed è proprio l’insistenza quella caratteristica indispensabile per chiunque desideri aprire un locale proprio. Per quelli che se la prendono troppo personalmente o sono troppo sensibili consiglia un altro tipo di lavoro. ri e i due nipoti. Uredništvo / Redazione Ankaran je bil primerna lokacija za restavracijo tudi zaradi bližine Italije, je pojasnil Trobec. / Ancarano rappresenta una posizione ottimale per un ristorante, anche a causa della vicinanza con l’Italia, spiega Trobec. (Foto: Manuel Kalman) Naše gospodarstvo La nostra economia 21 Med prazniki poskrbite za požarno varnost / Durante le festività non dimenticate la sicurezza antiincendio Pripravili smo nekaj praktičnih nasvetov, da posledi- Abbiamo preparato alcuni consigli pratici, per evice nepravilne uporabe sveč, luči in pirotehnike ne bi tare che l’uso errato di candele, luci e materiali pizasenčile decembrskega vzdušja. rotecnici non compromettano il periodo festivo di Dicembre. Kristjani so novoletno praznovanje tradicionalno začenjali z izdelavo adventnega venčka. V modernejši dobi smo razvili nove oblike praznovanja, od okraševanja novoletnih jelk do uporabe pirotehničnih sredstev. Vse to prinaša številne nevarnosti, zaradi katerih se veseli december lahko hitro sprevrže v tragičnega. Na kaj biti pozorni? - Sveče v adventnem venčku položite na trdno in ravno podlago. Obdajte jih z negorljivim materialom. Nikoli ne smejo pogoreti do konca ali goreti brez nadzora. Naravna novoletna jelka se hitro suši in se posledično lahko vname. Imeti mora obtežen podstavek in dovolj vode. Umetna jelka naj bo iz težko gorljivega materiala. Novoletnih jelk in adventnih venčkov nikoli NE postavljajte v neposredno bližino gorljivih predmetov, npr. zaves. Če jelko okrasite s svečami, jih nikoli NE prižigajte. Okrasne lučke ugasnite, ko vas ni doma ali greste spat. Pirotehnična sredstva, katerih glavni učinek je pok, lahko uporabljate med 26. decembrom in 2. januarjem. Pomembno je, da jih kupite pri pooblaščenem prodajalcu. Nikoli jih ne prižigajte v zaprtih prostorih, ampak na odprtem, kjer v bližini ni ljudi in živali. Raket in baterij NIKOLI ne uporabljajte v strnjenih naseljih in pod nadstreški. Baterije postavite na trdno površino. Nosilec rakete naj bo pritrjen oziroma obtežen, da raketa ne more spremeniti smeri. Petarde odvrzite na negorljivi in trdi površini. Pred uporabo pirotehničnih sredstev pomislite na ljudi in živali, ki ob pokanju doživljajo velik stres, pri tem pa je ogrožena njihova varnost. Prispevek naj zaključim z naslednjo mislijo: nadomestite prižig vžigalne vrvice z iskrenim nasmehom in stiskom roke sočloveku – učinek bo zagotovo lepši in trajnejši. Z gasilskim pozdravom: »NA POMOČ!« I cristiani tipicamente, danno inizio alle tradizionali festività per l’anno nuovo con la preparazione della corona d’avvento. Oggigiorno però abbiamo adottato anche nuovi modi per festeggiare, dalla decorazione degli alberi di natale ai spettacoli pirotecnici. Tutto ciò può causare dei rischi, che possono trasformare le festività natalizie in tragedia. A cosa dobbiamo fare attenzione? - Le candele delle corona d’avvento devono venir posizionate su una base stabile. Decoratele con materiali non infiammabili. Non devono mai bruciare interamente o senza supervisione. - L’albero di natale naturale si secca velocemente e può diventare infiammabile. Deve avere una base stabile e sufficiente acqua a disposizione. L’albero artificiale deve essere di materiali non infiammabili. - Non posizionate MAI gli alberi di natale e le corone d’avvento vicino a materiali facilmente infiammabili, come ad es. le tende. - Se decorate l’albero con le candele NON accendetele. Le luci intermittenti vanno spente quando non siete a casa o andate a dormire. I materiali pirotecnici, il cui effetto principale è quello di esplodere, possono venir utilizzati dal 26 Dicembre al 2 Gennaio. E’ importante che gli acquistiate da un rivenditore specializzato. Non accendeteli mai in spazi chiusi, ma esclusivamente all’aperto dove non ci sono persone o animali. Non usate MAI i razzie e le batterie in ristrette zone urbane o sotto tettoie. Posizionate le batterie su una base stabile. La base dei razzi deve venir fissata ossia appesantita, in modo da evitare cambiamenti nella traiettoria di volo. Lanciate i petardi su superfici solide e non infiammabili. Prima dell’utilizzo di materiali pirotecnici pensate alle persone e agli animali ai quali questo tipo di intrattenimento può causare stress e minacciare la loro incolumità. Vorrei concludere con questo pensiero: sostituite l’accensione della miccia con un sorriso sincero e con una calda stretta di mano – il risultato sarà più bello e duraturo. Un saluto da pompiere a tutti quanti. Sašo Birsa Podpoveljnik PGD Hrvatini / Sottoufficiale CPV - Crevatini 22 Naše gospodarstvo La nostra economia Ricordi degli anziani di Ancarano / Spomini starejših Ankarančanov Arrivando sul cortile di Carletto (Carlo Argeo Angelini), hai la sensazione che il tempo si sia fermato nei lontani anni 50. Carletto, nato 88 anni fa e uno tra i più vecchi abitanti di Ancarano ed è stato testimone, di tutti i cambiamenti avvenuti in questi anni sul nostro territorio. In questo periodo di festività abbiamo deciso di fargli visita. Da qui e nata questa interessante intervista, nella quale ci racconta dei suoi ricordi di tutta una vita vissuta ad Ancarano. Ko stopiš na dvorišče gospoda Carletta (Carlo Argeo Angelini), imaš občutek, da se je čas ustavil tam nekje daleč, v 50. letih. Carletto, rojen pred 88 leti, je eden najstarejših občanov Ankarana in vsa ta leta je bil priča spremembam na našem območju. V tem prazničnem obdobju smo se odločili, da ga obiščemo. Nastal je zanimiv intervju, v katerem nam pripoveduje o svojih spominih, o spominih na življenje v Ankaranu. Kako se spominjate svojega otroštva? Kakšne igre ste se igrali in s čim ste se igrali? Kot otrok sem hodil v staro šolo v Sv. Kolomban, kjer je bila šola do četrtega razreda, potem pa sem nadaljeval v Miljah. V Kolomban so učiteljice prihajale s parnikom iz Trsta do Milj, potem pa navkreber skozi Cerej in navzdol do šole. Nekateri so hodili v šolo k Vranjčevim. Pod Italijo sta bili dve šoli. Angelinijevi in tisti, ki so živeli v Valdoltri, so hodili v Kolomban, iz Ankarana pa so hodili k Norbedu. Igrali pa se nismo veliko, ker smo že majhni morali delati. Če pa smo bili prosti, smo se radi igrali tatove in policiste, eden je splezal na cipreso in gledal, kod so se skrivali drugi. Pa s frnikolami smo se igrali in če je bilo deževno in nismo mogli ven, smo se igrali z nogometnimi karticami (kartice s slikami nogometašev, op. ur.). Pogosto smo tudi lovili ptičke. Koliko vas je bilo v družini in kako ste živeli? “De pici andavimo ala scola vecia a San Colomban. E non se giogava tanto, perché dovevimo lavorar subito da pici,” si ricorda Carlo Argeo Angelini (Carletto) / »Kot otrok sem hodil v staro šolo v Sv. Kolomban. Igrali pa se nismo veliko, ker smo že majhni morali delati,« se spominja Carlo Argeo Angelini oz. Carletto, kot mu pravijo. (Foto: Martina Angelini) Come la se ricorda la sua infanzia? Che tipo de gioghi la giogava e con cosa i se giogava? De pici andavimo ala scola vecia a San Colomban dove iera fin la quarta classe e dopo so’ ‘ndà a Muia. Nela scola a Colomban, le maestre le veniva col vapor da Trieste fino Muia e dopo le andava per il monte su per Cerei e le veniva zo fino la scola. Qualchedun andava a scola de Vraniac. Sotto l'Italia iera do scole. I