15 DOI: 10.4312/mz.58.2.15-49 UDK 781(497.4):004 Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji Leon Stefanija,a Vanessa Nina Borsan,b Matevž Pesek,c Matija Marolt,c Drago Kunej,d Zoran Krstuloviće a, cUniverza v Ljubljani bUniversity of Lille dZnanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti eNarodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani IZVLEČEK Procese razumevanja glasbe kot niza pojavov, ki so tesno povezani z IT praksami iskanja glasbe v slovenski raziskovalni skupnosti, skiciramo s treh osnovnih vidikov: etnomuzikološkega, bibliotekarskega (bistvenega, ko se glasbi približamo računalniško) in IT. Članek ocenjuje doprinos teh perspektiv k razumevanju glasbe, in predlaga, da tri obravnavane perspektive niso poljubne. Ključne besede: digitalna muzikologija, sistematična muzikologija, glasbena analiza, slovenska glasba, digitalna muzikologija v Sloveniji, e-muzikologija ABSTRACT We sketch the processes of understanding music as a set of phenomena intricately involved with the IT practices of music retrieval within the Slovenian research community from the three basic perspectives: ethno-/musicological, librarian (essential when approaching music computationally), and IT. The article assesses what these perspectives have brought to the understanding of music and suggests that the three addressed perspectives are not arbitrary. Keywords: digital musicology, systematic musicology, music analysis, Slovenian music, digital musicology in Slovenia, e-musicology MZ_2022_2_FINAL.indd 15 10. 02. 2023 13:51:50 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 16 Uvod V predgovoru knjige The Style of Palestrina and the Dissonance, prvič natisnjene v 1920-ih, je Knud Jeppesen zapisal, da disonanca še ni bila znanstveno razi- skana: »čeprav splošno priznana kot pomemben del glasbenega raziskovanja, tej še ni bilo namenjenih resnih, znanstvenih besedil.«1 Za razliko od svojih sodobnikov, katerih glavni cilji so bili »praktično, pedagoško naravnani,« se je Jeppesen Palestrinove glasbe loteval iz »generičnega« zornega kota.2 Njegov najpomembnejši cilj je bila namreč slogovna analiza. Skoraj pol stoletja pozneje, leta 1959, je Alan Lomax prvič podrobno predstavil svoj projekt Kantometrika. Ideja je bila zelo ambiciozna: analizirati glasbene stile ter jih povezati z družbenimi spremenljivkami. Njegova analiza, ki je vključevala 37 glasbenih lastnosti, nepričakovano ni našla poti v širši krog akademskih glasbenih analitikov. Toda The Music Genome Project, katerega eden izmed glavnih »pridelkov« je bil Pandora Radio, izhaja iz lomaxovskih pogledov. Z več kot 450 glasbenimi lastnostmi štejejo utemeljitelji Projekta glasbenega genoma svoj pristop – upravičeno – za »nabolj celovito analizo glasbe«: »It’s the most comprehensive analysis of music ever undertaken.«3 Tu ne gre zanemariti »ideoloških« razhajanj obeh, na eni strani A. Lomaxa, ki je na problem pogledoval iz vidika humanističnega raziskovalca, ki kot druž- boslovec analizira glasbene univerzalije in opazuje vzorce družbene ureditve, in na drugi strani The Music Genome projekta, katerega cilj je oblikovati čim bolj personalizirano ponudbo poslušanja glasbe.4 In vendarle so postopki analize v obeh primerih enaki: opredeljevanje vzorcev glasbene oblikovnosti (slogovna analiza) in iskanje njihovih učinkov pri poslušalcu. Teorija je bodisi izhodišče bodisi cilj vsake analize, je zapisal Dahlhaus.5 Živimo v dobi, ko se področje raziskovanja glasbe nenehno širi, ožje področje analize glasbe pa se razvejuje zlasti v zadnjih dveh desetletjih. Teoretično gledano, znotraj aka- demskega glasbeno-raziskovalnega kroga obstajata dva tipa analitikov. Prvega kaže povezati z Evropskim kongresom za glasbeno analizo (European Music Analysis Congress ali EuroMAC).6 Gre za platformo, ki povezuje nacionalna društva za glasbene teorijo oz. glasbenoanalitična prizadevanja. V temeljih gojijo akadem- sko (etno)muzikološko tradicijo analize glasbenih del. Pri drugem tipu analitika se z glasbeno analizo srečamo v okviru Mednarodnega združenja za pridobivanje glasbenih podatkov (The International Society for Music Information Retrieval 1 Knud Jeppesen, The Style of Palestrina and the Dissonance (New York: Dover Publications, 1971), 1. 2 Prav tam. 3 Pandora: Music Genome Project, dostop 30. novembra 2022, https://www.pandora.com/about/ mgp. 4 Grace Note, dostop 30. novembra 2022, https://www.gracenote.com/. 5 Carl Dahlhaus, Analyse und Werturteil (Mainz: Schott, 1970), 8. 6 10th European Music Analysis Conference, Moscow, September 2021, dostop 30. novembra 2022, https://euromac.mosconsv.ru/. MZ_2022_2_FINAL.indd 16 10. 02. 2023 13:51:50 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 17 ali ISMIR),7 ki ga v glavnini zastopa računalniška stroka. Glavni poudarek je na analizi množice podatkov bodisi o posameznih glasbenih prvinah v določenem opusu, zvrsti, obdobju, bodisi na analizi množičnih metapodatkov o glasbi, kot je razvidno denimo iz publikacij tega številčno naraščajočega združenja ali pa iz revij, kot sta Empirical Musicology Review8 ali pa Journal of New Music Research.9 V kolikor vzamemo področje glasbene analize pod drobnogled, bi lahko seveda dodali še najmanj eno skupino, kot je na primer Mednarodna delavnica za analizo tradicijske glasbe (International Workshop on Folk Music Analysis).10 Tu gre za profilno pester nabor analitikov, ki se ukvarjajo zlasti z antropološko-družboslov- nimi vprašanji in združujejo oba zgoraj omenjena tipa analitikov (glej tudi Shemo 4). Poenostavljeno naznačene tipe analize bi lahko označili kot »fenomenološko« ali akademsko analizo glasbenega stavka pri prvem tipu analitika, pri drugem tipu analitika kot e-muzikološko analizo ali analizo podatkov iz glasbe in o glasbi, tret- jega pa kaže razumeti kot prizadevanje po povezovanju obeh – skupno pridobiva- nje informacij iz in o glasbi, saj se samo razumevanje glasbe med njimi pogostoma razlikuje. Grobo rečeno, cilj, h kateremu danes stremi digitalna humanistika,11 je usmerjen k obdelavi množic podatkov, medtem ko se računalniško manj podprti pristopi lotevajo bodisi (delne) analize posameznih glasbenih primerov ali kakega glasbenega pojava bodisi se osredotočajo na posamezna družboslovna in huma- nistična vprašanja, kjer so glasbenoanalitični izsledki bolj ilustracija kake teorije kakor pa sistematično pretresanje značilnosti glasbe. Nakazana razlika med računalniško podprtim analiziranjem meta/po- datkov in fenomenološkim razumevanjem glasbe seveda nikakor ne govori o medsebojno izključujočih si pogledih na analizo glasbe. Gre za epistemološko dopolnjujoča si pogleda, katerih različice lahko spremljamo v sodobnem razi- skovanju glasbe. Zato je cilj prispevka izris procesov razumevanja glasbe sko- zi tri področja ali gledišča računalniško podprte obravnave glasbe v Sloveniji: (etno)muzikologija, arhivistično-bibliotekarsko delo in računalništvo. Ravno ta področja so namreč doslej najbolj tehtno prispevala k razvoju digitalne etno/ muzikologije ali na tem mestu e-etno/muzikologije12 v Sloveniji. Pregled se 7 ISMIR, dostop 30. novembra 2022, https://www.ismir.net/. 8 Empirical Musicology Review: Special Issue on Open Science in Musicology 16, št. 1 (2021), dostop 30. novembra 2022, https://emusicology.org/. 9 Journal of New Music Research, dostop 30. novembra 2022, https://www.tandfonline.com/toc/ nnmr20/current. 10 Folk Music Analysis – FMA, dostop 30. novembra 2022, https://www.folkmusicanalysis.org/. 11 Izraz je rabljen v smislu Evropskega združenja za digitalno humanistiko, ki si prizadeva delovati »across the entire spectrum of disciplines that research, develop, and apply digital humanities methods and technology.« [» v celotnem okviru disciplin, ki raziskujejo, razvijajo in uporablja- jo metode in tehnologijo digitalne humanistike.«] European Association for Digital Humanities – EADH, dostop 30. novembra 2022, https://eadh.org/. 12 Izraz e-muzikologija gre v prispevku razumeti kot približno sopomenko vsem ostalim izrazom, ki trenutno obstajajo v akademskem diskurzu, npr. digitalna muzikologija, računalniško podprta muzikologija, itd. MZ_2022_2_FINAL.indd 17 10. 02. 2023 13:51:50 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 18 sprva drži kronološkega načela po metodi opisa vloge računalnika pri anali- zi glasbe po posameznih prodročjih, sklene pa ga pretres možnosti smiselne- ga nadaljevanja uporabe računalnika pri analizi glasbe v okviru integrativne e-etno/muzikologije kot dela digitalne humanistike. Ozadje Nico Schüler je eden tistih, ki so najbolj izčrpno raziskali zgodovino glasbene analize s pomočjo računalnika. V svojih prispevkih med drugim podarja: Že na začetku »računalniške dobe« glasbene analize je bila komunikacija med raziskovalci bolj počasna. [...] Zdi se, kot da se od tedaj ne bi kaj dosti spremenilo: raziskovalci namreč niso najbolje seznanjeni z zgodovino svojega raziskovalnega področja, ne z uspehi kot tudi ne z neuspehi. Napake se zato podvajajo, predsodki pa ‘cvetijo.’13 Nicholas Cook je v svojem ISMIR prispevku »Towards the Compleat Mu- sicologist?« govoril o priložnostih združevanja muzikologije in računalništva in razmišljal o »nekaterih dejavnikih, ki zavirajo sodelovanje muzikologov s področjem informacijske tehnologije.«14 Cook je misel uvedel »z nečim, kar na srečo ni problematično: odpor muzikologov do tehnologije«15 in nadalje- val »z dvema točkama, ki imata opraviti s pomanjkanjem podatkov«16 – prvič, »muzikologi so večinoma navajeni dela z majhnim obsegom podatkov,«17 in drugič, »muzikologi največkrat upravljajo z majhnim naborom podatkov.«18 Obe točki osmisli skoraj tavtološko: »mislim, da je zaključek vnovič očiten: delo z večjim naborom podatkov bi lahko utiralo nove muzikološke poti.«19 Četudi nekaj novega vselej ne pomeni tudi nekaj boljšega, problematika, na katero opozarja Cook, jasno tematizira problem prenosa teorij ali gledišč med ptičjo in žabjo perspektivo. Vprašanje v enaki meri velja tudi v obrnjeni sme- ri, a se ga v tem prispevku zaradi obsežnosti zastavljene problematike ne moremo lotiti. Omenjeni odpor do tehnologije s strani muzikologov dandanes predstavlja zlasti metodološko vprašanje. Medtem ko danes akademski raziskovalci glasbe pri proučevanju in poučevanju uporabljajo najrazličnejše digitalne pripomočke, so bile še do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja v obtoku vinilne plošče, 13 Nico Schüler, »Reflections on the History of Computer-Assisted Music Analysis I,« Muzikološki zbornik 41, št. 1 (2005): 38–39. 14 Nicholas Cook, »Towards the Compleat Musicologist?,« paper presented at Ismir 2005, http:// ismir2005.ismir.net/documents/Cook-CompleatMusicologist.pdf. 15 Prav tam, 2. 16 Prav tam. 17 Prav tam, 3. 18 Prav tam, 5. 19 Prav tam, 5. MZ_2022_2_FINAL.indd 18 10. 02. 2023 13:51:50 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 19 kasete in izjemoma še celo snemalni trakovi, poleg maloštevilnih CD-jev, medtem ko so v zadnjem stoletju postale stalnica pretočni portali za glasbo oziroma avdio in zlasti video zapise. Danes je torej težko govoriti o odporu do primerljive uporabe tehnologije, vsekakor pa analiza glasbenega stavka s pomočjo računalnika še ni razširjena v akademski muzikologiji, čeprav je vklju- čevanje tehnologij v glasbeno raziskovanje in izobraževanje vedno bolj pereča problematika v celotni humanistiki. Zdi se, da gre v tem primeru največkrat za »preprosto nejasnost med tehnologijo in epistemologijo«20 in razjasnitev le-te bi morala zadostovati za spodbudo »konceptualnih sprememb« v glasbenem raziskovanju.21 Kaj konceptualnega se je spremenilo znotraj področja glasbene- ga raziskovanja ob računalniško podprti analizi glasbe? Vprašanje je lahko zavajajoče. Guido Adler je muzikologijo v zadnji četr- tini devetnajstega stoletja začrtal kot interdisciplinarno področje, ki vključuje primerjalne poglede med kulturami in obdobji. Raziskovanje glasbe, kot tudi druge sorodne panoge, od Adlerjevega časa postopoma napreduje v razvejano mrežo z glasbo povezanih študij. Četudi nimamo trdnih statističnih podatkov, se zdi, da večina glasbenoraziskovalnih podpodročij vključuje interdisciplinar- nost, a hkrati je videti, da ostajajo večidel razmeroma nevedna glede teoretičnih konceptov in praktičnih dosežkih ostalih. Kot je zapisal Jochen Hörisch, se zdi interdisciplinarnost le »razpisna retorika v humanistiki,« ki je »inflacijska in obenem slabokrvna.«22 Čeprav ostaja interdisciplinarnost v znanstvenoraz- iskovalni skupnosti spoštovan pristop, imajo mnoge analize glasbe, ki se nanj izrecno ali implicitno sklicujejo, redko opredeljene teoretične ali konceptualne »drugačnosti« drugih strok: v nobeni od večjih glasbenih enciklopedij ni gesla o interdisciplinarnem raziskovanju glasbe, čeprav so sklicevanja na komplemen- tarnost različnih gledišč vedno bolj izrazita in zaželena na domala vsakem raz- pisu za raziskovalne projekte. Povezovanja med strokami in prenosi konceptov in teorij pri analizah družbenih in »čisto glasbenih« pojavov tako ostajajo dokaj nejasna: med več kot dva tisoč vnosi RILM-ove zbirke, pri kateri je sicer način »prenosa« ključen del koncepta, je mogoče razbrati, da gre pri prenosu teorij za pragmatične rešitve, odvisne od vsakega primera posebej, o kaki interdiscipli- narni paradigmi prenosa pa je težko govoriti. Zamisli o prenosih idej, pojmov in ljudi iz enega konteksta v drugega so vseprisotni, celo nujni za razumeva- nje naše »postmoderne modernosti«23 in njenega »transverzalnega smisla.«24 A 20 Prav tam. 21 Prav tam, 6. 22 Jochen Hörisch, Theorie-Apotheke: Eine Handreichung zu den humanwissenschaftlichen Theorien der letzten fünfzig Jahre, einschließlich ihrer Risiken und Nebenwirkungen (Berlin: Suhrkamp Verlag, 2012), 168. 23 Wolfgang Welsch, Unsere postmoderne Moderne (Berlin: Akademie Verlag, 2008). 24 Wolfgang Welsch, Vernunft: Die zeitgenössische Vernunftkritik und das Konzept der transversalen Vernunft (Berlin: Suhrkamp Verlag, 1996). MZ_2022_2_FINAL.indd 19 10. 02. 2023 13:51:50 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 20 za obseg interdisciplinarnosti ali vsaj določenih profilov meddisciplinarnosti, intra- ali holistične transdisciplinarnosti v povezavi z glasbo ni jasnih meril: ni jasno, kako se »estetski« in »anestetski« (»Anästhetik«) pojavi med seboj prepletajo glede na disciplinarne meje, in zato smo pogosto postavljeni pred dejstvo, da je treba »problematizirati elementarni sloj estetskega, njegovih mej in omejitev.«25 Pregled prispevkov v edini strokovni reviji za interdisciplinarno raziskovanje glasbe Journal of Interdisciplinary Music Studies ( JIMS) razume koncept interdisciplinarnosti kot »sinergijsko generiranje novega znanja – za razliko od multidisciplinarnosti, kjer gre za akumulacijo znanja različnih di- sciplin«.26 Če torej razumemo interdisciplinarnost kot povezovanje različnih disciplin v imenu pridobivanja novega znanja, gre za idealno obliko preno- sa znanja ne le med disciplinami – med Welschevimi omenjenimi »estetski- mi« in »anestetskimi« pojavi – ampak tudi zunaj akademskega raziskovalnega prostora. V nadaljevanju se omejujejemo na »pretekle uspehe in neuspehe« e-etno/muzikologije v Sloveniji ne glede na to, ali se jim danes pripisuje znanstvenoraziskovalni ali strokovni pomen. Opisane zgodovinske posta- je slovenske e-etno/muzikologije, ki predstavljajo temelj tega, kar danes sodi k e-humanistiki na področju raziskovanja glasbe, obenem ponujajo izhodišča za sklepne predloge in vprašanja nadaljnjega razvoja tega dela raziskovanja glasbe. Predhodniki slovenske e-etno/muzikologije Glasbene zbirke, ki na geografskem območju Slovenije obstajajo že vrsto stole- tij, v času interneta pridobivajo vedno večjo vlogo tako za strokovnjake kot za laike. Poslanstvo zbiranja ne le ljudskega, temveč tudi umetnostnega gradiva si je zadala Glasbena matica (1872). Kot glavna slovenska glasbena ustanova je bila odgovorna za zbiranje in ohranjanje nacionalne glasbene dediščine: za glasbeno založništvo, ohranjanje in proučevanje glasbene dediščine, glasbeno izobraževanje in tudi glasbeno poustvarjalnost. Glasbena matica je leta 1934 spodbudila ustanovitev Glasbenonarodopisnega inštituta (GNI) – najstarej- šega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Valens Vodušek (1912–1989) je zanj zasnoval 25 »Das ist nicht erst in der Philosophie, sondern schon in der Medizin so: Durch Anästhesie schal- tet man die Empfindungsfähigkeit aus – und der Wegfall des höheren, des erkenntnishaften Wahr nehmens erweist sich als bloße Folge davon. Anästhetik problematisiert also die Elemen- tarschicht des Ästhetischen, seine Bedingung und Grenze.« [»Ni tako samo v filozofiji, temveč že v medicini: anestezija izklopi sposobnost čutenja – izguba višjega, spoznavnega zaznavanja se izkaže samo za posledico tega. Anestetika torej problematizira elementarno plast estetskega, njegovo pogojenost in njegove meje.«]; Wolfgang Welsch, Ästhetisches Denken (Stuttgart: Philipp Reclam, 2017), 13. 26 Journal of Interdisciplinary Music Studies, dostop 30. novembra 2022, https://musicstudies.org/ interdisciplinarity/. MZ_2022_2_FINAL.indd 20 10. 02. 2023 13:51:50 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 21 načrt klasifi kacije tradicijske glasbe, ki je ohranjen v obliki šestih katalogov, leta 1962 pa je postavil obliko katalogizacije in klasifi kacije besedil. Oba projekta sta prispevala k izredni odmevnosti in prepoznavnosti tako Voduška kot usta- nove tudi zunaj jugoslovanskih meja. Njegova shema je pomenila prvi siste- matični analitični koncept analize glasbene oblikovnosti, kar lahko štejemo za vzporednico računalniško podprtega pridobivanja glasbenih informacij (music information retrieval, MIR). Shema 1: Vsak terenski posnetek so popisovali po določilih obrazca, ki ga je uvedel Valens Vodušek na Glasbenonarodopisnem inštitutu v Ljubljani v 1950-ih letih. Analitični del sestoji iz treh glasbenih nivojev ali »tipov«: M = melodija, Rt = ritem in H = harmonija. »Strukturo« dela so opisovale naslednje spremenljivke: Met = metrika, Verz = verz, Rim = rima, Obl = oblika, Tdim = Tonska dimenzija, Harm = harmonija, Kad = kadenca, Grup = skupina, Tak = takt, Lin = [melodična] linija, Ton = začetni ton, Amb = ambitus, MM = Mälzlov metronom. Pristop je primer- ljiv s tistim, ki ga je bolj ambiciozno zasnoval Alan Lomax s kantometričnim siste- mom in se je razširil pri računalniško podprti analizi oblikovnosti glasbe. Posame- zne podrobnosti o glasbeni obliki vsakega dela so na GNI deloma shranjevali skupaj s transkripcijo in posnetkom skladbe, a le do 1980-ih. Kasneje so bile transkripcije izpuščene iz sistematično zasnovanih dejavnosti GNI-ja. Te so od tedaj v domeni individualnih raziskav in objavljenih projektov. MZ_2022_2_FINAL.indd 21 10. 02. 2023 13:51:50 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 22 Glasbenonarodopisni inštitut je, poleg Narodne in univerzitetne knjižnice, utelešal vlogo vodilne institucije za katalogizacijo (tradicijske) glasbe. Njihov »listkovni katalog« je katalog, ki sestoji iz šestih enakih listkov, razporejenih v šest kategorij: 1. naslov, 2. številka kataloga, 3. struktura melodije, 4. struktura ritma in metrike, 5. zvrst in 6. kraj porekla. Shema 2: Listek iz enega od katalogov Glasbenonarodopisnega inštituta.27 27 Fotografi je: Urša Šivic. 1. Predal z naslovi 2. Predal s številkami kataloga 3. Predal z melodijami 4. Predal z metrikami in ritmi 5. Predal zvrsti 6. Predal izvora dela MZ_2022_2_FINAL.indd 22 10. 02. 2023 13:51:51 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 23 Digitalizacija materialov se je na Glasbenonarodopisnem inštitutu začela iz- vajati leta 1992. Prikazani analitični obrazci, ki so bili del sistematičnega glas- benega raziskovanja, so primerljivi s sodobno prakso digitalizacije glasbe. Ob- razci za analizo glasbenih posnetkov – razvijal jih je raziskovalec tega inštituta Drago Kunej28 – so bili izdelani za arhiviranje v 1990-ih (glej Prilogi 1 in 2). Vzorec v Prilogi 1 vključuje tudi transkripcijo, a sistematično transkribiranje in sistematično analitično raziskovanje slovenskih tradicijskih korpusov od tedaj napreduje nekoliko počasneje. Prav tako za ostalimi vedami humanistike metodološko in praktično zaos- taja raziskovanje video vsebin, ki so z glasbo močno povezane v širšem smislu sicer že vsaj z nastankom opere, v ožjem smislu pa s filmom in zlasti glasbenim videom. Edini sistematični raziskovalec vizualne antropologije v Sloveniji je Naško Križnar in še pri tem le redko zasledimo vsebine, ki bi bile tako ali dru- gače vezane na glasbo.29 Metode in prakse, ki spremljajo glasbeno raziskovanje, so se z vse večjim zanimanjem strokovnjakov informacijskih tehnologij sčasoma spreminjale. Preden se posvetimo temu procesu, usmerimo pozornost na prispevek biblio- tekarjev in knjižničarjev k slovenski e-etno/muzikologiji. (Digitalne) knjižnice Upravljanje in zbiranje glasbenega gradiva v Sloveniji je danes razdeljeno med ne- kaj različnih ustanov. Arhiv najvplivnejše (re-)produkcijske institucije, Radiotelevi- zije Slovenije (RTV Slovenija), je kljub temu, da sodi v javno domeno, raziskovalni pa tudi laični javnosti le deloma dostopen, zato lahko brez zadržkov sklenemo, da večji delež k razvoju e-etno/muzikologije prispeva raziskovalnost bibliotekarjev. dLib Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (NUK) je leta 2005 s projektom dLib oblikovala slovensko verzijo Europeane.30 Čeprav je osrednja misija projek- ta digitalizacija knjižničnega gradiva, strokovnjaki, kot je na primer eden izmed glavnih pobudnikov projekta Zoran Krstulović,31 opominjajo na dve dodatni, a prav tako ključni prednosti: zasnovati boljšo dostopnost »klasičnega« knjižničnega gradiva oziroma omogočiti dostopnost do digitalnih vsebin, torej vzpostaviti por- tal digitalne knjižnice ter zagotoviti trajno ohranjanje digitalnih vsebin. 28 Prim. objave Draga Kuneja, navedene v seznamu literature, iz let 1999, 2000, 2001, 2005, 2009, 2013, 2017, 2020. 29 Prim. objave Franca Križnarja, navedene v seznamu literature, iz let 1991, 1994, 2001, 2002, 2006, 2009, 2012, 2013. 30 Digitalna knjižnica Slovenije, www.dlib.si; Europeana, https://www.europeana.eu/, dostop 30. novembra 2022. 31 V letu 2011 je Zoran Krstulović skupaj s Karmen Štular Sotošek prejel Kalanovo nagrado za teo- rijo in prakso digitalizacije knjižničnega gradiva. MZ_2022_2_FINAL.indd 23 10. 02. 