Angelini e quei che i viveva a Valdoltra i andava a Colomban, quei de Ancaran inveze andava a scola de Norbedo. E non se giogava tanto, perché dovevimo lavorar subito da pici. Ma co ierimo liberi ne piaseva guardie e ladri dove un andava sula tuia e el vardava dove se scondeva i altri. Dopo iera le s’cinche e quando iera piova e no podevimo andar fora, butavimo le cartoline de calcio. Tante volte anche uselavimo. Quanti ieri in fameia e come se viveva in quei tempi? Alora ierimo 3 mas’ci e 4 femine. Un povero fradelin xe morto a undise mesi. Semo vegnudi soto Madoniza nel ‘35. E lavoravimo la tera per i coloni che iera i paroni. Metà de quel che produsevimo ghe davimo a lori. I pagava tute le tasse e i mantegniva la casa. I ne ga compra anche i animai. Gavevimo do vache e un caval per el carro. Madoniza iera un bon paron e prima de lui lavoravimo soto Manzini. Mio papà se batteva soto l'Austria nella Prima guerra mondiale e in Russia el se ga rovina le gambe per el fredo. Dopo che ‘l xe tornà a casa i ghe ga dovù amputar le gambe. Iera tanta miseria in fameia e noi fioi quando finivimo de lavorar in casa, andavimo a zapar la tera anche per altra gente. Se magnava Bili smo trije fantje in štiri dekleta. En bratec je umrl pri enajstih mesecih. Za gospodarja Madoniza smo začeli delati leta 1935. Kot koloni smo obdelovali zemljo in dajali gospodarjem polovico pridelka. Oni so plačevali davke in vzdrževali hišo. Kupili so tudi živali; imeli smo dve kravi in vprežnega konja. Madoniza je bil dober gospodar, prej pa smo delali za gospodarja Mazinija. Moj oče se je boril pod Avstrijo v prvi svetovni vojni in je v Rusiji zaradi mraza dobil ozebline na nogah. Ko je prišel domov, so mu jih morali amputirati. Bila je velika revščina in mi otroci smo po končanem delu hodili kopat še drugim. Vedno smo jedli, kar smo imeli doma. Pridelovali smo čebulo, krompir, grah, fižol in koruzo. Imeli smo tudi sadno drevje: češnje, hruške, breskve in marelice. Prodajali smo mleko in tudi sirili. Naložili smo vrče z mlekom na osle in prodajali mleko po bližnjih hribih. Iz grozdja smo delali vino in žganje. Imeli smo tudi oljke, ampak ni bilo tako kot danes; oljke so rodile samo vsako drugo, tretje leto. Po hribih smo obirali breste, na Monte Moru pa smo pobirali kostanje. Za preživetje smo obdelovali zemljo. Kar smo nosili prodajat, smo peljali na vozu s konjem, ali pa smo šli z ladjo na trg v Trst; ladje so bile zmeraj nabito polne. Konja smo uporabljali samo za vleko, nikoli za oranje; vedno se je samo kopalo. Moja družina je imela ladjico pri Sv. Nikolaju. Včasih smo šli lovit ribe z vršami in kot vabo vstavili v past kosti sipe. Kar smo ulovili, je ostalo doma, nismo prodajali. Najbližji torklji sta bili na Bivju pri Norbedu in na Plavjah. Mlin je bil pa samo pri Norbedu. Včasih smo morali čakati na vrsto celo noč, da bi zmeli koruzo, ker so prihajali mlet iz vse Istre. Kot mladi fanti smo, medtem ko smo pasli krave, lovili ptiče. Dali smo jih v velike gajbe, ki smo jim rekli »chebatoli«, in v katere smo lahko spravili tudi po 70, 80 ptičev. Prodajali smo jih v Trstu, kjer so jih med vojno radi jedli. Vsi so lovili ptiče. Meni se je vedno zdelo, da več kot jih ulovimo, več jih je. Če je bilo treba kam iti, smo šli peš. Leta ‘69 je umrl moj oče in takrat sem jaz postal gospodar, mama pa je umrla leta ‘85. Kakšno je bilo življenje med vojno in po njej? Nemci so prišli pred letom ‘43. Naredili so bunker med borovci v Barižonih in postavili naokrog mine. Jaz se nisem nikoli bojeval. Vzeli so nam italijanske osebne izkaznice in naredili nemške dokumente. Po deveti uri zvečer smo morali ostajati doma zaradi zatemnitve (policijska ura). Naše gospodarstvo La nostra economia 23 sempre roba de casa. Coltivavimo zivole, patate, bisi, fasoi e formenton. Gavevimo anche alberi de fruto come sariese, peri, persighi e armelini. In casa se fazeva anche i formagi e vendevimo late. Metevimo i vasi pieni de late sui asini e li vendevimo su pei monti vicini. Con le vide fazevimo el vin e la trapa. Gavevimo anche ulivi, ma no iera come ogi, i ulivi fazeva le olive ogni do, tre anni. Nei boschi dei monti ingrumavimo olmi e sul Monte Moro le castagne. De viver se guadagnava lavorando la campagna. Quel che portavimo a vender se portava col carro trainà col caval, opur andavimo in barca al mercà de Trieste, le barche le iera sempre carighe, piene. El caval se usava solo per trainar el caro, mai per arar. La terra la se zapava. La mia famiglia la gaveva una barca a San Nicolò. Qualche volta andavimo pescar con le nasse e come esca metevimo ossi de sepa. Quel che pescavimo restava per noi, non vendevimo. I torci più vizini iera al Bivio de Norbedo e a Plavie. Inveze el mulin iera solo de Norbedo. Qualche volta ne tocava far la fila tuta la note, per poder masinar el frumento, perché i portava la roba de tuta Istria. De giovani quando portavimo pascolar le vacche caturavimo i useleti. Li metevimo in grandi chebe che le se ciamava i chebatoli. Le podeva tenir anche 70, 80 usei. Li vendevimo a Trieste perché durante la guerra lori i se li magnava. Tutti uselava. A mi me pareva sempre che più che ghe ne ciapavimo, più ghe ne iera. Se dovevo andar de qualche parte andavo a pie. Mio papà xe morto nel ‘69 e dopo son diventà mi el paron de casa. La mama inveze la xe morta nel ‘85. Nemci so hodili po hišah in pobirali mladince, starejše od šestnajstega leta, za delo. Jaz sem za Nemce delal približno eno leto. Od mojih domačih ni šel nihče v vojsko. Veliko ljudi je umrlo na begu čez mejo, kjer so nanje streljali. Poleti se nismo mogli kopati, ker je bila obala polna min. Po vojni pa sta dva delavca zletela v zrak in umrla, ko sta čistila obalo. Kako se je s časom spremenil Ankaran? Kakšen je bil nekoč? Ste imeli trgovino, pošto, druge urade; pa prevoz? Kjer stanujem, se je včasih imenovalo Valdoltra, potem Ankaran 72 in zdaj Pot na Brido 10. Hišne številke so naraščale od Bivja proti Debele- Come iera la vita durante e dopo la guerra? I tedeschi i xe rivai prima del ‘43. I gà fatto i bunker su in pineta, a Barisoni, e i gà messo mine nei dintorni. Ma mi no son mai andà proprio a combatter. I ne ga preso la carta d’identità italiana e i ne gà fatto el documento tedesco. A quei tempi gavevimo il coprifuoco dove prima dele 9 de sera dovevimo tuti star in casa. I tedeschi andava per le case a cior i muli dai sedise anni in su per farli lavorar. Mi go lavorà per i tedeschi circa un anno. Dei mii famigliari non xe andà nissun in guera. Tanta gente la xe morta ai confini perché la voleva scampar e lori ghe sbarava dosso. D’estate no podevimo farse nanche ‘l bagno perché la riva la iera piena de mine. E dopo la guerra, do poveri lavoratori che le ga dovu pulir, i ze saltai in aria e morti sul colpo. Come ga cambià Ancaran col tempo. Come el iera una volta? Gavevi la botega, posta, altri ufici e trasporti? Qua dove abito mi se ciamava Valdoltra, dopo Ancarano 72 e desso xe el Vicolo per Brida 10. I numeri i andava dal Bivio verso Punta Grossa in maniera crescente. Ancaran iera la parte verso l’ospedal vecio e l’andava fino al Bivio. Inveze Valdoltra la partiva de San Nicolò verso Punto Grossa. El confin passava drio casa nostra. L’ospizio de Valdoltra xe sta costruido circa nel 1910 e l’ospedal se trovava a Ancaran sora e sotto la strada. Adesso la xe Sončni Park. In quel ospedal i curava varie malatie e la tubercolosi. La prima bottega la iera a Barisoni e dopo i gà verto una a Santa Caterina. Al postin ghe tocava