2023 13:51:51 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 24 Strukutra sistema je zasnovana v skladu s sledečim načelom: Trajno ohranja- nje podatkov in sistemov za prenos informacij – Odprti arhivski informacijski sistem (OAIS) – Referenčni model (SIST ISO 14721:2013). V enem oziroma enotnem repozitoriju je poskrbljeno za vse podatke, zajem teh (digitalizacija) pa se tudi danes izvaja tam, kjer je fizično gradivo shranjeno. Digitalizacija teh gradiv zagotavlja širšo in boljšo dostopnost (do) kulturne dediščine, varstvo izvirnikov, pripomore k popularizaciji kulturne dediščine in omogoča preprostejše rokovanje z gradivom. Prav tako na izbor gradiva vplivajo zunanje okolje, pravni vidiki ter potreba po obnovi fizičnega gradiva in izdelavi nadomestnih oglednih kopij. Pri izbiri notnih oziroma zvočnih gradiv za digitalizacijo (in, seveda, vseh ostalih) je s stališča zagotavljanja širše in boljše dostopnosti kulturne dediščine pomembno materiale dopolniti s primerno strukturiranimi metapodatki oz. je te potrebno zagotoviti z ustreznim (standardiziranim) metapodatkovnim modelom za opis digitalne različice gradiva.32 Pri izbiri notnega gradiva za digitalizacijo so nujne tudi dodatne možnosti pri uporabi digitalne različice gradiva, ki jih omo- goča računalniška tehnologija (npr. iskanje po vseh besedah besedila skladbe, po- večave detajlov skladb v rokopisu itd.). Pri izbiri zvočnega gradiva je še posebno pomembno merilo možnost dostopa do gradiv, ki potrebujejo opuščeno strojno ali programsko opremo za prikaz ali predvajanje (npr. gramofon). Na izbiro gra- diva vplivajo tudi razpoložljivi viri (infrastrukturni, človeški, finančni), zato pri oblikovanju izvedb projektov digitalizacije v praksi prihaja do sinergij, oblikova- nja skupnih projektov digitalizacije med različnimi institucijami. Tak primer so projekti digitalizacije tiskanega notnega gradiva s podporo Slovenskega glasbe- noinformacijskega centra (SIGIC), Narodne in unverzitetne knjižnice (NUK) in Društva slovenskih skladateljev, ki so zagotovili gradiva za digitalizacijo ter dostopnost uporabnikom do rezultatov digitalizacije. Na izbor obdelanih gradiv in možnosti ustvarjanja digitalnih zbirk vedno bolj vpliva zakonodaja s področja avtorskega prava, varovanja zasebnosti, varovanja osebnih podatkov itd. Digitalizacija gradiv omogoča bolj učinkovito iskanje in poizvedovanje po zbirkah, povečuje stopnjo povezljivosti z drugimi digitalnimi zbirkami ter po- nuja možnost kompletiranja nepopolne zaloge knjižničnega gradiva. Hkrati princip zagotavlja varstvo izvirnikov in s tem omogoča dostopnost redkega, občutljivega in poškodovanega gradiva ter zmanjša učinke pogoste uporabe gradiva oziroma povpraševanje po izvirnikih s strani uporabnikov. Koncept digitalizacije se je izkazal kot še posebej dragocen zlasti v zadnjih, »pandemij- skih« letih, ko je bilo javno življenje in s tem dostop do določenih institucij še toliko bolj omejeno. V tem trenutku je v Digitalni knjižnici Slovenije dostopnih nekaj več kot osem tisoč enot glasbenih rokopisov, tiskov in zvočnih posnetkov. Med najstarejšimi 32 »Podatki o podatkih.« Metapodatki so tudi bibliografski podatki, ki so bili včasih zapisani na ka- taložnih karticah knjižničnih katalogov, danes pa so to bibliografski zapisi v računalniških spletnih katalogih, kot je slovenski nacionalni vzajemni katalog COBISS. MZ_2022_2_FINAL.indd 24 10. 02. 2023 13:51:51 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 25 gradivi so srednjeveške liturgičnoglasbene knjige, kot so graduali, antifonarji in psalterji, Hrenove korne knjige iz sedemnajstega stoletja ter Himni ad Laudes Jacopa Tomadinija iz osemnajstega stoletja. Slovenska glasba prve polovice de- vetnajstega stoletja je predstavljena s tiski in glasbenimi rokopisi. Digitalna knji- žnica Slovenije ponuja zanimiv vpogled v ustvarjalnost za klavir na Slovenskem v devetnajstem in na začetku dvajsetega stoletja. Sistematično so digitalizirane skladbe za klavir devetnajstega stoletja ter zajeta zgodnja ustvarjalnost za ta in- štrument. Objavljene zbirke za klavir iz druge polovice tega stoletja že kažejo težnjo tedanjih skladateljev po bolj poglobljenem oblikovanju glasbe za ta in- štrument. Digitalna knjižnica Slovenije zagotavlja dostop tudi so vseh slovenskih glasbenih revij, ki so bile objavljene do leta 1945, in do večine teh, ki so izhajale po drugi svetovni vojni (Slovenska glasbena revija, Muzikološki zbornik, De mu- sica disserenda itd.). Prav tako so v celoti dostopne vse edicije Glasbene matice oz. skoraj tristo publikacij, ki jih je izdala med letoma 1873 in 1945. Možnosti raziskovanja delovanja Glasbene matice dopolnjuje dostopnost drugih gradiv, kot so albumi Glasbene matice s fotografskim gradivom, posnetim ob prvem slovenskem festivalu, na turnejah pevskega zbora, na pogrebu Mateja Hubada in ob drugih priložnostih. Vpogled v dejavnost dodatno razširjajo Poročila društva Glasbene matice v Ljubljani, ki jim lahko sledimo vse od leta 1874 do leta 1945. Preko Digitalne knjižnice Slovenije lahko dostopamo do cele vrste zbirk s skladbami za zbore. V digitalno obliko je že transformirano tudi veliko nabožne glasbe, ki je nastala v devetnajstem in na začetku dvajsetega stoletja. Od skla- dateljev, ki so delovali v prvi polovici dvajsetega stoletja, so na portalu dLib.si dostopna dela Viktorja Parme, Emila Adamiča in Slavka Osterca. Digitalna knjižnica Slovenije zagotavlja dostop do učbenikov za petje in učenje inštrumenta, ki so na Slovenskem izšli v letih od 1867 do 1925. V skupini koncer- tnih sporedov je dosegljivih več kot 1.600 sporedov koncertov, ki so bili izvedeni v letih od 1867 do 1946. Največ je sporedov koncertov Glasbene matice in Filhar- monične družbe, vendar zbirka zajema tudi sporede drugih solistov in ansamblov. V fondih Glasbene zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice je ohranjen tudi korpus historičnih zvočnih posnetkov, ki so redki v knjižničnih zbirkah. Gre za stare gramofonske plošče na 78 obratov, večinoma iz obdobja pred dru- go svetovno vojno. Večinoma gre za priredbe ljudskih pesmi za vokalne, vokal- no-inštrumentalne in popularne zasedbe. V zadnjem času je bilo digitaliziranih tudi približno 2.000 zvočnih kaset, ki so izšle med letoma 1970 in 2000. Eden večjih portalov, preko katerega je možno dostopati do slovenskih vse- bin, je portal Europeana. Poleg tega dLib izmenjuje metapodatke tudi z Naci- onalnim portalom odprte znanosti. Metapodatki Digitalne knjižnice Slovenije so uvrščeni tudi v portal odprte znanosti OpenAIRE.33 Medinstitucionalno sodelovanje zagotavlja tudi ekonomsko učinkovitost in smotrnost uporabe razpoložljivih virov kot osnovo sistematičnega razvoja. V 33 Europeana, www.europeana.eu; OPENAire, http://www.openaire.eu. MZ_2022_2_FINAL.indd 25 10. 02. 2023 13:51:51 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 26 petnajstih letih obstoja se je Digitalna knjižnica Slovenije razvila v sistem, ki zagotavlja podporo zajemu digitalnih vsebin, digitalnemu ohranjanju in spletni dostopnosti za vse partnerje, ki svoje digitalne publikacije dajejo na voljo javnosti prek dLiba. Zato je rezultat skupnega dela na prenosu fizičnih publikacij v digi- talno obliko dober, omogoča natančno načrtovanje digitalizacije posameznih vrst gradiva ter je dobra osnova za dostopnost celovitega korpusa slovenike v okviru Digitalne knjižnice Slovenije. Glasbeno-računalniško raziskovanje Ko govorimo o prvih valovih digitalizacije, se zdi, da izhajajo iz dveh temelj- nih idej: ohranjanja in dostopnosti. Prva – ohranjanje – je zasidrana v eni izmed nabolj razširjenih antropoloških prespektiv od poznega osemnajstega stoletja naprej: razsvetljenskega ideala univerzalnega znanja, nekakšne philosophiae pe- rennis et universalis (večne in univerzalne filozofije). Njen enciklopedični cilj je zbrati vse »minule bodočnosti,« ki lahko odstopajo od posamezn/ikov/ih »preteklih prihodnosti,« če povzamemo misel Reinharta Kosellecka o odnosu med razumevanjem naše preteklosti, sedanjosti in predvidene prihodnosti.34 Digitalizacija je glasbi potemtakem omogočila vseprisotnost glasbe brez časov- ne omejitve – odlično (lahko) ohranja glasbo. Medtem ko je glasbo mogoče ohranjati v mnogih različnih oblikah, ima druga ključna ideja digitalizacije – dostopnost – nekakšne postmoderne zmogljivosti per- mutacije, fragmentacije in razvejevanja. Trenutno se zdi, da je dostopnost do po- sameznih plasti glasbene komunikacijske verige povsem prepuščena posameznim projektom. Odvisne so od prepričanj in politik o dostopnosti glasbenih podatkov v določenem kulturnem okolju. Znotraj IT skupnosti, na primer, Orio35 piše o »dostopanju, filtriranju, klasifikaciji in pridobivanju.« Schedl, Gómez in Urbano36 pišejo o naslavljanju glasbene vsebine, glasbenega konteksta, uporabnikovega konteksta in uporabnikovih značilnosti kot o medsebojno povezanih plasteh zaznavanja glas- be, ki tvorijo skupno problematiko MIR. Müller je po drugi stran pisal o »glasbe- nih reprezentacijah in Fourierjevem zaporedju« kot dveh vsebinskih sklopih, zaradi katerih je njegov pregled na področje MIR »v veliki meri samostojen.«37 Jannach in drugi so se osredotočali na glasbenoanalitične procese in v podpoglavje »Music Data: Beyond the Signal Level« vključujejo obširna področja matematike kot tudi »muzikalnosti,« na primer pretresanje čustev, organizacijo glasbenih zbirk, 34 Reinhart Koselleck, Vergangene Zukunft: Zur Semantik geschichtlicher Zeiten (Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1995). 35 Nicola Orio, »Music Retrieval: A Tutorial and Review,« Foundations and Trends® in Information Retrieval 41, št. 1 (2006): 1–90. 36 Markus Schedl, Emilia Gómez in Julián Urbano, »Music Information Retrieval: Recent Develop- ments and Applications,« Foundations and Trends® in Information Retrieval 8, št. 2–3 (2014): 127–261. 37 Meinhard Müller, Fundamentals of Music Processing: Audio, Analysis, Algorithms, Applications (New York: Springer-Verlag New York, 2015), ix. MZ_2022_2_FINAL.indd 26 10. 02. 2023 13:51:51 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 27 vzpostavljanje sistemov glasbenega prepoznavanja in celo avtomatsko komponiranje.38 Na kratko povedano: tip informacij, na katere se posamezni raziskovalci osredoto- čajo, je večinoma odvisen od raziskovalčeve epistemološke usmeritve. Čeravno bi bilo v tem trenutku glasbenega raziskovanja to težko zagotovo trditi, se zdi, da sta glavni vodili računalniško podprtega raziskovanja glasbe pridobivanje informacij, na eni strani iz glasbe, in na drugi strani o glasbi. Lahko bi rekli, da je ravno razliko- vanje podrobnega proučevanja podatkov iz glasbe na eni strani in na drugi o glasbi tisto, kar določa dve med seboj povezani skupini problematik, s katerimi se danes ukvarja MIR. To nazorno prikaže shema treh avtorjev: Schedla, Gómeza in Urba- na,39 saj vključuje zelo prepričljivo sistematizacijo obilice raziskovalnih usmeritev znotraj področja zaznavanja glasbe ne le računalniško-glasbenega raziskovalnega področja, temveč glasbenega raziskovanja nasploh: Shema 3: Shema zajema ključne vsebinske sklope komunikacijske verige: poslušalca in kontekst v katerem se nahaja, kakor tudi glasbo in okoliščine, ki so pomembne nanje; obenem pa medij, skozi katerega poslušalec pride do glasbe, postavlja bodisi v kontekst poslušalca bodisi v okoliščine, ki zadevajo glasbo. Glede na to, da so mediji danes posebna – pomembna – plat sodobnega bivanja.40 38 Claus Weihs, Dietmar Jannach, Igor Valotkin in Gunter Rudolph, Music Data Analysis: Founda- tions and Applications (London: Chapman and Hall/CRC, 2016). 39 Schedl, Gómez in Urbano, »Music Information Retrieval,« 127–261. 40 Prav tam, 131. MZ_2022_2_FINAL.indd 27 10. 02. 2023 13:51:51 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 28 Iščoč celovitejšo povezovanje stremenj na področju raziskovanja glasbe predlaga- mo shemo z nekoliko drugačnimi poudarki (Shema 4), ki temeljijo na trenutnih institucionalnih interesnih skupinah znotraj glasbenoraziskovalne mreže: Shema 4: Zanimanja za glasbeno analizo danes izhajajo iz različnih interesov največjih akademskih društev oz. ustanov na področju raziskovanja glasbe. Navedene epistemološke premise so po našem mnenju verjetno največkrat obravnavane vsebine v današnjih raziskavah glasbene analize. Znotraj razmerij, prikazanih v Shemi 4, najdemo tudi nekatere projekte, po- vezane z Laboratorijem za računalniško grafi ko in multimedije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.41 Dejavnosti Laboratorija42 se večinoma osredotočajo na računalniške perspektive pridobivanja glasbenih informacij ter razumevanju glasbe. V zadnjih dvajsetih letih se je Laboratorij posvečal široki paleti tematik, od transkripcije tonskih višin glasbe za klavir43 in pritrkavanja,44 odkrivanja 41 »Laboratorij za grafi ko in multimedijo,« Fakulteta za računalništvo in informatiko, dostop 30. novembra 2022, https://fri.uni-lj.si/sl/laboratorij/lgm. 42 Vse projektne aplikacije Laboratorija so dostopne na: »Research and Development Projects,« LGM: Laboratory for Computer Graphics and Multimedia, dostop 30. novembra 2022, http:// lgm.fri.uni-lj.si/research/#category. 43 Matija Marolt, »A Connectionist Approach to Automatic Transcription of Polyphonic Piano Music,« IEEE Transactions on Multimedia (2004): 439–449. 44 Marieke Lefeber in dr., »Identifi catie van repertoire van achtiende-eeuwse bellen- speelklokken op basis van automatische vergelijking, « Tijdschrift van de Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis 61, št. 12 (2011): 147–161. SMPC (Society for Music Perception and Cognition) IMS (International Musicological Society) ICTM (International Council for Traditional Music) ISCM (International Society of Contemporary Music) ISMIR (International Society for Music Information Retreival) IASPM (International Association for the Study of Popular Music) ISMMS (International Society for Metal Music Studies) oblikovnost glasbe / vzorci glasbenih struktur učinki / funkcije oblikovnosti glasbe / vzorcev glasbenih struktur – informacija o dojemanju glasbe Praktično znanje (“narediti”) teoretično znanje (“vedeti”) CISAX (International confederation of societies of authors and composers) EuroMAC (European music analysis conference) “trde” znanosti“me hke ” zn ano sti RILM, RISM … (Répertoire International de Littérature Musicale, Online Catalogue of Musical Sources) MZ_2022_2_FINAL.indd 28 10. 02. 2023 13:51:52 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 29 melodije45 in srednjenivojske značilke za detekcijo priredb46 do raziskovanja odnosa med razpoloženjem zaznavanjem barve v glasbi47 in globoko kom- pozicionalno modeliranje harmonije, melodije in ritma.48 Sodelovanje Laboratorija z Glasbenonarodopisnim inštitutom se je priče- lo v letu 2006. Skupaj so ustvarili nekaj zanimivih in uspešnih projetkov ter aplikacij, začenši z razvojem arhiva EthnoMuse kot digitalne poosebitve in- štitutovih zbirk.49 EthnoMuse je bil deloma vključen tudi v projekta Click to Homeland (ARRS projekt, 2010–2012), ki je upodobil spletno multimedijsko predstavitev kulture slovenskih emigrantov, in EtnoFletno (2014–2015), soro- den obliki pretočne storitve (npr. Spotify) za doživljanje tradicijske glasbene dediščine na spletu in mobilnih napravah. Projekta EtnoKatalog (ARRS projekt, 2008–2011) in Thinking Folklore (ARRS projekt, 2018–2021) sta se osredotočala na pristope iskanja in zbiranja glasbenih informacij, ki so bili posebej prilagojeni arhivom tradicijske glasbe. Računalniški pristopi, ki se jih običajno uprablja pri proučevanju popularne ali umetnostne glasbe, so se v tem primeru izkazali za omejene, saj sta bili vsebina in oblika podatkov specifični (terenski posnetki, posneti v »neideal- nih« okoliščinah z amaterskimi izvajaci proti studijskim posnetkom s profesi- onalnimi glasbeniki). Iz projektov so nastali sistemi za segmentacijo terenskih posnetkov,50 segmentacijo in transkripcijo petja51 in transkripcijo posnetkov pritrkavanja.52 45 Matija Marolt, »Audio Melody Extraction Based on Timbral Similarity of Melodic Fragments,« Paper presented at Proceedings: The International Conference on Computer as a Tool, Belgrade, Serbia and Montenegro, 21–24. November, 2005, 1288–1291. DOI:10.1109/EURCON.2005.1630193. 46 Matija Marolt, »A Mid-Level Representation for Melody-Based Retrieval in Audio Collections,« IEEE Transactions on Multimedia 10, št. 8 (2008): 1617–1625. 47 Matevž Pesek, Aleš Leonardis in Matija Marolt »An Analysis of Rhythmic Patterns with Unsupervised Learning,« Applied Sciences 10, št. 1 (2020): 1–22. 48 Matevž Pesek in dr., »The Moodo Dataset: Integrating User Context with Emotional and Color Perception of Music for Affective Music Information Retrieval,« Journal of New Music Research 46, št. 3 (2011): 246–260; Matevž Pesek, Aleš Leonardis in Matija Marolt, »SymCHM– An Un- supervised Approach for Pattern Discovery in Symbolic Music with a Compositional Hierarchi- cal Model,« Applied Sciences 7, št. 11 (2017): 1–21; Pesek, »An Analysis of Rhythmic Patterns.« 49 Gregor Strle in Matija Marolt, »The EthnoMuse Digital Library: Conceptual Representation and Annotation of Ethnomusicological Materials,« International Journal on Digital Libraries 12 (2012): 105–119. 50 Matija Marolt, »Probabilistic Segmentation and Labeling of Ethnomusicological Field Recordin- gs,« paper presented at ISMIR 2009: Proceedings of the 10th International Society for Music Infor- mation Retrieval Conference, 26.–30. October 2009, Kobe, Japan, 2009, 75–80, https://zenodo.org/ record/1415532; Matija Marolt in dr., »Automatic Segmentation of Ethnomusicological Field Recordings,« Applied Sciences 9, št. 3 (2019): 1–12. 51 Ciril Bohak in dr., »Transcription of Polyphonic Vocal Music with a Repetitive Melodic Structu- re,« AES 64, št. 9 (2016): 664–672. 52 Matija Marolt, »Automatic Transcription of Bell Chiming Recordings,« IEEE Transactions on Audio, Speech, and Language Processing 20, št. 3 (2012): 844–853. MZ_2022_2_FINAL.indd 29 10. 02. 2023 13:51:52 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 30 Glasbeno-izobraževalne aplikacije Poleg raziskovalno usmerjenih dosežkov, je e-etno/muzikologija prispevala tudi k pedagoškim procesom. Prvi poskus sistematičnega izrisa področja ra- čunalniških pripomočkov za glasbeno pedagogiko se je izvršil dokaj pozno53 in zdi se, da je na tem mestu smotrno nadaljevati pot in skicirati še slovenske inovacije e-učenja. Poleg učbenikov in izročkov, ki jih pedagogški delavci in učenci vedno bolj pogosto uporabljajo v e-obliki (večidel v formatu PDF), so strokovnjaki zunaj akademskih krogov do danes izoblikovali že kar nekaj e-učilnic. Velika večina spletnih vsebin je zasnovana za pouk glasbene teorije – nauka o glasbi. Zavod Republike Slovenije za šolstvo je postavil ambiciozen obseg »zbiranja gradiv po vertikali za pouk glasbe.«54 V njem lahko poudarimo osem spletnih učilnic55 in tri e-učbenike.56 Akademska raziskovalna mreža Slovenije (Arnes) nudi e-učil- nice za pedagoge od leta 2018, do začetka leta 2021 je bilo mogoče našteti 206 učilnic za glasbo.57 V prvi vrsti so posvečene osnovnošolski glasbeni vzgoji, nato srednješolski glasbeni vzgoji in glasbeni teoriji na ravni nižje glasbene šole. V zadnjih desetletjih so bila v sodelovanju Fakultete za računalništvo in informatiko z nekaterimi ostalimi članicami Univerze v Ljubljani in Konser- vatorijem za glasbo ustvarjena nekatera izobraževalna spletišča in aplikacije. Čeprav se glasbeni pedagogi velikokrat poslužujejo tujih glasbenih (spletnih) aplikacij, je slovenska stroka leta 2007 oblikovala svoj prvi prosto dostopen e-pripomoček Pojmovnik teorije glasbe, ki predstavlja spletišče, namenjeno teoriji glasbe. Kot je zapisano na spletišču, »[o]bjava v PTG predstavlja po- memben prispevek k razvoju koherentne in ugledne mreže znanja na področju raziskovanja teorije glasbe.«58 Poleg spletne aplikacije Bojane Borota Glasbe- ni slikovni zapis: Ritem (2007; aplikacija od 8. septembra 2015 naprej ni več dostopna) je treba poudariti še projekt MySolfeggio (2017) kot brezplačno dostopen prototip za dopolnjevanje glasbenih učbenikov in učilnic in na drugi strani MaestroAmadeus (2017), ki služi kot profesonalna aplikacija za orga- niziranje in uporabo notnih zapisov. Najnovejši projekt, ki je rezultat primar- nega sodelovanja Matije Marolta, Matevža Peska in Petra Šavlija, je mobilna 53 Leon Stefanija, Računalniško podprto poučevanje glasbe / Computer-Assisted Music Learning (Ljubl- jana: University of Ljubljana, Faculty of Arts, 2006), http://www2.arnes.si/~lstefa/hala/RPG_ files/RPG.htm (SLO različica), http://www2.arnes.si/~lstefa/hala/CAML_datoteke/CAML. htm (ENG version). 54 Več na: https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=999#section-1. 55 Več na: https://skupnost.sio.si/course/search.php?search=glasba. 56 Več na: https://eucbeniki.sio.si/. 57 Arnes učilnice, dostop 30. novembra 2022, https://ucilnice.arnes.si/course/search. php?q=glasba&areaids=core_course-course. 58 »Pravilnik delovanja,« Pojmovnik teorije glasbe, dostop 30. novembra 2022, http://pojmovnik.fri. uni-lj.si/pravilnik-delovanja/. MZ_2022_2_FINAL.indd 30 10. 02. 2023 13:51:52 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 31 aplikacija Trubadur.59 Glavni namen te platforme je pomagati pri urjenju glas- benega posluha novih generacij učencev, ki jih mobilne naprave spremljajo od rojstva. Osredotoča se na melodične, ritmične in harmonijske vaje in priprav- ljajo še vrsto novih e-pripomočkov. Trubadur je na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani že dodobra zaživel. Izven izobraževalnega in raziskovalnega sistema Znotraj bolj turistično naravnanih projektov, povezanih z glasbo, je med dru- gim nastala aplikacija Guide2Music, ki uporabniku omogoča raziskovanje na- rodnih parkov, glasbenih zbirk, (glasbenih) dogodkov in rojstnih hiš glasbeni- kov.60 Podobne ambicije je gojil tudi Slovenski glasbenoinformacijski center (SIGIC).61 Oba projekta sta postavljena samostojno in – v sicer zelo interak- tivnem okolju – v kratkem nimata predvidenega nadaljnjega razvoja. V slovenskem prostoru sta nastali še dve aplikaciji – EDO in GEO. Prva »glasbenim izvajalcem in založbam v Sloveniji omogoča pregled nad spošto- vanjem njihovih pravic med uporabniki glasbe (npr. v gostinskih lokalih, ok- repčevalnicah, barih, slaščičarnah, trgovinah, frizerskih in kozmetičnih salonih ...).«62 Po drugi strani pa je spletna aplikacija GEO oblikovana za opazovanje uporabe glasbe znotraj skupin »manjših uporabnikov« s pomočjo ineratkivnega zemljevida.63 Obe sta v svoji uporabi omejeni na spekter »nadzorovanja«: pri- dobivanje podatkov o natančnem številu izvedb določene skladbe ali izvajalca še ni na voljo. Prav tako zaenkrat še ni znane metode o pridobivanju informacij o tem, kolikokrat je bila določena skladba predvajana na določenem viru (torej posameznikov telefon, radio, računalnik in ostali pripomočki). Trenutno najnaprednejšo glasbeno platformo, ki je nastala v Sloveniji in je mednarodno razmeroma odmevna, je ponudilo slovensko podjetje Viberate, glasbeno omrežje in analitika, d. o. o. Le-to je leta 2017 v petih minutah zbralo 9.000.000 evrov zagonskega kapitala v kriptovalutah in je kmalu postalo eno vodilnih na področju analize glasbenega trga. Njihova platforma Viberate64 sodi med najbolj dodelane posrednike med glasbeniki in glasbenimi ustanova- mi in festivali. Ambicioznost analize glasbenega tržišča trenutno privlači precej pozornosti tako med glasbeniki kot tudi med ustanovami, saj spremlja, na pri- mer, predvajanje 2400 radijskih postaj v 150 državah po vsem svetu, glasbenim 59 Matevž Pesek in dr., »Motivating Students for Ear-Training with a Rhythmic Dictation Applica- tion,« Applied sciences 10, št. 19 (2020): 1–19, DOI:/10.3390/app10196781; »Vadnice,« Pojmovnik teorije glasbe, dostop 30. novembra 2022, http://pojmovnik.fri.uni-lj.si/vadnice/. 