vegnir de Capodistria. Dopo anni i gà verto la banca e la posta in Ancaran. Prima della guera, la coriera la passava una o do volte al giorno. La andava da Trieste a Capodistria e la se fermava per ospedai. Noi andavimo a Capodistria con la barca o a pie. La strada dell’Adriatico la ga costruida nel ‘25. I nostri veci i ne contava che i turchi i xe rivai fin qua e noi se ga mosso avanti perché la strada la finiva. E cussi i ga messo ‘l nome Ancaran in onor dela loro cità più importante, Ankara. El porto lo gà inizia far nel ‘52 e dopo, nei anni sessanta se gà inizia a espander. I paroni (coloni) delle bonifiche i ga dovù ceder la tera e i campi ala Agraria. Lori gà messo su i fruteti e i ga costruido abitazioni. In zona se parlava solo italian, ma dopo coi risvolti politici xe tuto cambià. Le cese le stava in convento a San Nicolò, dove per far messa veniva un frate de Capodistria e a Santa Brigida. Ancaran e Valdoltra iera due località diverse. Sotto l’ungheria, a Lazareto iera la Condomazia, dove metteva i militari malai de tifo e altre malattie. Xe sai cambià l'ambiente e la natura? Ormai i tempi i xe sai cambiai. Non se rispetta più la natura come una volta. Anche per strada nostra i guidatori de auto i buta le scovaze in strada. Quando andavimo in botega no iera plastica ma solo carta o vetro. Se riciclava tuto. I avanzi i ghe davimo ai animai e quel che no iera Dopo 88 anni Carlo Argeo Angelini conserva ancora documenti vecchi e interessanti. Tra questi c’è anche il suo certificato di nascita. / Po 88 letih Carlo Argeo Angelini še vedno hrani zanimive, stare dokumente. Med njimi je tudi njegov rojstni list. (Foto: Martina Angelini) mu rtiču. Ankaran je bil predel od stare bolnice vse do Bivja, Valdoltra pa od Sv. Nikolaja do Debelega rtiča. Državna meja je potekala za našo hišo. Bolnišnica Valdoltra je bila zgrajena približno 1910, v Ankaranu pa je bila bolnišnica pod cesto in nad njo, kjer je zdaj Sončni park. V njej so zdravili razne bolezni, tudi tuberkulozo. Prva trgovina je bila v Barižonih, potem pa so odprli še eno pri Sv. Katarini. Poštar je moral prihajati iz Kopra. Šele čez leta so odprli banko in pošto v Ankaranu. Pred vojno je vozil avtobus enkrat, dvakrat dnevno. Vozil je iz Trsta v Koper in se ustavljal pri bolnišnicah. Mi smo hodili v Koper z ladjo ali peš. Leta 1925 so zgradili Jadransko cesto. Naši predniki so pripovedovali, da so Turki prišli do sem in se tukaj ustavili, ker je bilo ceste konec. In tako je ta kraj dobil svoje ime, Ankaran, po njihovem glavnem mestu, Ankari. Luko so začeli graditi leta ‘52, v šestdesetih pa se je začela širiti. Gospodarji (koloni) bonifike so morali prepustiti zemljo podjetju Agraria, ki je uredilo sadovnjake in zgradilo bivališča. Na tem območju se je govorilo samo italijansko, po političnih spremembah pa se je vse spremenilo. Cerkvi sta bili ena pri Sv. Nikolaju, maševat je prihajal menih iz Kopra, in ena pri Sv. Bridi. Ankaran in Valdoltra sta bila dva različna kraja. Pod madžarsko nadvlado je bila na Lazaretu vojaška bolnišnica za nalezljive bolezni, imenovana »Condomazia«, kjer so oskrbovali vojake, obolele za tifusom in drugimi boleznimi. Sta se okolje in narava veliko spremenila? Časi so se zelo spremenili. Narave se ne spoštuje več kot nekoč. Tudi po naši cesti vozniki mečejo smeti. Ko smo hodili v trgovino, ni bilo plastike, 24 Kultura in družba Cultura e società nanche per lori finiva in concime. La carta la serviva per far fogo. De pici andavimo a cior le botilie de vetro in osteria de Ražman. Le spacavimo e vardavimo se trovavimo le s’cinche per giogar. Altri cambiamenti che la ga visto fino a oggi? Ai mii tempi le straze se lavava intele buse. Nela busa iera una grande piera dove le donne con la zenere le lavava a man. Detersivo no esisteva. Per scaldarse iera el fogoler e in camera portavimo i bronzi perché le notti de inverno le iera sai frede. Nevigava quasi ogni anno. Adesso xe tanti inseti tuto l'anno. Prima fazeva forte iazo e ste bestie le moriva nei inverni. In 90 anni xe cambia quasi tuto. La più grande diferenza per mi, ze che ogi i ze tuti foresti. Prima conossevo tuti e le familie se iutava sempre quando qualchedun gaveva bisogno. La ne pol raccontar qualche bel ricordo? Sora i Andrioli viveva la famiglia Cicotini. Gghe ne iera in 18 e i gaveva una grande cusina dove se podeva giogar ale boccie. Sicome i iera cussì tanti i ga formà anche ‘l coro. In quei tempi iera cussì tanta miseria che de sera co no i gaveva de magnar i se fazeva una cantada e i andava a dormir. Me ricordo i bali al osteria de Benessa. La se fazeva anche el carneval, ma pochi se vestiva in maschera. Norbedo d'estate el verzeva un picolo bar sula spiagia de Valdoltra. Me ricordo el treno della Parenzana. Gavevo un sei ani. Stavo con mio papà de Norbedo mentre lo vedevo passar. Me ricordo che mia mamma andava col treno ma el iera cussì lento che te ghe podevi caminar vizin. E i ricordi brutti.... Una volta semo andai a magnar le sariese e se gavemo dimenticà del coprifuoco. I tedeschi ne ga comincià sbarar dosso e le palotole ne andava propio sora la testa. Là go ciapà tanta paura. Pensavo che i ne copa. Cossa el ga fato per viver tuti questi anni? Non go mai fumà, nè bevù alcol. Go magnà sempre la sana roba de casa e non gò mai esagerà con niente. Gò lavorà tanto per tuta la vita, fazendo fadiga fisica. El movimento fa sai ben per la salute. Iera pezo lavorar la tera con le frese, me stancavo de più perché tremavo tuto. Sara Tonel ampak samo papir in steklo. Vse se je recikliralo. Ostanke hrane smo dajali živalim, kar pa ni bilo niti zanje, je končalo na gnoju. Papir smo uporabljali za kurjenje. Kot otroci smo hodili po steklenice v gostilno k Ražmanu. Razbijali smo jih in poskušali iz njih pridobiti frnikole za igranje. Kaj pa druge spremembe, ki ste jih doživeli do danes? V mojih časih se je perilo pralo v zajetjih vode, kjer so na veliki skalni plošči ženske s pepelom prale na roko. Detergentov ni bilo. Greli smo se pri ognjišču, v spalnico pa smo nosili grelne posode, ker so bile zimske noči precej hladne. Snežilo je skoraj vsako leto. Zdaj je veliko mrčesa vse leto. Včasih je tako zmrzovalo, da so vse te živalce pozimi pomrle. V devetdesetih letih mojega življenja se je skoraj vse spremenilo. Največja sprememba zame je, da so zdaj tukaj sami »forešti«. Prej sem poznal vse in družine so si med seboj pomagale, ko je kdo potreboval pomoč. Lahko z nami delite kakšen lep spomin? Nad Andrijolijevimi je živela družina Cicotini. Bilo jih je 18 in imeli so veliko kuhinjo, kjer se je lahko balinalo. Ker jih je bilo res veliko, so sestavili pevski zbor; v tistih časih je bila taka revščina, da včasih zvečer ni bilo kaj jesti, pa so skupaj zapeli in šli spat. Spominjam se plesov v gostilni pri Benessih. Tudi pustovalo se je, redkokdo pa se je našemil. Norbedo je imel poleti majhen bife na plaži v Valdoltri. Spominjam se vlaka »Parenzane«. Imel sem šest let. Z očetom sva bila pri Norbedu, ko sem ga videl iti mimo. Spominjam se tudi, da se je moja mama vozila s tem vlakom, ki je vozil tako počasi, da si lahko hodil zraven. Kaj pa slabi spomini? Nekoč smo šli jest češnje in smo pozabili na zatemnitev (policijska ura). Nemci so začeli streljati na nas in krogle so žvižgale nad našimi glavami. Zelo sem se prestrašil in pomislil sem, da nas bodo ubili. Kako ste živeli, da ste dočakali tako starost? Nikoli nisem kadil, ne pil alkohola. Jedel sem zdravo domačo hrano in nikoli nisem z ničimer pretiraval. Vse življenje