60 Frank Elda, Guide2Music: Learn how to Play the Piano from Home, dostop 30. novembra 2022, https://guidetwomusic.wordpress.com/. 61 Momus, https://www.momus.si/, dostop 30. novembra 2022. 62 »Aplikacije,« IPF, k.o., dostop 30. novembra 2022, https://www.ipf.si/ipf-ko/aplikacije. 63 »GEO,« IPF, k.o., dostop 30. novembra 2022, http://geo.ipf.si/. 64 Viberate, dostop 30. novembra 2022, https://www.viberate.com/. MZ_2022_2_FINAL.indd 31 10. 02. 2023 13:51:52 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 32 ustanovam in glasbenikom pomaga do boljšega razumevanja delovanja glasbe- nih dogodkov z informacijami o posameznih lokacijah, ki pripravljajo nastope, medtem ko festivalom pomaga z možnostjo vzporejanja glasbenikov na podla- gi vrste z njimi povezanih značilnosti in njihovega dela.65 Akademski zadržki Četudi bi danes le stežka preživeli brez računalnika ali pametnih naprav, glas- beno raziskovanje v Sloveniji vse prej kot z naglico nadgrajuje tehnično plat metodologij in nerado vzpostavlja komunikacijo med raznolikimi vejami med- sebojno povezanih strok. Katera »nova področja muzikologije« so tista, ki od- pirajo možnosti »dela z večjo gmoto podatkov,« kar je Cook (2006, 5) smatral za glavno premiso e-muzikologije?66 Slovenska »velikopodatkovna« muzikologija izgleda kot skupina manjših procesov, ki se sramežljivo spogledujejo, če sploh, z obstajajočimi e-pristopi, sicer že dodobra zasidranih v nekaterih drugih humanistikah in družboslovju. Za boljšo ilustracijo trenutnih razmer, izpostavimo tri probleme. Prvi primer – glasbena antropologija. Glasbena antropologija v najširšem pomenu besede, vključujoč glasbeno psihologijo, sociologijo in estetiko, bi lah- ko izkoriščala sledenje in analizo glasbene konzumacije v različnih (geograf- skih) območjih s strani najrazličnejših uporabnikov. To do neke mere podpirata že prej omenjeni aplikaciji EDO in GEO, ki bi bili ob razširitvi svojega delo- vanja v raziskovalne namene odlični izhodišči, toda veliko bolj učinkovito se je stvari lotila platforma Viberate s celostno analizo glasbenokomunikacijske verige – za zdaj skoraj izključno popularnoglasbenih zvrsti. V njej je mogo- če videti t. i. »kulturni preobrat,« ki opozarja o razdrobljenosti sveta: Alfred Schütz je problematiko oklical za drobljenje različnih bivanjskih praks za »so- -svetove,«67 Max Bense za »so-resničnost«68 in IT strokovnjaki za »virtualne« oz. »razširjene« resničnosti – prav za to gre pri iskanjih sorazmerij med svetovi ustvarjalnosti, poustvarjalnosti, posredovanja in recepcije, česar Viberate sicer ne zajame v celoti, a vsekakor zajema precej obsežen del te celote. Škoda, da akademska sfera (še) ni pokazala znanstvenoraziskovalnega zanimanja, ki bi pri nas te resničnosti umeščal v etno/muzikološko raziskovanje v smeri Lo- maxovega kantometričnega sistema, Music Genome Project ali pa Viberate platforme. 65 Medium, dostop 30. novembra 2022, https://medium.com/. 66 Zavedamo se, da bi lahko in bi morali na problem pogledovati še iz marsikaterega zornega kota, a menimo, da izbrani zadoščajo za ilustracijo bistva. 67 Alfred Schütz, Gesammelte Aufsätze III: Studien zur phänomenologischen Philosophie, ur. Ilse Schütz (Den Haag: Martinus Nijhoff, 1971), 115 in 203. 68 Max Bense, Aesthetica (I): Metaphysische Beobachtungen am Schönen (Stuttgart: Deutsche Ver- lags-Anst., 1954); Max Bense, Aesthetica: Einführung in die neue Aesthetik (Baden-Baden: Agis, 1965). MZ_2022_2_FINAL.indd 32 10. 02. 2023 13:51:52 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 33 Drugič – glasbeno zgodovinopisje in analiza oblikovnosti. Velike podatkovne baze bi lahko pomagale glasbenemu zgodovinopisju iz dveh vidikov. Na eni strani bi bile v veliko pomoč analizi glasbenih vzorcev v izbranem glasbenem korpusu: poznavanje slogovnih značilnosti na vseh ravneh oblikovnosti ponuja veliko bolj temeljite možnosti primerjave med avtorji, zvrstmi in obdobji kot fenomenološki pristopi, osredotočeni na specifike enega glasbenega dela ali opusa. Na drugi strani zbiranje in analiziranje podatkov na način, kot to počne Viberate, prinaša veliko več podatkov o kroženju in sprejemanju glasbe v pri- merjavi s podatki, ki so dostopni v klasičnih pisnih virih – sistematični analizi teh podatkov se zlasti zgodovinopisje sodobne glasbe trdovratno upira. Trenu- tno v Sloveniji še ne moremo govoriti o konkretno pripravljenih korpusih, ki bi bili lahko uporabni za analizo oblikovnosti glasbe, analizo pretoka glasbenih del in dogodkov, ali analizo recepcije glasbe. Uporabnost tovrstnih zbirk bi verjetno zajela interese glasbenega raziskovanja glasbe v najširšem pomenu: od etno/muzikologov in praktičnih glasbenikov do kulturnega managementa, ekonomije in medijskih študij. Tretjič – teorija glasbe. Pametni glasbeni pripomočki za urjenje o glasbeni teoriji so v današnji praksi zelo razširjeni, zaželeni in učinkoviti na vseh sto- pnjah glasbenoizobraževalnega procesa. Ne kaže pozabiti, da teorija glasbe po svoji (tudi etimološki) naravi vključuje pregledovanje in razmislek o glasbenih pojavih na širši način, kot se to počne v današnjih akademskih krogih: sega na- mreč od računalniško podprte analize produkcije glasbenih struktur in analize sloga (glasbena teorija) do analize glasbenih in recepcijskih konceptov (kot je npr. analiza terminologije ali estetskih konceptov v pisanju o glasbi). V širšem smislu ima glasbena teorija torej vrsto stičišč z lingvistiko, psihologijo, medij- skimi in komunikacijskimi študijami ali pa s strojnim učenjem. Zaključek Današnje demokratično in liberalno raziskovanje glasbe vse bolj intenzivno tekmuje s hitro razraščajočim se svetom informacijskih tehnologij. Čeprav se na trenutke zdi, da je prispevek računalniške analize glasbe skoraj nepregleden, verjamemo, da cilj katerega koli analitičnega prizadevanja v proučevanju glasbe še vedno prevprašuje le dve med seboj prepleteni skupini vprašanj, ki jih je skrbno opisal že Carl Dahlhaus leta 1970. Trdil je, da vsaka glasbena anali- za bodisi izhaja iz določene teorije bodisi se zaključuje z njo.69 Soodvisnosti med »širšo sliko« in »manjšim delcem« – med teorijo kot izhodiščem analize in oblikovnimi ali estetskimi podrobnostmi kot temelji grajenja neke teorije – ned- vomno odpirajo preširoko množico problematik, da bi jih lahko obravnavali v tem prispevku. Zato na kratko povzemamo bistvo prispevka. V okviru Ador- novega analitičnega ideala, po katerem je treba »definirati vsako celotno obliko 69 Carl Dahlhaus. Analyse und Werturteil (Mainz: Schott, 1970), 17. MZ_2022_2_FINAL.indd 33 10. 02. 2023 13:51:52 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 34 iz dinamičnega prepletanja njenih elementov,«70 se gibljejo tudi danes aktual- na prizadevanja računalniško podprte analize glasbe. Razmerja med glasbeni- mi strukturami in njihovimi »dinamičnimi interakcijami,« ki tvorijo »celoto,« so navsezadnje tisto, kar se skriva za Lomaxovo Kantometriko, žene Pandorin The Music Genome Project, Nielsenove Gracenote Sonic Style »stilne profile« in v določeni meri tudi Viberate platformo. Čeprav postopki računalniško podprte analize niso novost za klasično izur- jenega etno/muzikologa, se zdi, da potrebujejo akademski krogi še nekaj časa, da osmislijo in raziščejo prednosti in možnosti glasbene analize večjih podat- kovnih baz. Dejstvo pa je, da je sodelovanje IT in etno/muzikološkega sveta ne le neizbežen, dobrodošel in obojestransko izredno koristen, temveč tudi nujen. Ostaja pa odprto vprašanje, kako konkretno izboljšati obstoječo komunikacijo in pretok znanja o »glasbenih strukturah« in »celoto« njihovega in, ne nazadnje, tudi tudi našega obstoja. Literatura Adorno, Theodor W. Gesammelte Schriften in 20 Bänden. Zvezek 15, Komposition für den Film: Der getreue Korrepetitor. Berlin: Suhrkamp Taschenbuch Wissenschaft, 2003. Adorno, Theodor W. Gesammelte Schriften in 20 Bänden. Zvezka 20/1 in 20/2, Vermischte Schriften. Berlin: Suhrkamp Taschenbuch Wissenschaft, 2003. Adorno, Theodor W. Dissonanzen: Musik in der verwalteten Welt. Göttingen: Vandenhoeck und Ruprecht, 1991. Bense, Max. Aesthetica (I): Metaphysische Beobachtungen am Schönen. Stuttgart, 1954. Bense, Max. Aesthetica: Einführung in die neue Aesthetik. Baden-Baden: Agis, 1965. Bohak, Ciril, in Matija Marolt. »Transcription of Polyphonic Vocal Music with a Repetitive Melodic Structure.« AES 64, št. 9 (2016): 664–672. Borota, Bogdana, in Andrej Brodnik. Glasbeni slikovni zapis: Ritem. Elektronska knjiga. Ko- per: Pedagoška fakulteta, 2007. Christensen, Thomas. »Fétis’s Racial Frame of Tonality (Part II).« V History of Music Theo- ry: SMT Interest Group & AMS Study Group. 29. September 2020, https://historyofmu- sictheory.wordpress.com/2020/09/. Cook, Nicholas. »Towards the Compleat Musicologist?« Paper presented at Ismir 2005. http://ismir2005.ismir.net/documents/Cook-CompleatMusicologist.pdf. Dahlhaus, Carl. Analyse und Werturteil. Mainz: Schott, 1970. 70 Theodor W. Adorno, Dissonanzen: Musik in der verwalteten Welt (Göttingen: Vandenhoeck und Ruprecht, 1991). »[...] jede ganze Form aus dem dynamischen Zusammenspiel ihrer Elemen- te bestimmen«. Izpostavljena problematika je izredno bogato zastopana znotraj Adornovih ana- liz. Njegove analize tretjega in dvanajstega opusa Antona Weberna uspešno tematizirajo odnos med najmanjšo podrobnostjo in širšim teoretičnim okvirjem. Adorno razlikuje med »kompozi- cijsko analizo« (»Kompositionsanalyse«) in »izvajalsko oz. interpretacijsko analizo« (»Interpreta- tionsanalyse«) kot »ne shematsko ločeni med sabo,« čeprav je bila kompozicijska analiza vedno smatrana pred interpretacijsko (»nicht schematisch voneinander abgegrenzt, obwohl in den Inter- pretationsanweisungen der Komposition durchweg der Vorrang zukam«). Theodor W. Adorno, Gesammelte Schriften in 20 Bänden, zvezek 15, Komposition für den Film: Der getreue Korrepetitor (Berlin: Suhrkamp Verlag, 2003). MZ_2022_2_FINAL.indd 34 10. 02. 2023 13:51:52 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 35 Hörisch, Jochen. Theorie-Apotheke: Eine Handreichung zu den humanwissenschaftlichen The- orien der letzten fünfzig Jahre, einschließlich ihrer Risiken und Nebenwirkungen. Berlin: Suhrkamp Verlag, 2012. ISO: International Organization for Standardization. »Space Data and Information Trans- fer Systems: Open Archival Information Systems: Reference Model.« Dostop 30. no- vembra 2022. https://www.iso.org/standard/24683.html. Jeppesen, Knud. The Style of Palestrina and the Dissonance. New York: Dover Publications, 1971. Koselleck, Reinhart. Vergangene Zukunft: Zur Semantik geschichtlicher Zeiten. Frankfurt am Main: Suhrkamp, 1995. Kosseleck, Reinhart. Futures Past: On the Semantics of Historical Time. Prevod in spremna beseda Keith Tribe. New York, Chichester: Columbia University Press, 2004. Križnar, Naško. »Avdiovizualni laboratorij in etnologija.« Traditiones 30 (2001): 85–118. Križnar, Naško. »Creators, Researchers and Users of Intangible Cultural Heritage in the Light of the National List of Living Cultural Heritage.« Traditiones 41, št. 2 (2012): 183–191. Križnar, Naško. »Etnologija in vizualna antropologija.« Traditiones 31, št. 2 (2002): 85–92. Križnar, Naško. »Izhodišča vizualnih raziskav v etnologiji.« Traditiones 20 (1991): 143–162. Križnar, Naško. »Prispevek vizualne produkcije k ohranjanju nesnovne kulturne dediščine.« Glasnik Slovenskega etnološkega društva 53, št. 3–4 (2013): 94–95. Križnar, Naško. »Vizualije kot teksti.« Traditiones 23 (1994): 241–248. Križnar, Naško. »Utemeljitev in osnutek aktivnosti delovne skupine za etnografski film pri SED.« Glasnik Slovenskega etnološkega društva 46, št. 1 (2006): 62. Križnar, Naško. »Vizualna antropologija v tranzicijskih državah.« Traditiones 30, št. 2 (2001): 161–166. Križnar, Naško. »Vizualna etnografija kot dejanje emancipacije.« Glasnik Slovenskega etnolo- škega društva 49, št. 1–2 (2009): 116–119. Kunej, Drago. »Fonografski posnetki slovenskih ljudskih pesmi iz Bele krajine v SEM: Re- zultat lastnih snemanj ali pridobljeno gradivo OSNP?« Etnolog 19 (2009): 225–235. Kunej, Drago. »Kaj nam tudi pripovedujejo zgodnji zvočni zapisi v GNI?« Glasnik Sloven- skega etnološkega društva 54, št. 3 (2013): 44–50. Kunej, Drago. »Matija Murko – pionir terenskega zvočnega dokumentiranja.« V Matija Murko – slovanski filolog v najširšem pomenu besede, uredila Marko Jesenšek in Marija Stanonik, 236–252. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2020. Kunej, Drago. »Možnosti in omejitve zvočnih zapisov ljudske glasbe.« Traditiones 29, št. 1 (2000): 197–208. Kunej, Drago. »Nastajanje zvočnega arhiva Glasbenonarodopisnega inštituta.« Traditiones 27 (1998): 175–185. Kunej, Drago. »Pesemsko izročilo Bele krajine na zgodnjih terenskih posnetkih.« Traditio- nes 46, št. 3 (2017): 125–140. DOI:/10.3986/Traditio2017460307. Kunej, Drago. »Prva magnetofonska snemanja za zvočni arhiv Glasbenonarodopisnega in- štituta.« Traditiones 28, št. 2 (1999): 217–232. Kunej, Drago. »Vplivi terenskih zvočnih snemalnih naprav na etnomuzikološke raziskave.« Traditiones 30, št. 1 (2001): 303–312. Kunej, Drago. »We Have Plenty of Words Written Down, We Need Melodies!: The Purchase of the First Recording Device for Ethnomusicological Research in Slovenia.« Traditiones 34. št. 1 (2005): 125–140. DOI:10.3986/Traditio2005340110. MZ_2022_2_FINAL.indd 35 10. 02. 2023 13:51:53 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 36 Lefeber, Marieke, Peter van Kranenburg in Matija Marolt, »Identificatie van repertoire van achtiende-eeuwse bellen- speelklokken op basis van automatische vergelijking.« Tijdschrift van de Koninklijke Vereniging voor Nederlandse Muziekgeschiedenis 61, št. 12 (2011): 147–161. Marolt, Matija. »A Connectionist Approach to Automatic Transcription of Polyphonic Pi- ano Music.« IEEE Transactions on Multimedia 6, št. 3 (2004): 439–449. Marolt, Matija. »A Mid-Level Representation for Melody-Based Retrieval in Audio Col- lections.« IEEE transactions on Multimedia 10, št. 8 (2008): 1617–1625. Marolt, Matija. »Audio Melody Extraction Based on Timbral Similarity of Melodic Fragments.« Paper presented at Proceedings: The International Conference on Compu- ter as a Tool, Belgrade, Serbia and Montenegro, 21–24. November, 2005, 1288–1291. DOI: 10.1109/EURCON.2005.1630193. Marolt, Matija. »Automatic Transcription of Bell Chiming Recordings.« IEEE Transactions on Audio, Speech, and Language Processing 20, št. 3 (2012): 844–853. Marolt, Matija. »Probabilistic Segmentation and Labeling of Ethnomusicological Field Recordings.« Paper presented at ISMIR 2009: Proceedings of the 10th International Society for Music Information Retrieval Conference, 26.–30. October 2009, Kobe, Japan, 2009, 75–80. https://zenodo.org/record/1415532. Marolt, Matija, Ciril Bohak, Alenka Kavčič in Matevž Pesek. »Automatic Segmentation of Ethnomusicological Field Recordings.« Applied Sciences 9, št. 3 (2019): 1–12. Müller, Meinard. Fundamentals of Music Processing: Audio, Analysis, Algorithms, Applications. Switzerland: Springer International Publishing, 2015. Orio, Nicola. »Music Retrieval: A Tutorial and Review.« Foundations and Trends in Informa- tion Retrieval 1, št. 1 (2006): 1–90. DOI:10.1561/1500000002. Pesek, Matevž, Aleš Leonardis in Matija Marolt. »An Analysis of Rhythmic Patterns with Unsupervised Learning.« Applied sciences 10, št. 1 (2020): 1–22. DOI:10.3390/ app10010178. Pesek, Matevž, Aleš Leonardis in Matija Marolt. »Robust Real-Time Music Transcripti- on with a Compositional Hierarchical Model.« PloS One 12, št. 1 (2017): 1–21. DOI:/10.1371/journal.pone.0169411. Pesek, Matevž, Aleš Leonardis in Matija Marolt. »SymCHM: An Unsupervised Approach for Pattern Discovery in Symbolic Music with a Compositional Hierarchical Model.« Applied sciences 7, št. 11 (2017): 1–21. DOI:10.3390/app7111135. Pesek, Matevž, Gregor Strle, Alenka Kavčič in Matija Marolt. »The Moodo Dataset: In- tegrating User Context With Emotional and Color Perception of Music for Affective Music Information Retrieval.« Journal of New Music Research 46, št. 3 (2017): 246–260. DOI:/10.1080/09298215.2017.1333518. Pesek, Matevž, Lovro Suhadolnik, Peter Šavli in Matija Marolt. »Motivating Students for Ear-Training with a Rhythmic Dictation Application.« Applied sciences 10, št. 19 (2020): 1–19. DOI:/10.3390/app10196781. Schedl, Markus, Emilia Gómez in Julián Urbano. »Music Information Retrieval: Recent Developments and Applications.« Foundations and Trends in Information Retrieval 8, št. 2–3 (2014): 127–261. DOI:10.1561/1500000042. Schüler, Nico. »Reflections on the History of Computer-Assisted Music Analysis I.« Mu- zikološki zbornik 41, št. 1 (2005): 31–43. Schütz, Alfred. Gesammelte Aufsätze III: Studien zur phänomenologischen Philosophie, uredila Ilse Schütz. Den Haag: Martinus Nijhoff, 1971. MZ_2022_2_FINAL.indd 36 10. 02. 2023 13:51:53 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 37 »Smernice za zajem, dolgotrajno ohranjanje in dostop do kulturne dediščine v digitalni obliki: Digitalna agenda na področju kulture.« Različica 1.0. Ljubljana: Ministrstvo za kulturo, 2013. Dostop 17. aprila 2016. http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuplo- ads/Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Smernice_za_zajem_dolgotrajno_ohranjanje_in_ dostop_do_kulturne_dediscine_v_digitalni_obliki.pdf. Stefanija, Leon. Računalniško podprto poučevanje glasbe / Computer-Assisted Music Lear- ning. Ljubljana: Oddelek za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2006. Dostop 30. novembra 2022. Različica v slovenščini: http://www2.arnes.si/~lstefa/ hala/RPG_files/RPG.htm. Različica v angleščini: http://www2.arnes.si/~lstefa/hala/ CAML_datoteke/CAML.htm. Strle, Gregor, in Matija Marolt. »The EthnoMuse Digital Library: Conceptual Representa- tion and Annotation of Ethnomusicological Materials.« International Journal on Digital Libraries 12 (2012): 105–119. DOI:/10.1007/s00799-012-0086-z. Tomažič, Agata. »Pisateljska zapuščina na ključu usb.« Pogledi (21. aprila 2010): 15. Weihs, Claus, Dietmar Jannach, Igor Vatolkin in Guenter Rudolph. Music Data Analysis: Foundations and Applications. London: Chapman and Hall/CRC, 2017. Welsch, Wolfgang. Ästhetisches Denken. Stuttgart: Philipp Reclam, 2017. Welsch, Wolfgang. Unsere postmoderne Moderne. Berlin: Akademie Verlag, 2008. Welsch, Wolfgang. Vernunft: Die zeitgenössische Vernunftkritik und das Konzept der transver- salen Vernunft. Berlin: Suhrkamp Verlag, 1996. Spletni viri 10th European Music Analysis Conference, Moscow, September 2021. Dostop 30. novembra 2022. https://euromac.mosconsv.ru/. Arnes učilnice. Dostop 30. novembra 2022. https://ucilnice.arnes.si/course/search. php?q=glasba&areaids=core_course-course. Elda, Frank. Guide2Music: Learn how to Play the Piano from Home. Dostop 30. novembra 2022. https://www.guide2music.com/. Empirical Musicology Review: Special Issue on Open Science in Musicology. Dostop 30. novem- bra 2022. https://emusicology.org/. European Association for Digital Humanities – EADH. Dostop 30. novembra 2022. https://eadh.org/. IPF, k.o. »Aplikacije.« Dostop 30. novembra 2022. https://www.ipf.si/ipf-ko/aplikacije. IPF, k.o. »GEO.« Dostop 30. novembra 2022. http://geo.ipf.si/. Journal of Interdisciplinary Music Studies. Dostop 30. novembra 2022. https://musicstudies. org/interdisciplinarity/. LGM: Laboratory for Computer Graphics and Multimedia. »Research and Development Projects.« Dostop 30. novembra 2022. http://lgm.fri.uni-lj.si/research/#category. Pandora: Music Genome Project. Dostop 30. novembra 2022. https://www.pandora.com/ about/mgp. Pojmovnik teorije glasbe. »Vadnice.« Dostop 30. novembra 2022. http://pojmovnik.fri.uni- -lj.si/vadnice/. Pojmovnik teorije glasbe. »Pravilnik delovanja.« Dostop 30. novembra 2022. http://pojmov- nik.fri.uni-lj.si/pravilnik-delovanja/. MZ_2022_2_FINAL.indd 37 10. 02. 2023 13:51:53 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 38 Priloga 1: Vzorec obrazca »Zapisnik« MZ_2022_2_FINAL.indd 38 10. 02. 2023 13:51:53 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 39 MZ_2022_2_FINAL.indd 39 10. 02. 2023 13:51:53 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 40 Priloga 2: Navodila za pripravo arhivskega zvočnega gradiva za digitalizacijo, dokumentiranje metapodatkov in popis posnete vsebine v obrazcu »Zapisnik«71 Analogno zvočno gradivo, ki je zapisano na zvočnih nosilcih, ima zaradi kom- pleksnosti zvočnega zapisa in potrebe po ustreznih predvajalnih napravah razmeroma kratko življenjsko dobo. Je zelo občutljivo na vplive okolja (tem- peratura, vlaga, čistoča) in zahteva primerno ravnanje, saj se drugače lahko poškoduje ali celo uniči. V nadaljevanju so navedena navodila, kako pripra- viti analogno zvočno gradivo za predvajanje in digitalizacijo, saj je postopek razmeroma zapleten, dolgotrajen ter zahteva specifično opremo in nastavitve predvajalnih parametrov. S podobno metodologijo se lahko za digitalizacijo pripravi tudi drugo analogno gradivo (npr. fotografije in pisno gradivo). Pred predvajanjem in digitalizacijo je arhivsko zvočno gradivo potrebno strokovno pregledati, oceniti stanje, značilnosti in posebnosti nosilca ter for- mata zapisa, hkrati pa zagotoviti ustrezne vsebinske in tehnične metapodatke, ki vplivajo na postopek digitalizacije ter poskrbeti za ustrezno dokumentira- nje tovrstnih podatkov. Za dokumentiranje metapodatkov in popis posnete vsebine je v nadaljevanju pripravljen poseben obrazec »Zapisnik«, navodila za pripravo zapisnika pa so sestavni del Navodil za pripravo arhivskega gradiva za digitalizacijo. 1 Metapodatki Zvočni arhivski dokumenti vsebujejo podatke v različnih oblikah. Posneta zvočna vsebina predstavlja primarne informacije, druge oblike informacij, ki se nanašajo na posneto vsebino, pa so sekundarne informacije (metapodatki), ki zvočno vsebino dopolnjujejo in postavljajo v ustrezen kontekst. Sekundarne informacije so pogosto v pisni obliki (npr. zapisi vsebinskih podatkov na zvoč- nih nosilcih ali v terenskih zapiskih), lahko pa jih ugotovimo tudi iz podatkov o samem zvočnem nosilcu ali uporabljeni snemalni opremi. Primarne in sekundarne informacije skupaj tvorijo zvočni dokument in so oboje pomembne za razumevanje in interpretacijo posnete vsebine. Sekun- darne informacije (metapodatki) so še posebej pomembni za avtentizacijo posnetka pri postopku digitalizacije ter pri analizi in raziskovanju zvočne vsebine. Zato jih je potrebno dokumentirati, digitalizirati in skupaj s posneto vsebino ohraniti, saj le tako lahko zagotovimo dolgoročno uporabnost zvoč- nega zapisa. 