sem veliko delal, fizično sem garal. Gibanje zdravju zelo koristi. S frezo je bilo težko delati, me je bolj utrujalo, ker sem se ves tresel. Foto vest Foto notizia V prazničnem decembru smo za otroke pripravili tudi praznično sobo, kjer vsak petek uživajo ob poslušanju pravljic in zgodbic. V začetku decembra so tako otroci do 3. let prisluhnili zgodbici o slončku Elmerju, starejši pa dogodivščinam malega in velikega zajca ob knjigi A veš, koliko te imam rad? 9. decembra smo prisluhnili zgodbicama Kužkov prvi božič ter Božičkovo pismo. / Nel periodo festivo di Dicembre, abbiamo organizzato la stanza delle festività, dove ogni venerdì i bambini possono divertirsi ascoltando favole e racconti. I primi di Dicembre i bambini fino ai 3 anni, hanno potuto ascoltare la storia dell’elefantino Elmer, mentre quelli più grandi alle avventure del piccolo e del grande coniglio raccolte nel libro ‘’Ma lo sai quanto ti voglio bene? Il 9.12.2016 abbiamo ascoltato la storia ‘’Il primo natale del cagnolino’’ e ‘’Lettera a Babbo Natale’’. Zorica Krstič, Pomočnica ravnateljice za vrtec pri šoli / Vicepreside per il giardino d’infanzia presso la scuola elementare Kultura in družba Cultura e società 25 Veseli december so si pričarali tudi v šoli / Magico dicembre a scuola Slike povedo dovolj. Končno je prišel! Naš najlepši čas, saj prihaja dedek Mraz. Tudi mi smo si pričarali veseli december. Kot vidite iz priloženih fotografij, si najbolj želimo snega. S svojimi ročicami smo spretno izdelali praznično mesto, prečudovite voščilnice in novoletne jelke. Učenci 1. triletja z učiteljicami pa čisto vsem želimo srečno in veselo novo leto 2017. Le immagini dicono abbastanza. Finalmente è arrivato. Il periodo più bello, poiché sta arrivando il Nonno Inverno. E allora, abbiamo dato anche noi il via al dicembre magico. Dalle immagini si può capire, che la cosa più desiderata è la neve. Con le nostre piccole mani abbiamo abilmente creato una città in festa, delle cartoline di auguri meravigliose e degli alberi di Natale. Gli scolari del primo triennio, insieme alle insegnanti, auguriamo a tutti un felice anno nuovo e tanta fortuna nel 2017. Osnovna šola Ankaran / Scuola elementare Ancarano 26 Kultura in družba Cultura e società Ankarančani so se poklonili spominu na Milana Gučka / Gli abitanti di Ancarano hanno ricordato Milan Guček Na slovesni prireditvi so obeležili 75. obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte (OF) in 30. obletnico smrti velikega borca, Ankarančana Milana Gučka. Na sončno soboto, 22. oktobra, je bilo v Ankaranu nadvse slovesno. S prireditvijo, ki sta jo v hotelu Adria Ankaran organizirala Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Ankaran ter Občina Ankaran, so želeli povezati zgodovinski odločen NE nacističnemu okupatorju in kapitulantski vladi Kraljevine Jugoslavije ter simboličen pomen odpora proti okupatorju, s katerim je naš narod jasno pokazal, da želi živeti v svobodi in demokraciji. Hkrati so se poklonili 30-letnici smrti partizana, pisatelja in kulturnega delavca Milana Gučka, ki je s svojim delovanjem udejanjal načela OF po sodelovanju in tovarištvu od prvih mesecev leta 1941 dalje. Con una solenne cerimonia è stato celebrato il 75. anniversario del Fronte di Liberazione (FL) e il 30. anniversario dalla morte di un grande combattente e abitante di Ancarano, Milan Guček. Il soleggiato sabato del 22 ottobre è stato celebrativo. Durante l’evento organizzato nell’albergo Adria Ancarano da parte dell’Associazione antifascista, combattenti per i valori del FJ e dei veterani di Ancarano assieme al Comune di Ancarano, i partecipanti hanno voluto unirsi esprimendo un NO deciso all’occupazione nazista e al governo capitolato del Regno di Jugoslavia, dimostrando una resistenza simbolica verso l’occupatore, contro il quale il nostro popolo ha dimostrato di voler vivere in libertà e nella democrazia. Contemporaneamente anno ricordato il trentennale dalla morte del partigiano, scrittore e operatore culturale Milan Guček, che con il suo operato ha attuato i principi del FJ tramite la collaborazione e la guida fin dai primi mesi del 1941. E’ grazie al suo impegno che oggi godiamo dell’oasi verde delle Querce, il parco giochi nel centro di Ancarano e dei nomi pittoreschi delle vie di Ancarano – Via dei Vigneti, Vicolo del Panorama, Vicolo per Brida… Il programma è stato diretto da Igor Delfin, come ospite d’onore è intervenuta anche l’attrice Lara Jankovič, che ha accennato al rispetto della storia e dei suoi fatti. Ha fatto inoltre notare che il FJ è stato la luce che ha unito i gruppi a combattere per la democrazia e la riformazione del carattere nazionale sloveno. Forza che ci servirebbe anche oggi, che nelle persone sta crescendo la paura. Igralka Lara Jankovič je kot slavnostna govornica opozorila na spoštovanje zgodovine in njenih dejstev. / L’attrice Lara Jankovič, come ospite d’onore ha accennato al rispetto della storia e delle sue verità. (Foto: Peter Erzetič) Njegovim prizadevanjem gre zasluga za ohranitev zelene oaze Hrastov park z igrali v središču Ankarana in za zelo lepa opisna imena ulic v Ankaranu - Vinogradniška, Razgledna, Pot na Brido … Program je povezoval Igor Delfin, kot slavnostna govornica pa je spregovorila igralka Lara Jankovič, ki je opozorila na spoštovanje zgodovine in njenih dejstev. OF je bila po njenem luč, ki je združevala skupine v boju za demokracijo in preoblikovanje slovenskega narodnega značaja, kar bi še kako potrebovali v današnjem času, ko se med ljudi vse bolj naseljuje strah, je dejala. Prireditve so se poleg sinov Milana Gučka z družinami udeležili tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek, župan Ankarana Gregor Strmčnik ter nekdanji aktivisti, borci in somišljeniki. Program so s svojimi nastopi popestrili recitatorka Dana Kavšček, šestošolci Osnovne šole Ankaran Živa Kralj, Andrej Korošec, Jan Dariž, Vasja Cvikl Pišot in Ivan Klemen Romih pod mentorstvom profesoric Marjete Gal Babič in Nade Đukič z dramatizacijo odlomka iz povesti Franceta Bevka Črni bratje ter kantavtorja in pisca angažiranih besedil Drago Mislej – Mef in Darko Nikolovski. Za slovesen zaključek je poskrbel Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom dirigentke Pie Cah. Ni naključje, da je duh upora, ki je z nastankom Protiimperialistične fronte, kot se je OF sprva imenovala in ki je tako usodno povezal slovensko ljudstvo v boju proti nacifašizmu, še danes tako živ med Primorci, zlasti v Ankaranu. Naša naloga je, da idejo miru in svobode, ki so jo All’avvenimento, oltre ai figli di Milan Gučka con le rispettive famiglie, hanno partecipato anche il presidente dell’Associazione del movimento nazional liberale per i valori del FJ della Slovenia Tit Turnšek, il sindaco di Ancarano Gregor Strmčnik e tutti gli attivisti, i combattenti ed i sostenitori. Il programma è stato ravvivato dalle presentazioni della recitatrice Dana Kavšček, dagli alunni della VI classe della Scuola elementare di Ancarano Živa Kralj, Andrej Korošec, Jan Dariž, Vasja Cvikl Pišot e Ivan Klemen Romih sotto la supervisione delle professoresse Marjeta Gal Babič e Nada Đukič con la drammatizzazione di uno spezzone del racconto Črni bratje scritto da France Bevk, e dallo spettacolo del cantautore e scrittore Drago Mislej – Mef e Darko Nikolovski. Il coro partigiano di Trieste Pinko Tomažič, diretto dalla dirigente Pia Cah ha concluso la serata in grande stile. Non è un caso che lo spirito di resistenza, nato dal Fronte antiimperialista, com’era denominato inizialmente il FJ che ha riunito il popolo sloveno alla lotta contro il nazifascismo, sia ancora così vivo sul Litorale e specialmente ad Ancarano. Il nostro compito è quello di far tesoro e trasmettere ai giovani l’idea di pace e libertà diffuse e per le quali hanno combattuto i gruppi ed i singoli, tra i quali anche Milan Guček e molti altri sostenitori e discendenti. Neda Zorman Kultura in družba Cultura e società 27 širile in se zanjo bojevale skupine in posamezniki, med njimi tudi Milan Guček in mnogi njegovi somišljeniki in nasledniki, vztrajno negujemo in prenašamo na mlade rodove. Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pod vodstvom dirigentke Pie Cah je poskrbel, da je bil zaključek prireditve še posebej slovesen. / Il coro partigiano di Trieste Pinko Tomažič, diretto dalla dirigente Pia Cah ha concluso la serata in grande stile. (Foto: Peter Erzetič). Poučen obisk jedrske elektrarne / Visita istruttiva alla centrale nucleare 15. novembra se nas je okoli sto odpeljalo na ogled jedrske elektrarne Krško. Strokovno osebje nam je predstavilo delovanje elektrarne in nas potolažilo glede nevarnosti sevanja. Tega je namreč tako malo, da je naravno sevanje v Postojnski jami mnogo večje. Ekskurzijo smo izkoristili tudi za ogled gradu Rajhenburg. V njem so bili nastanjeni menihi Trapisti, ki so poleg znanega sira izdelovali tudi čokolado. Med vojno so imeli tam Nemci zbirno taborišče za izgon Slovencev, po vojni pa je bil v gradu politični zapor. Po ogledu smo se zapeljali mimo Sevnice, ki naj bi se v luči ameriških predsedniških volitev preimenovala v »Melanistan«. Strokovni del dneva pa smo zaključili s prijetnim druženjem, ko smo v gostilni Jarc na Studencu nazdravili sv. Martinu. Il 15 novembre siamo partiti, quasi cento persone, per Krško, a visitare la centrale nucleare. Lo staff tecnico ci ha presentato il funzionamento della centrale e consolato riguardo il pericolo della radiazione nociva. La radiazione è minima, minore della radiazione naturale nella grotta di Postumia. Abbiamo sfruttato l’escursione anche per vistare il castello Rajhenberg, i cui abitanti, frati Trapisti, erano noti per la produzione dell’omonimo formaggio e anche del cioccolato. Durante la guerra il castello serviva ai Tedeschi come campo di raccolta degli Sloveni da espatriare, nel dopoguerra invece è stato trasformato in prigione politica. Dopo la visita siamo passati per Sevnica, che, visto i risultati delle elezioni americane, potrebbe chiamarsi “Melanistan”. La parte tecnica della visita è stata conclusa piacevolmente in compagnia nell’osteria Jarc a Studenec, dove abbiamo brindato anche alla salute di S. Martino. Zoran Markuža, Predsednik društva upokojencev Ankaran / Presidente dell’Associazione pensionati Ancarano V okviru ekskurzije smo si ogledali tudi grad Rajhenburg. / Abbiamo sfruttato l’escursione anche per vistare il castello Rajhenberg. (Foto: Društvo upokojencev Ankaran / Associazione pensionati Ancarano) 28 Zdravje, šport, prosti čas Salute, sport, tempo libero Praznično vzdušje se stopnjuje / Il clima festivo sta crescendo Na prvi dan prireditev, 3. decembra, ko smo v prijetnem vzdušju slovesno prižgali novoletne lučke, se nas je zbralo okoli petsto. Za še lepši večer je poskrbel Andrej Šifrer, ki je s svojimi pesmimi navdušil občinstvo. Il 3 Dicembre, primo giorno degli eventi, quando in allegra compagnia abbiamo acceso le luci natalizie, ci siamo riuniti in circa cinquecento. Andrej Šifrer ha pensato a ravvivare la serata e ad entusiasmare il pubblico con le sue canzoni. 5. decembra smo pričakali sv. Miklavža, ki je med navdušene otroke razdelil več kot tristo daril. V petek, 9. decembra, smo poskrbeli tudi za odrasle. Gledališka skupina Dekani je gledalce nasmejala s posrečeno komedijo o preprosti tričlanski družini, ki se sooča s tegobami današnjega časa. Prireditveni šotor je pokal po šivih, ko je nastopila skupina Help! A Beatles tribute. Za oblico smeha je poskrbela Italijanska skupnost Izola s predstavo Isola mia. V gledališki predstavi je starejši gospod obujal spomine na Izolo, kot je bila nekoč, in na ljudi, ki so tam živeli. Il 5 Dicembre abbiamo aspettato San Nicolò, che ha distribuito ai bambini più di trecento regali. Venerdì 9 Dicembre abbiamo pensato anche ai più grandi. Il Gruppo teatrale di Decani ha fatto ridere il pubblico con una commedia sulla vita di una semplice famiglia e sulle loro difficoltà nella vita moderna. Il tendone per gli eventi è stato scosso dai ritmi del gruppo Help! A Beatles tribute. A non far mancare le risate, ci ha pensato la Comunità locale italiana di Isola con lo spettacolo Isola mia. Nello spettacolo teatrale un uomo anziano rivive i ricordi dell’Isola di una volta e delle persone che la abitavano. Skupina Help! A Beatles tribute je občinstvo dodobra segrela z legendarnimi hiti, kot so Yellow Submarine, Yesterday, Hey Jude idr. / Il gruppo Help! A Beatles tribute, ha riscaldato il pubblico con successi leggendari come Yellow Submarine, Yesterday, Hey Jude, ecc. (Foto: Irena Udovič) Zanimivo bo seveda tudi v zadnjem tednu decembra. Že 24. decembra ste vabljeni na praznični koncert, na katerem bodo glasbeno sinergijo ustvarili Severa, Gal Gjurin in skupina Čedahuči. 28. in 29. decembra bodo v šotoru predvajani letošnji najboljši kratki animirani filmi za otroke s festivala Animateka 2016. Od starega leta se bomo poslovili skupaj s Primorskimi fanti. Praznovanje bo tradicionalno, ankaransko, na njem pa bomo predstavili in skupaj delili domače praznične dobrote. Vabljeni! Uredništvo / Redazione Anche l’ultima settimana di Dicembre sarà all’insegna del divertimento. Il 24 Dicembre siete invitati al concerto natalizio, dove assisterete alla sinergia musicale di Severa, Gal Gjurin e del gruppo Čedahuči. Il 28 e 29 Dicembre verranno trasmessi nel tendone i miglior cortometraggi animati per ragazzi proposti al festival Animateka 2016. Saluteremo il vecchio anno in compagnia dei Primorski fantje. I festeggiamenti saranno tradizionali, tipici di Ancarano, dove verranno presentati e distribuiti i prodotti festivi tipici. Cordialmente invitati! Prireditveni prostor Decembra v Ankaranu smo slovesno odprli s prižigom novoletnih lučk. / La zona degli gli eventi è stata inaugurata con l’accensione delle luci natalizie. (Foto: Irena Udovič) Že drugič smo odprli decembrsko drsališče. Tega so bili veseli predvsem otroci, ki se vsak dan navdušeno drsajo. / Per la seconda volta abbiamo aperto la pista di pattinaggio. I più entusiasti sono i bambini che pattinano ogni giorno. (Foto: Irena Udovič) Zdravje, šport, prosti čas Salute, sport, tempo libero 29 Ali veš? / Lo sai? Debeli rtič skriva marsikatero skrivnost. Od antičnih ruševin, do prečudovite narave s stoletja starimi drevesi. Edinstveno območje je pravi izziv za vse raziskovalce. Na fotografiji: Park v Mladinskem zdravilišču in letovišču. / La Punta grosse nasconde molti segreti. Da antiche rovine alla natura meravigliosa con alberi secolari. Questa zona unica presenta una vera e propria sfida per tutti i ricercatori. Sulla foto: Il parco nel Centro di cura e di vacanze Punta grossa. (Foto: Mladinsko zdravilišče in letovišče RKS Debeli rtič) ... da park v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič meri približno sedem hektarjev, v njem pa uspeva več kot 4.500 večjih rastlin, ki pripadajo več kot 230 vrstam iz vseh celin. Prevladujejo iglavci, predvsem sredozemske ciprese, črni bori in cedre. Med večjimi grmovnicami je največ oleandrov, lovora