71 Priloga 2 je povzeta po navodilih, ki so v celoti dostopna na spletu, in sicer na: https://fmh.zrc-sa- zu.si/publikacije/ oz. https://fmh.zrc-sazu.si/wp-content/uploads/2020/12/Protokol_SLO-1.pdf. MZ_2022_2_FINAL.indd 40 10. 02. 2023 13:51:53 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 41 1.a Vsebinski metapodatki Vsebinski metapodatki so v pomoč pri predvajanju, digitaliziranju in doku- mentiranju zvočnega gradiva, saj opisujejo, dopolnjujejo in pojasnjuje posneto zvočno gradivo in so ključnega pomena pri avtentizaciji zvočnega zapisa. Po- gosto so zapisani na zvočnih nosilcih, njihovih škatlicah, vloženih lističih ali v posebnih zvezkih in beležkah. Za pomoč pri dokumentiranju vsebinskih metapodatkov so v obrazcu »Za- pisnik« pripravljeni različni sklopi metapodatkov (npr. C: INFORMATOR, D: POSNETEK, E: VSEBINSKI PODATKI ZAPISNIKA), kjer se v polja vpisujejo ustrezni podatki, ki jih pridobimo iz različnih virov. 1.b Tehnični metapodatki Raziskovalci in zbiralci ljudske glasbe, ki so zapisovali gradivo s pomočjo zvoč- nih posnetkov, so pri svojem delu uporabljali zelo različno, pogosto preprosto oz. amatersko, snemalno opremo. Uporabljeno opremo in tehnične parame- tre nastavitve opreme so praviloma slabo dokumentirali, zato teh podatkov ni preprosto ugotoviti. Je pa v veliko pomoč, če lahko pred digitalizacijo iz različnih virov ugotovimo uporabljeno snemalno opremo (snemalna naprava, mikrofoni idr.) ali celo pregledamo morebitno ohranjeno opremo, saj s tem za- nesljiveje izberemo ustrezne predvajalne naprave, nastavimo njihove parametre in izberemo najprimernejši postopek digitalizacije. Ob zvočnih zapisih pogosto obstajajo tudi spremljajoči pisni podatki o posnetkih (npr. terenske beležke, zvezki, zapisi na škatlicah ali vloženi listi v škatlicah zvočnih nosilcev idr.), ki lahko vsebujejo tudi tehnične metapodatke (npr. hitrost predvajanja, število posnetih stez, način snemanja: stereo/mono) in pojasnila o postopku snemanja. Pred digitalizacijo je potrebno tovrstno gra- divo zbrati, pregledati in ustrezno dokumentirati. Za pomoč pri dokumentiranju tehničnih metapodatkov je v obrazcu »Za- pisnik« pripravljen sklop F: TEHNIČNI PODATKI, kjer se v polja o izvirni- ku vpišejo metapodatki o uporabljeni snemalni opremi, zvočnem nosilcu in po- stopku snemanja, v polja o digitalni kopiji pa tehnični metapodatki o postopku digitalizacije in pri tem uporabljeni opremi. 2 Strokovni pregled zvočnega gradiva pred digitalizacijo Pregled opravi strokovnjak, ki oceni fizično stanje in stopnja ogroženosti nosil- ca. Pri tem je posebej pozoren na vrsto in stanje nosilca (vključno z morebitni- mi poškodbami in nepravilnostmi) ter značilnosti in posebnosti posameznega nosilca. Na podlagi pregleda se določi ustrezna oprema za digitalizacijo in po- stopek digitalizacije. S pomočjo testnega predvajanja nosilca na ustrezni predvajalni opre- mi se ugotovi format zapisa (npr. stereo/mono, število posnetih stez, hitrost MZ_2022_2_FINAL.indd 41 10. 02. 2023 13:51:53 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 42 predvajanja) in določijo nastavitve predvajalne opreme za digitalizacijo (npr. izbor ustrezne predvajalne glave, hitrost predvajanja). Izvede se sondažni pregled zvočnih posnetkov na nosilcu, s katerim se ugo- tovi trajanje in vrsta posnete vsebine ter preveri pravilnost pripadajočih metapo- datkov. Pri tem se podrobneje ugotovijo tudi morebitne poškodbe in anomalije zvočnega nosilca, ki bi lahko povzročile težave pri predvajanju in digitalizaciji ter celo dodatne poškodbe nosilca in zvočnega zapisa. Pred predvajanjem je potreb- no ugotovljene nepravilnosti odpraviti in nosilec ustrezno restavrirati. 3 Napotki za pripravo »zapisnika« Za dokumentiranje in popis posnetega analognega zvočnega gradiva in doku- mentiranje postopka digitalizacije je pripravljen poseben obrazec »Zapisnik.« Sestavljen je iz dveh vsebinskih delov: prvi del zajema različne vsebinske in tehnične metapodatke, ki se nanašajo na posneto gradivo, drugi del predstavlja kronološki popis posnete vsebine oz. posnetih enot na zvočnem nosilcu. 3.a Metapodatki o posnetem gradivu Metapodatki o posnetem gradivu so razdeljeni na več vsebinskih sklopov (označeni so z A, B, C, D, E, F in G), ki zajemajo različne vrste metapodatkov. A: ORIGINAL Sklop A vsebuje tri polja, ki se nanašajo na oznake ali arhivske signature, ki jih imajo izvirni zvočni nosilci in spremni pisni viri: 1. Posnetek, številka: arhivske signature ali oznake posameznih posnetih enot na zvočnem nosilcu (če obstajajo, npr. GNI M 33.112–33.125) 2. Zvočni nosilec, številka: arhivska signatura ali oznaka zvočnega nosilca (npr. T 31 ali K 12) 3. Terenski zvezek, številka: arhivske signature ali oznake spremnih pisnih virov (npr. terenskih zvezkov, beležk, arhivskih popisov itn.), ki se nanašajo na posneto vsebino (npr. TZ 15) B: DIGITALNA KOPIJA Sklop B vsebuje tri polja za osnovni popis dokumentov, ki bodo nastali pri digitalizaciji izvirnika: 1. Zapisnik, številka: signatura ali oznaka zapisnika (obrazca). Vsak zapisnik mora imeti svojo signaturo, ki je enoznačna. Zapisnik zajema gradivo ene snemalne seanse (terenskega snemalnega dogodka), npr. snemanje nekega informatorja na določen dan, snemanje prireditve, snemanje več informa- torjev v okviru enega dogodka oz. na istem mestu idr. (npr. Zap 25) MZ_2022_2_FINAL.indd 42 10. 02. 2023 13:51:53 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 43 2. Ime datoteke: ime oz. oznaka datoteke, ki vsebuje digitalizirano zvočno gradivo (digitalizirano kopijo) 3. Digitalizirano: datum, ko je bila izvedena digitalizacija C: INFORMATOR Sklop C vsebuje štiri polja z osnovnimi podatki o izvajalcih (informatorjih, sogovornikih idr.): 1. Ime in priimek: ime in priimek izvajalcev (lahko je dodano tudi domače ime ali rojstni priimek) in vloga posameznega izvajalca pri izvajanju (npr. kateri glas poje, katero glasbilo igra) 2. Rojstni podatki: datum in kraj rojstva in drugi tovrstni podatki 3. Prebivališče: prebivališče v času snemanja (naslov, kraj, pokrajina) 4. Opombe: Različne opombe, ki se nananšajo na izvajalce ter pojasnjujejo in dopolnjujejo njihove zgoraj navedene podatke (npr. sorodstvena razmerja, morebitne spremembe kraja bivanja, služenje vojaštva in daljša potovanja, ki je morebiti vplivalo na izvajani repertoar, vloga v skupnosti, vloga posa- meznega izvajalca pri skupinskem izvajanju, morebitne posebnosti izvaja- nja itn.) D: POSNETEK Sklop D vsebuje štiri polja z osnovnimi podatki o posnetku: 1. Datum snemanja: datum (in čas, če je znan) nastanka izvirnega posnetka 2. Kraj snemanja: naslov, kraj in pokrajina nastanka izvirnega posnetka ter prostor snemanja (npr. kuhinja, dvorana kulturnega doma itn.) 3. Država: država nastanka izvirnega posnetka 4. Snemalna skupina: vsi sodelavci, ki so na terenu neposredno sodelovali pri nastanku posnetka (raziskovalci, snemalci, organizatorji snemanja ...) E: VSEBINSKI PODATKI ZAPISNIKA Sklop E vsebuje osem polj s podatki o posneti vsebini: 1. Geslo: kratko enoznačno ime (opis), ki opiše terensko snemanje oz. v za- pisniku zajeto gradivo: praviloma je sestavljeno iz kraja in datuma nastanka posnetka ter kratice pokrajine; če je potrebno, lahko vsebuje tudi dodatno oznako (npr. Beltinci, 28. 1. 1988, Prkm) 2. Projekt: morebitni projekt ali posebej poimenovan sklop raziskovanja, v okviru katerega so nastali izvirni zvočni posnetki (npr. Raziskovalni tabor ERICO 2003) 3. Dodatno gradivo: morebitno dodatno gradivo, ki neposredno dopol- njuje in/ali pojasnjuje posneto zvočno gradivo (npr. fotografije izvajalcev, MZ_2022_2_FINAL.indd 43 10. 02. 2023 13:51:53 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 44 fotografije prireditve, video posnetki, koncertni listi, seznami nastopajočih na prireditvi, pisne predloge (pesmarice), po katerih izvajalci pojejo na po- snetkih, pisma in dopisi glede priprave na snemanje idr.) 4. Viri in literatura: morebitni dodatni viri in literatura, ki se neposredno nanašajo na posneto zvočno gradivo tega zapisnika (npr. tiskani, rokopisni, zvočni ali drugi viri) ali izvajalce (npr. kronike kulturnih društev) 5. Publikacije: morebitne publikacije, kjer je že bilo objavljeno zvočno gradi- vo (ali posamezne posnete enote gradiva) iz tega zapisnika (npr. pesmarice, gramofonske plošče, CD-ji, radijske oddaje idr.) 6. Opis vsebine: s kraticami označene vrste posnetih enot (npr. 1m – enog- lasno moško petje, 2ž – dvoglasno žensko petje, vmž – večglasno moško in žensko petje, i – inštrumentalni posnetek itn.) 7. Opombe: različne opombe, ki se nanašajo na posneto vsebino in/ali zvočno snemanje ter to na kratko opisujejo, pojasnjujejo in dopolnjujejo, npr. kje so se naučili posnetega repertoarja, kakšne so značilnosti izvajanja (suvereno, glasno, morebitne težave z izvajanjem melodije ali besedila idr.), več mo- rebitnih podatkov o tem, kje in kako je potekalo snemanje (npr. v sobi ali kuhinji na domu informatorja, prireditev na odru, mikrofoni nameščeni na mizi idr.), morebitne tehnične in akustične značilnosti posnetkov (priso- tnost šuma, popačenja, nizek nivo glasnosti idr.), prisotnost drugih ljudi, ki se jih morda občasno sliši na posnetkih, vendar niso navedeni med infor- matorji itn. 8. Dodatno besedilo iz terenskega zvezka: morebitno dodatno gradivo, ki na snemanju ni bilo zvočno dokumentirano, ampak je zapisano v terenskih zvezkih (beležkah, lističih idr.) in se nanaša na posneto vsebino ali izvajalce F: TEHNIČNI PODATKI Sklop F vsebuje podatke o snemalnih napravah in tehnični opremi, ki je bila uporabljena pri snemanju in digitalizaciji zvočnega gradiva. Razdeljen je na dve skupini polj: podatki, ki se nanašajo na izvirnik, in podatki, ki se nanašajo na digitalno kopijo. 1 Izvirnik: Vsebuje tiste tehnične podatke, ki se nanašajo na snemalno opremo in posto- pek snemanja ob nastanku posnetkov na izvirnem zvočnem nosilcu. • Snemalna naprava: vrsta, tip, serijska številka in morebitni drugi podatki o napravi (ali napravah), ki je bila uporabljena na snemanju • Mikrofoni: vrsta, tip, serijska številka in morebitni drugi podatki o mikro- fonu (ali mikrofonih), ki je bil uporabljen na snemanju • Zvočni nosilec: vrsta, tip, serijska številka ali tovarniška oznaka zvočnega nosilca, na katerega se je snemalo MZ_2022_2_FINAL.indd 44 10. 02. 2023 13:51:53 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 45 • Tehnika snemanja: opis načina in postopka snemanja (npr. mono, dvosle- dno, hitrost traku 9,5 cm/s, posneta le sled A) 2 Digitalna kopija: Vsebuje tiste tehnične podatke, ki se nanašajo na opremo in postopek predva- janja izvirnega zvočnega nosilca ter digitalizacijo. Ti podatki se pripravijo in vnesejo ob digitalizaciji zvočnega gradiva. • Reprodukcija: vrsta, tip, serijska številka in morebitni drugi podatki o nap- ravi, ki je bila uporabljena za predvajanje • Mešalna miza: vrsta, tip, serijska številka in morebitni drugi podatki o me- šalni mizi, ki je bila uporabljena za predvajanje • Snemalna naprava: vrsta, tip, serijska številka in morebitni drugi podatki o napravi (ali napravah), ki je bila uporabljena za digitalizacijo • Digitalni format: opis digitalnega formata datoteke, v katerem je zapisana digitalna zvočna datoteka (digitalna kopija) • Način predvajanja in digitalizacije: opis načina predvajanja izvirnega ana- lognega nosilca in postopka digitalizacije G: SPLOŠNI PODATKI Sklop G vsebuje pet polj s splošnimi podatki o posneti vsebini in pripravi zapisnika. 1. Metoda dokumentiranja: uporabljena raziskovalna metoda na terenskem snemanju (možnosti: eksplorativna metoda z dogovorjenim snemanjem ali dokumentarna metoda, kjer snemanje ni vplivalo na posneto vsebino) 2. Trajanje: skupno trajanje vseh posnetih enot tega zapisnika 3. Omejitev objave: se izpolni takrat, kadar obstajajo morebitne omejitve ali »prepovedi« uporabe ali objave posnetega gradiva (npr. na željo izvajalca, snemalne skupine ali lastnika posnetkov) 4. Avtor zapisnika: ime in priimek tistega, ki je izpolnil zapisnik (obrazec) 5. Preverjanje zapisnika: ime in priimek tistega (lahko tudi več), ki so zapi- snik (obrazec) pregledali in potrdili 3.b Kronološki popis posnete vsebine (enot) Popis posnete vsebine (zvočnih enot) je narejen v obliki tabele, kjer vsaka vrsti- ca predstavlja posamezno posneto enoto (vsebinsko zaokroženi posnetek), ki si kronološko sledijo. Posamezne kolone opisujejo vsak posnetek oz. enoto. Ko- lone tabele pomenijo (od leve proti desni): • Zaporedna številka: zaporedna številka posnetka • Kataloška številka: arhivska signatura ali (kataloška) oznaka posnete enote MZ_2022_2_FINAL.indd 45 10. 02. 2023 13:51:53 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 46 • Tip pesmi: vrsta (žanr) pesmi, npr. pripovedna, ljubezenska, kolednica … • Začetek: minutaža, kjer se posneta enota začne • Trajanje: trajanje posnete enote (razlika med časom začetka in konca po- snete enote) • Transkripcija: kdo je naredil transkripcijo posnetka (če obstaja) • Vrsta posnetka: s kratico označena vrsta posnete enote (npr. 1m – enog- lasno moško petje, 2ž – dvoglasno žensko petje, vmž – večglasno moško in žensko petje, i – inštrumentalni posnetek itn.) • Opombe: različne opombe, ki vsebinsko opišejo posnetek in izvedbo: najprej naslov posnete enote (pri pesmih prvi verz in nato naslov pesmi v oklepaju, če obstaja, naslov inštrumentalne viže), nato druge opombe, ki so podobne opombam v sklopu E (Vsebinski podatki zapisnika), le da se nanašajo samo na posamezno posneto enoto in ne na celotno posneto gra- divo zapisnika (npr. kje so se naučili posnete pesmi, značilnosti izvajanja, tehnične in akustične značilnosti posnetka itn.) • Nivo p : raven presnetka (morebitno povečanje ali slabljenje jakosti signala) – tehnični parameter, ki se vpiše ob predvajanju in digitalizaciji MZ_2022_2_FINAL.indd 46 10. 02. 2023 13:51:53 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 47 SUMMARY History and Challenges of Digital Ethno/Musicology in Slovenia We sketch the processes of understanding music as a set of phenomena intricately involved with the IT practices of music retrieval within the Slovenian research community from the three basic perspectives: ethno-/musicological, librarian (essential when approaching music computationally), and IT. The article assesses what these perspectives have brought to the understanding of music and suggests indicates that the three addressed perspectives are not arbitrary. Thus in the first part (ethno/musicological perspective) the main concepts of computer-assisted music analysis are discussed starting with Knud Jeppesen’s analysis of Palestrina’s style, Alan Lomax’s Cantometric project and Music Genome Project as the most ambitious music-analytical endeavour; afterwards, the Slovenian circumstances are described mainly from the ethnomusicological and, closely associated to them and described within the second perspective, the librarian ongoings are given. As the third perspective, the IT projects are described leading to the last part of the article that offers some thoughts on current academic challenges and reflects on possible solutions for how computer-assisted music analysis may be implemented more fully into ethno/musicological research bearing in mind the possibilities of today’s interdisciplinary community of music research. MZ_2022_2_FINAL.indd 47 10. 02. 2023 13:51:53 muzikološki zbornik • musicological annual lviii/2 48 O AVTORJIH LEON STEFANIJA (leon.stefanija@ff.uni-lj.si) je profesor muzikologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je predstojnik sistematske muzikologije, med letoma 2008 in 2012 tudi predstojnik Oddelka za muzikologijo. Njegova glavna raziskovalna področja in področja poučevanja so epistemologija raziskovanja glasbe, sociologija glasbe in zgodovina sodobne, predvsem slovenske glasbe od leta 1918. Redno sodeluje z Glasbeno akademijo v Zagrebu, Fakulteto za glasbo Beograd, Univerzo v Gradcu, Glasbeno akademijo v Sarajevu in baletno šolo v Ljubljani. VANESSA NINA BORSAN (vanessanina.borsan@univ-lille.fr) je trenutno doktorska kandidatka na Univerzi v Lillu pod mentorstvom dr. Mathieuja Girauda in dr. Thierryja Lecroqa. Trenutno se osredotoča na algoritemsko muzikologijo, natančneje na indeksiranje melodičnih in harmonskih vzorcev. Magistrirala je iz zvočnega in glasbenega računalništva (Univerza Pompeu Fabra, Barcelona) ter diplomirala in magistrirala iz muzikologije (Univer- za v Ljubljani). Njeni splošni raziskovalni interesi so bili osredotočeni na slovenske ljudske pesmi, zahodno glasbo 20. stoletja ter različne teme digitalne in aplikativne muzikologije. MATEVŽ PESEK (matevz.pesek@fri.uni-lj.si) je docent in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2012 diplomiral in leta 2018 doktoriral. Od leta 2009 je član Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije. Njegovi raziskovalni interesi so iskanje glasbenih informacij, glasbeno e-učenje, biološko navdahnjeni modeli in globoke arhitekture. Raziskoval je tudi kompozicijsko hierarhično modeliranje kot alternativne globoke transparentne arhitekture in večmodalno zaznavanje glasbe, vključno z interakcijo človek-računalnik ter vizualizacijo za analizo zvoka in ustvarjanje glasbe. MATIJA MAROLT (matija.marolt@fri.uni-lj.si) je izredni profesor na Fakulteti za računal- ništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je vodja Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije. Med njegove raziskovalne interese sodijo pridobivanje informacij iz glasbe, računalniška grafika in vizualizacija. Osredotoča se na probleme, kot so ocenjevanje melo- dije in ritma, segmentacija in organizacija zvoka ter iskanje in vizualizacija glasbenih zbirk. DRAGO KUNEJ (drago.kunej@zrc-sazu.si) je višji znanstveni sodelavec in vodja Zvočnega arhiva na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU ter docent na Akademiji za glasbo in Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskuje zgodovino zvočnih zapisov in zgodnjih etnomuzikoloških zvočnih posnetkov na Slovenskem, posnetke kot vir za etnomuzikološke raziskave, tradicionalna glasbila, folklorne ansamble in glasbo migrantov. Aktivno se ukvarja s tehničnimi in metodološkimi vidiki zvočnih dokumentov ter problematiko zvočnega ohra- njanja, restavriranja, presnemavanja, digitalizacije in arhiviranja. ZORAN KRSTULOVIĆ (zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si) je vodja Oddelka za digitalne vsebine v Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana, kjer je zaposlen od leta 1988. Do leta 1999 je bil bibliotekar v Glasbeni zbirki knjižnice, med letoma 1999 in 2002 pa je deloval kot vodja bibliografske obdelave. Med letoma 2002 in 2019 je bil pomočnik ravnatelja. Vodil je tudi projekt zasnove in izvedbe Digitalne knjižnice Slovenije (www.dlib.si) in je avtor več člankov in prispevkov s področja razvoja digitalnih knjižnic in glasbenih bibliografij. MZ_2022_2_FINAL.indd 48 10. 02. 2023 13:51:53 L. Stefanija in dr.: Zgodovina in izzivi digitalne etno/muzikologije v Sloveniji 49 ABOUT THE AUTHORS LEON STEFANIJA (leon.stefanija@ff.uni-lj.si) is a professor of musicology at the Faculty of Arts in Ljubljana. He served as the chair of systematic musicology, between 2008 and 2012 also as the chair of the Department of Musicology. His main research interests and teaching areas are epistemology of music research, sociology of music, and the history of contemporary, primarily Slovenian, music since 1918. He cooperates regularly with the Music Academy in Zagreb, the Faculty of Music Belgrade, the University of Graz, the Music Academy in Sara- jevo, and the Ballet College in Ljubljana. VANESSA NINA BORSAN (vanessanina.borsan@univ-lille.fr) is currently a PhD candidate at the University in Lille under the supervision of Mathieu Giraud and Thierry Lecroq. Her primary focus at the moment is algorithmic musicology, more specifically melodic and harmonic pattern indexing. She holds a master’s degree in Sound and Music Computing (Pompeu Fabra University, Barcelona) and a bachelor’s and master’s degree in musicology (University of Ljublja- na). Her general research interests have been centralized around Slovenian folk songs, Western music of the 20th century, and various topics in digital and applied musicology. MATEVŽ PESEK (matevz.pesek@fri.uni-lj.si) is an assistant professor and a researcher at the Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana, where he received his BSc in computer science in 2012 and his PhD in 2018. He has been a member of the Lab- oratory of Computer Graphics and Multimedia since 2009. His research interests are music information retrieval, music e-learning, biologically inspired models, and deep architectures. He has also researched compositional hierarchical modelling as alternative deep transparent architectures, and music multi-modal perception, including human-computer interaction, and visualisation for audio analysis and music generation. MATIJA MAROLT (matija.marolt@fri.uni-lj.si) is an Associate Professor and the head of the Laboratory for Computer Graphics and Multimedia at the Faculty of Computer and In- formation Science, University of Ljubljana. His research interests include music /audio infor- mation retrieval, computer graphics, and visualisation. He focuses on problems such as melody and rhythm estimation, audio segmentation and organisation, and search and visualisation of music collections. DRAGO KUNEJ (drago.kunej@zrc-sazu.si) is a Senior Research Associate and the head of the Sound Archives at the Institute of Ethnomusicology ZRC SAZU as well as an assistant professor at the Academy of Music and at the Faculty of Arts, University of Ljubljana. His research includes the history of sound recordings and early ethnomusicological sound docu- ments in Slovenia, recordings as a source for ethnomusicological research, traditional musical instruments, folk dance ensembles and migrant music. He is actively involved in the technical and methodological aspects of sound documents and the problems of sound preservation, restoration, re-recording, digitization, and archiving. ZORAN KRSTULOVIĆ (zoran.krstulovic@nuk.uni-lj.si) is the head of the Digital Resourc- es Department at the National and University Library, Ljubljana. He has been working at the National and University Library since 1988: up to 1999 as a librarian at the Music Collection of the Library, 1999–2002 as a head of bibliographic processing of the Library, from 2002 to 2019, Library’s deputy director. He led the Digital Library of Slovenia (www.dlib.si) design and implementation project. He is an author of several articles and contributions in the field of the digital library development and music bibliographies. MZ_2022_2_FINAL.indd 49 10. 02. 2023 13:51:54