in lepljivke, med manjšimi pa rožmarink, sivk, mirt in jagodičnic. Večina rastlin je stara do 50 let, nekateri predstavniki hrasta in puhovca pa dosegajo starost od 120 do 150 let. (Vir: MZL RKS Debeli rtič) ... che il parco del Centro di cura e di vacanze a Punta Grossa misura circa sette ettari e che dentro ci crescono più di 4.500 grandi piante, appartenenti a più di 230 specie, provenienti da tutti i continenti. Per lo più si tratta di conifere, cipressi mediterranei, pini neri e cedri. Tra gli arbusti più grandi ci sono: oleandri, allori e pitosfori. Tra quelli più piccoli invece, rosmarino, lavanda, mirto e corbezzolo. La maggior parte delle piante nel parco ha meno di 50 anni, alcuni tipi di quercia e roverella possono raggiungere un’età tra i 120 e i 150 anni (Fonte: CCV CRS Punta grossa). ... da je na Debelem rtiču in ob njegovi obali vrsta arheoloških najdišč iz rimskih časov. Ob Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič je potopljen pomol, ki je viden na nekaterih starejših kartah. Arheološke najdbe pa so tudi na kopnem v bližini obale. Tudi v zalivu sv. Jerneja so na kopnem in v morju ostanki antične poselitve. Na kopnem so domnevni ostanki ville rustice, v morju pa pristaniških pomolov. Arheologi domnevajo, da je bila na tem mestu antična ribogojnica. (Vir: Register kulturne dediščine) ... che a Punta Grossa e lungo la sua costa ci sono numerosi siti archeologici dell’epoca romana. Vicino al Centro di cura e di vacanze della Croce Rossa c’è un molo immerso nel mare, sempre dell’epoca romana, visibile su alcune mappe antiche. I reperti archeologici si trovano anche sulla riva adiacente. E poi, nel mare e sulla riva del Golfo di San Bartolomeo, troviamo i resti di antichi insediamenti. Sulla terra, gli eventuali resti di una villa rustica, nel mare invece, due moli. Gli archeologi suppongono che in questo luogo ci sia stata un’antica peschiera (Fonte: Registro dei Beni Culturali). ... da na južnem robu Debelega rtiča stoji edina v celoti ohranjena stara kmetija na Slovenski obali. Kmetija, na Jadranski cesti 33 in 33 a, je iz druge polovice 19. stoletja. Sredi obdelovalnih teras sta pravokotno se stikajoči stavbi s stanovanjem, kletjo in hlevom. Notranjost stavbe je dobro ohranjena, vključno z opremo in visokim odprtim ognjiščem v kuhinji. Kmetija je od leta 2010 dalje zaščitena kot spomenik lokalnega pomena. (Vir: Register kulturne dediščine) ... che sul versante sud di Punta grossa si trova l’unica, completamente conservata, vecchia fattoria sulla costa Slovena. La fattoria, Strada dell’Adriatico 33 e 33a, è della seconda metà del 19 ° secolo. In mezzo alle terrazze coltivate ci sono due edifici adiacenti con abitazioni, cantina e stalla. L'interno dell’edificio è ben conservato, come lo sono anche l’arredamento e il focolare alto e aperto in cucina. La fattoria è, dal 2010, tutelata come bene culturale di importanza locale. (Fonte: Registro dei Beni Culturali). 30 Zdravje, šport, prosti čas Salute, sport, tempo libero Aktivno in zabavno proti novemu letu / Attivamente divertendoci aspettiamo l’anno nuovo Tudi letos smo člani ŠD Ankaran v sodelovanju z lokalnimi društvi in drugimi organizacijami pod okriljem Športne unije Slovenije uspešno izpeljali akcijo »Veter v laseh, s športom proti odvisnosti, Ankaran 2016«. Pripravili pa smo tudi tradicionalni Božično -novoletni pohod z lučkami. I membri dell’AS Ancarano, in collaborazione con le associazioni locali e altre organizzazioni, sotto il patrocinio dell’Unione Slovena sportiva, abbiamo anche quest’anno realizzato con successo il progetto “Vento tra i capelli, lo sport contro la dipendenza, Ancarano 2016.” Si è svolta anche la tradizionale marcia natalizia, la lucciolata. Tudi Športko je skrbel, da otrokom ni bilo dolgčas. / Che i bambini non si annoiassero, ci pensava Športko (Sportino). (Foto: Športno društvo Ankaran / Associazione sportiva Ancarano) V petek, 28. oktobra, nas je v kampu Adria Ankaran pričakalo lepo, sončno jutro. Dopoldanski del akcije je bil namenjen učencem 2. in 3. triade osnovnih šol Ankaran in dr. Aleš Bebler - Primož Hrvatini. Ugotavljali smo, od česa vse smo lahko odvisni. Sodoben način življenja ponuja veliko pasti, od nas samih pa je odvisno, kakšno pot bomo izbrali. Ali bomo posedali doma pred računalnikom in televizijo, zlorabljali alkohol, cigarete, droge, ali se bomo raje družili s prijatelji na igrišču, se veliko gibali v naravi in živeli zdravo. Učenci so se podali v lov za vetrom. Točke so zbirali na sedemnajstih postajah, kjer so opravljali različne naloge. Ena izmed zanimivejših postaj je bila sankanje, kjer nam je posebni gost, gospod Stane iz Sankaškega kluba Idrija, povedal in pokazal veliko zanimivosti o tej športni panogi. Prostovoljci občinske organizacije Rdečega križa Ankaran pri območnem združenju Rdečega križa Koper pa so učencem prikazali temeljne postopke oživljanja z uporabo defibrilatorja. Simbolična priznanja in nagrade sta podelili maskoti Športko in Vihra. Venerdì, 28 ottobre, ci siamo incontrati nel campeggio Adria Ancarano; il mattino, pieno di sole, prometteva bene. La mattinata era dedicata agli scolari della seconda e della terza triade delle scuole di Ancarano e Dott. Aleš Bebler-Primož di Crevatini. Cercavamo di capire, da cosa possiamo essere dipendenti. La nostra vita è piena di tentazioni e non è facile resistere, ma dipende da noi, quale strada scegliere. Resteremo a casa seduti davanti al computer o al televisore, abusando di alcol, fumo, droga, o cercheremo di giocare con gli amici nel cortile, fare movimento nella natura e vivere una vita sana? Gli scolari si sono messi a caccia del vento. Raccoglievano punti svolgendo diversi compiti alle diciassette stazioni. Una delle stazioni più interessanti era lo slittino, dove il nostro ospite speciale del Sankaški klub Idrija (Club dello slittino), il signor Stane, ci ha spiegato e mostrato tante cose interessanti concernenti questa disciplina sportiva. I volontari della Croce rossa Ancarano, presso l’associazione locale della Croce rossa Capodistria, hanno presentato agli scolari le cose essenziali riguardo l’impiego del defibrillatore in caso di emergenza. Le mascotte Športko e Vihra (Sportino e Tempestina) hanno simbolicamente premiato gli scolari. Zdravje, šport, prosti čas Salute, sport, tempo libero 31 Popoldanski del akcije je bil namenjen družinam in vsem ostalim obiskovalcem. Lokalna društva in klubi smo ponovno poskrbeli za pestro športno-kulturno dogajanje. Tako otroci kot odrasli smo se veliko naučili. Za konec je za nas in z nami zaplesala plesna skupina Rise. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, ki so si ta dan vzeli čas, da so pripravili kakovostne in zanimive poligone, delavnice, kvize in bili del te vesele, poučne zgodbe. Božično-novoletni pohod z lučkami Letos nas je na pohodu z lučkami spremljal nagajivi škrat, ki vedno ve za pravo pot do dobrot. Udeleženci že tradicionalnega pohoda smo si osvetljevali pot z najrazličnejšimi svetili. Nekateri so se potrudili in jih izdelali doma, drugi smo si jih naredili dan prej, na delavnicah ob predstavitvi Športnega društva Ankaran. Spet tretji so vzeli s seboj svetilko ali baklo. G. Stane iz Sankaškega kluba Idrija nam je približal sankanje. / Il signor Stane, Sankaški klub Idrija (Club dello Med pohodom smo imeli krajši postanek, kjer smo slittino), ci ha avvicinato la disciplina sportiva dello slittino. (Foto: Športno društvo Ankaran / Associazione se posladkali in okrepčali, nato pa nadaljevali pot do sportiva Ancarano) cilja. Izmed vseh zanimivih lučk je bila izbrana in nagrajena najizvirnejša. Nagrajenci so prejeli brezplačne vstopnice za La parte pomeridiana è stata dedicata alle famiglie e ai visitatori. Le associazioni e i club locali abbiamo ancora una volta organizzato con suckino. cesso vari eventi sportivi e culturali. Sia i bambini che gli adulti abbiamo imparato molto. Abbiamo concluso in bellezza con il gruppo di ballo Rise Ogledali smo si igrico in dočakali dedka Mraza! che ha ballato per e con noi. Kulturno društvo 5. Kader je tudi letos za naše najmlajše pripravilo zanimivo in poučno igrico »Zgodbo o levu in zajcu«. Skupaj smo priklicali dedka Mraza. Ker so bili otroci celo leto res zelo pridni, jih je obdaril z žogami in sladkarijami. Povedal jim je, da jih bo od tam daleč opazoval, kako se žogajo in zabavajo s svojimi starši, sorodniki in prijatelji. Za sodelovanje se lepo zahvaljujemo Občini Ankaran, Kulturnemu društvu 5. Kader in gospodu Nacetu Breitenbergerju, ki je ponovno razveseljeval nas in naše otroke. Več fotografij si lahko ogledate na naši FB strani. Za ŠDA / Per ASA Tonja Abramovič Koblar Ringraziamo tutti i partecipanti per essersi presi il tempo e aver organizzato questa giornata, per aver preparato interessanti poligoni di qualità, laboratori, quiz ed aver partecipato a questa gioiosa ed istruttiva storia. Marcia natalizia, la lucciolata Quest’anno, la marcia lucciolata è stata accompagnata da un folletto dispettoso che sapeva sempre intraprendere la strada giusta verso le prelibatezze. I partecipanti della marcia, ormai tradizionale, ci siamo fatti luce con una vasta gamma di oggetti di illuminazione. Alcuni li hanno fatti a casa, altri il giorno precedente ai laboratori in occasione della presentazione del Club Sportivo Ancarano. Altri ancora hanno portato con sé una lampada o una torcia. Durante la marcia abbiamo avuto una breve sosta di ristoro, con dolci e bevande, e poi abbiamo continuato il percorso fino al traguardo. Di tutte le luci interessanti, è stata selezionata e premiata la più originale. I vincitori hanno ricevuto biglietti gratuiti per il cinema. Abbiamo assistito alla rappresentazione teatrale e incontrato il Nonno inverno. L’Associazione culturale 5. Kader ha anche quest’anno organizzato una rappresentazione teatrale interessante ed educativa “La storia del leone e della lepre”. Insieme abbiamo evocato il Nonno inverno. Essendo stati gli scolari bravi durante tutto l’anno, il Nonno inverno ha portato loro dei regali, le palle e i dolci. Inoltre ha promesso, che avrebbe osservato da lontano il loro gioco con le palle insieme ai loro genitori, parenti e amici. Udeleženci že tradicionalnega Božično-novoletnega pohoda, smo si osvetljevali pot z najrazličnejšimi svetili. / I partecipanti della tradizionale marcia natalizia ci siamo fatti luce con oggetti di illuminazione variegati. (Foto: Irena Udovič) Ringraziamo gentilmente il Comune di Ancarano, l’Associazione Culturale 5. Kader e il signor Nace Breitenberger, che ha ancora una volta divertito noi e i nostri figli, per la loro collaborazione. Altre foto sulla nostra pagina FB. 32 Zdravje, šport, prosti čas Salute, sport, tempo libero V Ankaranu postavili zabojnik za e-odpadke in odpadne baterije / Contenitori per la raccolta differenziata di batterie esauste e rifiuti elettrici ed elettronici ad Ancarano (e-rifiuti) Vse obalne občine, Ankaran, Mestna občina Koper, Izola in Piran, so se v novembru pridružile projektu LIFE Gospodarjenje z e-odpadki pod sloganom E-cikliraj. V sklopu projekta, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za okolje in prostor RS, so občine prejele 28 uličnih zbiralnikov za e-odpadke (električna in elektronska oprema) in odpadne baterije. Ti odpadki ne spadajo med mešane komunalne odpadke, saj vsebujejo težke kovine, ki so lahko zdravju in okolju zelo nevarne. To nam pove tudi znak »prečrtan smetnjak«, ki je odtisnjen na opremi ali embalaži. Po drugi strani pa so to surovine, ki se lahko reciklirajo in iz katerih se lahko proizvajajo novi proizvodi. A novembre, tutti i comuni costieri, Ancarano, Comune città Capodistria, Isola e Pirano, hanno aderito al progetto LIFE Fare economia con i rifiuti elettronici con lo slogan E-riciclaggio. Nell’ambito del progetto, finanziato dalla Commissione Europea e dal Ministero per l’ambiente e il territorio, i comuni hanno ricevuto 28 contenitori per la raccolta differenziata di batterie esauste e rifiuti elettrici e elettronici. Questi rifiuti non vanno mischiati ad altri rifiuti perché contengono metalli pesanti, che possono creare gravi danni alla salute e all’ambiente. Questo ce lo fa capire anche il segno del “contenitore contrassegnato con una x” sull’imballaggio. D’altra parte questi rifiuti rappresentano una materia prima, che può essere riciclata e da cui si possono produrre nuovi prodotti. Uredništvo / Redazione Ankarančani lahko tovrstne odpadke odvržete v zabojnik na Regentovi ulici 2. / I cittadini di Ancarano abbiamo a disposizione un contenitore di questo tipo in via I. Regent 2. (Foto: uredništvo / redazione) Vabljeni v skupino ZARJA / Invito ad aderire al gruppo Zarja Ob koncu leta 2014 sva voditeljici skupine za samopomoč v Ankaranu ustanovili skupino, ki sva jo poimenovali Zarja in deluje v okviru Medgeneracijskega društva Svetilnik Koper. Osnovna dejavnost skupine starih ljudi za samopomoč Zarja je pogovor, ki omogoča izmenjavo življenjskih izkušenj in mnenj ter pogledov o različnih vsebinah. Člani se enkrat tedensko srečujemo v za to namenjenem prostoru Občine Ankaran. Pogovarjamo se o različnih življenjskih temah, kot so na primer prehranjevalne navade, zdravo življenje, zdravilna zelišča, navade ob praznikih, obletnicah ipd. Razpravljamo pa tudi o odnosu do knjig, branja, pisanja ali o ljubiteljstvu živali, narave in drugih temah. Informacije o programu so na voljo na telefonski številki 051 341 554 (Branka Knific). Pridružite se nam! Noelija Mihalič in Zdenka Tedeško, voditeljici skupine Zarja / moderatrici del gruppo Zarja Alla fine del 2014 le moderatrici del gruppo di mutuo soccorso abbiamo fondato il gruppo Zarja ad Ancarano. Il gruppo Zarja è organizzato nell’ambito dell’Associazione intergenerazionale Svetilnik Capodistria. L’attività più importante del gruppo di mutuo soccorso per persone anziane Zarja è il dialogo, che rende possibile lo scambiarsi di esperienze di vita, opinioni e punti di vista su vari temi. Parliamo di diversi aspetti della vita, come per esempio: abitudini alimentari, vita sana, erbe medicinali, usanze durante le feste, anniversari et al. Conversiamo anche del rapporto riguardante i libri, la lettura, lo scrivere e l’amore per gli animali, la natura e altre tematiche. Potete ottenere ulteriori informazioni chiamando il numero 051 341 554 (Branka Knific). Unitevi a noi. Zdravje, šport, prosti čas Salute, sport, tempo libero 33 Incontro con le biciclette Adria Ancarano / Srečanje s kolesi v Adriji Ankaran I bambini del gruppo (dei) Gattini (prescolari) dell’asilo Giardino d’infanzia Delfino blu, (dell’) unità di Crevatini, frequentato anche dai bambini di Ancarano, hanno svolto quest’autunno il progetto sull’educazione stradale. Lo scopo era l’acquisizione di comportamenti adeguati e sicuri in strada e la conoscenza del significato della segnaletica stradale. Nell’ambito del progetto si sono svolte diverse attività, tra le quali un pomeriggio in bicicletta presso il campeggio Adria, al quale hanno partecipato, oltre ai bambini, pure i genitori. Le maestre hanno formato un poligono con diversi segnali stradali, un semaforo funzionante e delle strisce pedonali lungo gli stradelli del campeggio. I bambini si sono divertiti un mondo a precorrere il tragitto in bici, fermandosi allo stop per assicurarsi il via libera o davanti al semaforo rosso per dare la precedenza ai pedoni, ruolo assunto dagli stessi genitori che attraversavano la strada sulle strisce pedonali. A divertirsi sono stati pure questi ultimi, guardando i propri bimbi come veri e responsabili protagonisti coinvolti nel traffico stradale. I bambini si sono divertiti un mondo a precorrere il tragitto in bici, fermandosi allo stop per assicurarsi il via libera o davanti al semaforo rosso per dare la precedenza ai pedoni. / Otroci so zelo uživali, ko so kolesarili po progi, se ustavljali pred znakom stop in se prepričali o prostem prehodu ali pred rdečim semaforjem, da bi dali prednost pešcem. (Foto: Giardino d’infanzia, Delfino blu, unita di Crevatini / Vrtec Delfino Blu, enota Hrvatini) Otroci predšolske skupine Gattini (Mačkice) iz Vrtca Delfino Blu, enota Hrvatini, v katerega so vključeni tudi ankaranski otroci, so letošnjo jesen sodelovali v projektu vzgoje v prometu. Cilj je bil, spoznati, kako se primerno in varno obnašati na cesti, ter ugotoviti, kakšen je pomen prometne signalizacije. V okviru projekta je bilo izvedenih več dejavnosti, ena od teh je bilo srečanje s kolesi v kampu Adria Ankaran, kjer so se nekega popoldneva zbrali otroci s starši. Učiteljice so vzdolž poti v kampu pripravile poligon z različnimi prometnimi znaki, delujočim semaforjem in prehodi za pešce. Otroci so zelo uživali, ko so kolesarili po progi, se ustavljali pred znakom stop in se prepričali o prostem prehodu ali pred rdečim semaforjem, da bi dali prednost pešcem. Vlogo teh so prevzeli starši, ki so prav tako uživali, ko so gledali svoje otroke, kako se odgovorno in resno obnašajo kot udeleženci v prometu. I bambini imparavano il significato della segnaletica stradale e come comportarsi in modo adeguato e sicuro sulle strade. / Otroci so spoznavali pomen prometne signalizacije in kako se primerno ter varno obnašati na cesti. (Foto: Giardino d’infanzia, Delfino blu, unita di Crevatini / Vrtec Delfino Blu, enota Hrvatini) Marina Angelini 34 Zdravje, šport, prosti čas Salute, sport, tempo libero Tradicionalni skok v morje/ Tradizionale salto in mare Na prvi dan novega leta vabimo vse pogumne na pomol pri Valdoltri, da se udeležijo že tradicionalnega ledenega skoka v morje. V novo leto bomo skočili ob 14.00, vsi skakalci pa se bodo po skoku lahko pogreli s toplim čajem ali kuhanim vinom. Il primo dell’anno invitiamo tutti i coraggiosi al molo di Valdoltra, per unirsi al tradizionale salto nel mare gelato. Salteremo verso il nuovo anno alle 14.00, tutti i nuotatori dopo il salto potranno riscaldarsi con una tazza di tè o del vin brulé. (Foto: Miha Crnič) Foto vest Foto notizia Novoletna regata Jadralci bodo tudi prihodnje leto začeli sezono prav v Ankaranu. Že 20. tradicionalno novoletno srečanje ljubiteljev morja in jadranja bo potekalo 6. in 7. januarja od 8.00 do 22.00 ure na morju in pomolu pri Valdoltri. Kot vsako leto pa bo poskrbljeno tudi za obiskovalce regate. Vabljeni. Regata per l’anno nuovo Gli amanti della vela daranno inizio alla stagione dell’anno prossimo, proprio ad Ancarano, con il 20. incontro tradizionale per l’anno nuovo degli amanti del mare e della vela, che si terrà il 6 e 7 Gennaio dalle 8.00 alle 22.00, in mare e sul molo a Valdoltra. Come ogni anno ci occuperemo anche dei visitatori della regata. Cordialmente invitati. (Foto: ŠKD Wada / ASC Wada) Aktualno Attualità 35 Kostanjeva krema / Crema di castagne V Bandimi so razkrili recept hišne sladice – kreme, ki jo uporabljajo pri pripravi kostanjeve torte. Gre za recept, vezan na jesen in zimo, ko narava ponudi okusen kostanj. Nel ristorante Bandima ci hanno rivelato la ricetta del dolce della casa - della crema usata nella preparazione della torta di castagne. La ricetta è legata alle stagioni di autunno e inverno, quando la natura ci offre gustosissime castagne. Sestavine Ingredienti - 1 kg kostanja - 1 kg di castagne - 0,75 l sladke smetane za stepanje - O,75 l di panna dolce da montare - 150 g sladkorja - 150 g di zucchero - 1 vaniljev sladkor - 1 bustina di zucchero vanigliato - 0,3 dl ruma - 0,3 dl di rum - 300 g jedilne čokolade - 300 g cioccolato fondente Priprava Preparazione Kostanje najprej oplaknemo pod tekočo vodo, nato pa plodove prerežemo. Pri tem pazimo, da predremo le trdo zunanjo lupino. Kostanje nato stresemo v vodo in na zmernem ognju kuhamo eno uro. Ko so kuhani, jih odcedimo, ohladimo, olupimo in zmeljemo. Sciacquiamo le castagne sotto l’acqua corrente e le tagliamo. Dobbiamo stare attenti a tagliare solo il guscio esterno. Versiamo le castagne nell’acqua e le lasciamo cuocere a fuoco basso per un’ora. Quando sono cotte le scolliamo, lasciamo raffreddare, le peliamo e frulliamo. Zmlete kostanje stresemo v večjo skledo in dodamo sladkor, vaniljev sladkor ter rum. Sladko smetano stepamo in jo na rahlo primešamo ostalim sestavinam. Kremo nato pokrijemo in položimo v hladilnik, kjer naj počiva pet ur. Uporabimo jo lahko pri pripravi različnih sladic kot na primer tort ali palačink, lahko pa jo ponudimo tudi samo, v kozarcu. Pred tem jo polijemo s stopljeno jedilno čokolado. Versiamo poi il composto in una terrina più grande e aggiungiamo lo zucchero, lo zucchero vanigliato e il rum. La panna, una volta montata, va versata e mescolata con cura nell’impasto. Copriamo il tutto con una pellicola e mettiamo nel frigorifero a riposare per cinque ore. La crema può essere usata nella preparazione di vari dolci come torte o crepes, può anche essere servita nel bicchiere come dolce al cucchiaio. Prima di servirla ci versiamo sopra il cioccolato fuso. 31.12.2016 sobota/sabato - ob/ALLE: koncert/Concerto 21:00 PRIMORSKI FANTJE OBČANI ANKARANA TRADICIONALNO PREDSTAVIMO DOMAČE PRAZNIČNE DOBROTE CITTADINI DI ANCARANO TRADIZIONALMENTE PRESENTIAMO LE BONTA FATTE IN CASA PROST VSTOP / ENTRATA LIBERA WWW.PRIREDITVE-ANKARAN.INFO AMFORA® št. 011 GLASILO OBČINE ANKARAN AMFORA® N° 011 LA GAZZETTA DEL COMUNE DI ANCARANO OBČINSKO GLASILO SE PRIPRAVLJA, TISKA IN DISTRIBUIRA S POMOČJO SREDSTEV OBČINE ANKARAN, DONACIJ PODPORNIKOV TER VLOŽENEGA PROSTOVOLJNEGA DELA OBČANK IN OBČANOV ANKARANA. VSEM DOSEDANJIM IN BODOČIM PODPORNIKOM IN DONATORJEM ISKRENA HVALA ZA POMOČ. OBČINSKO GLASILO »AMFORA« JE NATISNJENO V NAKLADI 2.500 IZVODOV IN GA BREZPLAČNO PREJMEJO VSA GOSPODINJSTVA NA OBMOČJU OBČINE ANKARAN, USTREZNI ORGANI IN INSTITUCIJE TER ZAINTERESIRANA JAVNOST IN MEDIJI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ZAMEJSTVU. GLAVNA UREDNICA: DR. SIMONA BERGOČ. TISK: GRAFIKA SOČA, D.O.O. OBČINSKO GLASILO »AMFORA« JE OBJAVLJENO NA SPLETNI STRANI www.obcina-ankaran.si LA GAZZETTA VIENE REDATTA, STAMPATA E DISTRIBUITA CON L’AIUTO DEI MEZZI DEL COMUNE DI ANCARANO, DELLE DONAZIONI DEI SOSTENITORI E DEL LAVORO VOLONTARIO DEI CITTADINI E DELLE CITTADINE DI ANCARANO. A TUTTI UN GRAZIE DI CUORE. LA TIRATURA DELLA GAZZETTA “ANFORA” È DI 2.500 COPIE, DISTRIBUITE GRATUITAMENTE SU TUTTO IL TERRITORIO DEL COMUNE E CONSEGNATA AGLI ORGANI E ISTITUZIONI COMPETENTI E AL PUBBLICO INTERESSATO NONCHÉ AI MASS MEDIA IN SLOVENIA E OLTRE CONFINE. REDATTORE CAPO: DR. SIMONA BERGOČ. STAMPA: GRAFIKA SOČA, D.O.O. LA GAZZETTA “ANFORA” È PUBBLICATA SUL SITO WEB www.obcina-ankaran.si